018-023/2018 Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca

Številka: 018-023/2018-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Posodobitev in preureditev stanovanjskih enot« - sklop 2: Oprema, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba LESNINA MG OPREMA podjetje za inženiring, d.d., Ljubljana, Parmova ulica 53, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, Arto 13, Sevnica (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 2. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila »Posodobitev in preureditev stanovanjskih enot« - sklop 2: Oprema, kot izhaja iz dokumenta Odločitev, št. JN 4300-3/2017-1-Od z dne 6. 12. 2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 3.939,97 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik na podlagi Sklepa o začetku postopka, št. JN4300-3/2017-1 S z dne 26. 6. 2017, izvaja postopek oddaje javnega naročila »Posodobitev in preureditev stanovanjskih enot« v dveh sklopih. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 30. 6. 2017 pod št. objave JN006415/2017-B01, popravek pa dne 24. 7. 2017 pod št. objave JN006415/2017-K01. Dne 11. 9. 2017 je naročnik sprejel Odločitev št. JN 4300-3/2017-1-Ob, s katero je za sklop 1: Gradbena, obrtniška in inštalacijska dela javno naročilo oddal najugodnejšemu ponudniku, za sklop 2: Oprema pa je vse ponudbe v skladu z 90. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3) zavrnil. Navedena odločitev je bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 12. 9. 2017 pod št. objave JN006415/2017-ODL01.

Za sklop 2: Oprema je naročnik nato izvedel nov postopek, in sicer postopek s pogajanji brez predhodne objave, v okviru katerega je dne 6. 12. 2017 sprejel Odločitev št. JN 4300-3/2017-1-Od, objavljeno istega dne na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN006415/2017-ODL02. Z navedeno odločitvijo je naročnik ponudbo prvouvrščenega ponudnika (tj. vlagatelja) označil kot nedopustno ter izbral ponudbo ponudnika GONZAGA-PRO d.o.o., Sedejeva ulica 2A, Nova Gorica, s partnerjem ATLAS OPREMA d.o.o., Samova ulica 12A, Ljubljana. V obrazložitvi odločitve je naročnik pojasnil, da vzorec, ki ga je vlagatelj predložil na poziv naročnika, ni ustrezen. Po navedbah naročnika je vlagatelj »predložil vzorec oplemenitenega iverala v finalni obdelavi hrast natur in ne vzorec lesenega dela ponujenih postelj, kot je bilo zahtevano«.

Zoper odločitev o oddaji naročila z dne 6. 12. 2017 je vlagatelj dne 15. 12. 2017 pravočasno vložil Zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, da se njegova ponudba kot dopustna in najugodnejša izbere ter da mu naročnik povrne stroške revizijskega postopka. Vlagatelj zatrjuje, da je predložil ustrezen vzorec, tj. del lesenega dela ponujenih postelj iz oplemenitenega iverala v finalni obdelavi hrast natur, kar natanko ustreza zahtevam naročnika, kot jih je opredelil v svoji dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zato je njegova ponudba dopustna. V zvezi s tem vlagatelj navaja, da je naročnik v Splošnih navodilih in pogojih za izdelavo ponudbe in opreme v šesti alineji zapisal: »vsi deli opisanih pohištvenih elementov morajo biti izdelani iz visokokvalitetnega materiala – oplemenitene iverne plošče (iveral) ustreznih debelin z lesnim oz. enobarvnim dekorjem z izbrano površinsko teksturo. Material in barve obvezno potrdi projektant«; v Popisu opreme, pod točko 2: Električna negovalna postelja, pa je naročnik med drugim v petnajsti alineji zapisal (samo): »leseni deli v barvi hrast natur«. Nadalje pojasnjuje, da ga je naročnik 9. 11. 2017 pozval, naj mu dostavi: »vzorec finalno obdelanega lesa (del lesenega dela postelje) v materialu hrast natur«, kar je tudi storil. Navaja, da je naročnik v obrazložitvi svoje odločitve ugotovil, da je vlagatelj predložil vzorec oplemenitenega iverala v finalni obdelavi hrast natur, kar pa brez dvoma ustreza zahtevam naročnika, kot jih je opredelil v svoji dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V zvezi s tem še pojasnjuje, da je oplemeniteni iveral enako kot oplemenitena iverna plošča. Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnika zaprosil za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, kot tudi v celotno dokumentacijo javnega naročila, naročnik pa mu je omogočil zgolj vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, ni pa mu omogočil vpogleda v poziv na predložitev vzorcev, ki ga je izbranemu ponudniku poslal dne 23. 11. 2017, s čimer je kršil določilo petega odstavka 35. člena ZJN-3. O vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika naročnik tudi ni vodil zapisnika, s čimer je vsaj posredno kršil tretji odstavek 105. člena ZJN-3, saj poteka tega dela postopka javnega naročanja ni dokumentiral. Vlagatelj pojasnjuje, da si je na vpogledu ogledal vzorce izbranega ponudnika in ugotovil, da je ta dejansko predložil dva vzorca, in sicer: (1) vzorec obojestransko obdelane iverne plošče v barvi hrast natur in (2) vzorec finalno obdelanega masivnega kosa lesa. Ker mu ni bil omogočen vpogled v poziv oz. zahtevek, ki ga je naročnik poslal izbranemu ponudniku, vlagatelj sklepa, da je bil zahtevek, ki ga je naročnik poslal izbranemu ponudniku, drugačen od zahtevka, ki ga je naročnik dne 9. 11. 2017 poslal vlagatelju, saj v nasprotnem primeru izbrani ponudnik ne bi imel nikakršnega razloga, da bi naročniku poslal kar dva vzorca. V zvezi s slednjim vlagatelj naročniku očita kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov. Vlagatelj še pojasnjuje, da je naročnika dne 11. 12. 2017 pozval k spremembi odločitve, naročnik pa je na njegov poziv dne 12. 12. 2017 odgovoril, da vzorec, ki ga je vlagatelj poslal, ni vzorec, na osnovi katerega bi lahko sklepali o ustreznosti kvalitete celotnega lesenega dela postelje, ter da je vzorec materiala in finalnih obdelav, predložen s strani izbranega ponudnika, ustreznejši. V zvezi s tem vlagatelj navaja, da to že samo po sebi pomeni, da naročnik ve, da je tudi vlagateljev vzorec ustrezen ter da naročnik ne more naknadno postavljati novih zahtev ali spreminjati zahtev iz lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je s Sklepom, št. JN 4300-3/2017-1 z dne 21. 12. 2017, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, zavrgel je tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov. Zoper ta sklep je vlagatelj vložil pritožbo, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-001/2018-3 z dne 12. 1. 2018, ugodila, razveljavila sklep o zavrženju zahtevka za revizijo in naročnika napotila na odločanje po prvem odstavku 28. člena ZPVPJN, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke, odločitev o stroških pa pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo.

Izbrani ponudnik se je z dopisom, ki ga je naročnik prejel dne 22. 12. 2017, izjasnil o navedbah vlagatelja. Navaja, da gledano strogo besedno vse navedbe vlagatelja držijo, ni pa tega mogoče trditi tudi s strokovnega vidika. Po njegovem poznavanju namreč leseni elementi negovalnih postelj niso nikoli v celoti v enaki kvaliteti. Razlog za to je potreba po različni vzdržljivosti, saj morajo različni leseni deli postelje zdržati različne obremenitve. Iveral je primeren za čelnice postelj, popolnoma neprimeren pa je npr. za varnostne ograjice, saj ne zagotavlja primerne nosilnosti. Pojasnjuje, da je sam naročnikov poziv razumel tako, da mora kot vzorec finalno obdelanega lesa priložiti iveral, iz katerega so čelnice postelje, ter vzorec masive, iz katerega so izdelane obrobe čelnic in pa varnostna ograjica.

Naročnik je s Sklepom, št. 4300-3/2017-1 z dne 24. 1. 2018, zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Sklep je bil vlagatelju vročen 26. 1. 2018. V obrazložitvi sklepa je naročnik pojasnil, da je v Splošnih navodilih in pogojih za izdelavo ponudbe in opreme, natančneje v Popisu opreme, pod točko 2: Električna negovalna postelja, med drugim zapisal zahtevo: »leseni deli v barvi hrast natur«. Iz navedenega po mnenju naročnika izhaja, da je v tehničnih specifikacijah jasno in nedvoumno zapisal, da želi, da je postelja iz lesa oz. lesenih delov v barvi hrast natur, saj gre za nosilne dele in ne morejo biti iz materiala laminat. Vlagatelj mu je predložil vzorec laminata, ki pa ne predstavlja lesenega dela postelje. Naročnik nadalje navaja, da je v šesti alineji Splošnih navodilih in pogojih za izdelavo ponudbe in opreme jasno in nedvoumno zapisal, da morajo biti samo pohištveni elementi izdelani iz visokokvalitetnega materiala – oplemenitene iverne plošče ustreznih debelin in ne leseni deli postelj, kot zmotno napeljuje vlagatelj. Dejstvo je, da je naročnik razpisal tudi opremo, kot so omare, pulti, stoli itd., za katere je predpisal material iveral, medtem ko je za postelje zahteval, da so sestavljene iz lesenih elementov, saj je-te lahko prenašajo zahtevano nosilnost. Glede vlagateljeve domneve, da je bil izbranemu ponudniku poslan drugačen poziv po predložitvi vzorca kot vlagatelju, naročnik odgovarja, da je obema ponudnikoma poslal poziv z enako zahtevo ter da to sicer v obravnavani zadevi niti ni relevantno. Po mnenju naročnika je relevantno zgolj dejstvo, da vlagatelj ni sledil naročnikovi zahtevi po predložitvi vzorca lesenega dela postelje v barvi hrast natur, tj. dela lesenega dela postelje, ki pa je zaradi različnosti materialov sestavljen iz dveh materialov – iverala in masivnega lesa. Naročnik vztraja, da mu je vlagatelj predložil vzorec oplemenitenega iverala v finalni obdelavi hrast natur in ne vzorca lesenega dela ponujenih postelj. Glede vlagateljevega očitka, da mu ni bil omogočen vpogled v celotno dokumentacijo javnega naročila, pa naročnik odgovarja, da je ravnal v skladu s petim odstavkom 35. člena ZJN-3 in vlagatelju omogočil vpogled v celotno ponudbo in v predložene vzorce izbranega ponudnika.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo št. 4300-3/2017-54 z dne 29. 12. 2017 odstopil dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka. Državna revizijska komisija je navedeno vlogo prejela dne
30. 1. 2018.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z Odgovorom vlagatelja na zavrnitev zahtevka za revizijo v predrevizijskem postopku z dne 1. 2. 2018, iz katerega izhaja, da vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Dodaja še, da naročnik v Popisu opreme, pod točko 2: Električna negovalna postelja, ni navedel, da je leseni del postelje iz hrastovega masivnega lesa, ampak je navedel, da je leseni del postelje v barvi hrast natur, kar v stroki pomeni, da je površinska obdelava v barvi oz. strukturi hrast natur. To je po mnenju vlagatelja razumeti na način, da je leseni del postelje površinsko obdelan kot ostalo leseno pohištvo, s tem da je pri posteljah že navedena struktura površine. Iz zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila namreč izhaja, da so vsi pohištveni elementi, ki so izdelani iz oplemenitenih lesenih plošč, leseni pohištveni elementi oziroma leseno pohištvo. Vsi elementi iz lesa, ki so lahko iz monolitov, lepljenega lesa ali izdelani iz drobcev lesa, so namreč leseni elementi. Vlagatelj še pojasnjuje, da je na podlagi naročnikovega poziva in zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila predložil vzorec lesenega dela pohištva v strukturi hrast natur. Namen vzorca je bil prikaz strukture površinske obdelave lesenega dela postelje in iz predloženega vzorca je razvidno, da površina nedvomno ustreza zahtevi iz razpisa. Da morebiti želi naročnik vedeti, kakšna so jedra lesenih delov postelje, je vlagatelj razbral šele iz sklepa naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Če bi naročnik v pozivu specificiral, da želi takšne vzorce, kjer bi bila razvidna jedra lesenih plošč, bi vlagatelj takšne vzorce naročniku tudi predložil.

Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je, skladno z 31. členom ZPVPJN, zahtevek za revizijo pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk. Ker je bilo ugotovljeno, da zahtevek za revizijo izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, ga je Državna revizijska komisija sprejela v obravnavo.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj vlogo z dne 1. 2. 2018, s katero se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, poslal priporočeno po pošti četrti delovni dan od prejema navedene odločitve, kar je po poteku roka iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN. Vendar pa Državna revizijska komisija dalje tudi ugotavlja, da naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo ni navedel pravnega pouka in tako vlagatelja ni opozoril na njegovo pravico, da se lahko v treh delovnih dneh od prejema odločitve o zahtevku za revizijo opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, da pri tem ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, ter da mora opredelitev posredovati Državni revizijski komisiji in naročniku (šesti odstavek 29. člena ZPVPJN v povezavi z 22. členom ZPVPJN). Glede na navedeno ter upoštevaje ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, da napačen ali nepopoln pravni pouk oziroma opustitev dolžnosti naročnika, da vlagatelja pouči o pravilnem pravnem varstvu, ne more iti v škodo stranki, je Državna revizijska komisija štela, da je vlagatelj vlogo z dne 1. 2. 2018, s katero se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, predložil pravočasno.

Glede navedb vlagatelja, vezanih na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in ostalo dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da peti odstavek 35. člena ZJN-3 sicer ne vsebuje izrecne določbe, po kateri bi moral naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled tudi v ostalo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar pa je po mnenju Državne revizijske komisije navedeno določbo ZJN-3, upoštevaje načelo transparentnosti javnega naročanja (prvi odstavek 6. člena ZJN-3), treba razlagati na način, da bi naročnik vlagatelju moral omogočiti vpogled v poziv oz. Zahtevek za predložitev vzorcev, ki ga je izbranemu ponudniku poslal preko e-pošte dne 23. 11. 2017. Zadevni poziv naročnika je namreč neločljivo vezan na vsebino ponudbe izbranega ponudnika, katere sestavni del so tudi njena pojasnila, dopolnitve oziroma spremembe.

Državna revizijska komisija je zaradi načela hitrosti in učinkovitosti revizijskega postopka (9. člen ZPVPJN) sama vpogledala v poziv, št. JN 4300-3/2017-Zahtevek_lesninaII z dne 9. 11. 2017, ter poziv št. JN 4300-3/2017-Zahtevek_gonzaga z dne 23. 11. 2017, s katerima je naročnik vlagatelja in izbranega ponudnika pozval k predložitvi vzorcev. Pri tem je ugotovila, da je naročnik tako vlagatelja, kot tudi izbranega ponudnika (med drugim) pozval k predložitvi »vzorca finalno obdelanega lesa (del lesenega dela postelje) v materialu hrast natur«, kar pomeni, da sta bila poziva v tem delu vsebinsko enaka. Posledično je treba šteti vlagateljev očitek o kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) kot neutemeljenega.

Glede vlagateljevega očitka, da je naročnik kršil določbo tretjega odstavka 105. člena ZJN-3, ker o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ni vodil zapisnika, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je naročnik v skladu z določbo tretjega odstavka 105. člena ZJN-3 praviloma res dolžan dokumentirati potek celotnega postopka javnega naročanja, vendar pa gre v konkretnem primeru ugotoviti, da odsotnost priprave zapisnika ni vplivala na vlagateljev pravni položaj, zato je Državna revizijska komisija navedeni očitek štela kot brezpredmetnega.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljev očitek, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je njegovo ponudbo zavrnil kot nedopustno. Naročnik je svojo odločitev utemeljil z navedbo, da vlagatelj ni predložil ustreznega vzorca, vlagatelj pa takšni ugotovitvi naročnika nasprotuje.

Državna revizijska komisija po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ugotavlja, da je naročnik v Splošnih navodilih in pogojih za izdelavo ponudbe in opreme v šesti alineji zapisal: »vsi deli opisanih pohištvenih elementov morajo biti izdelani iz visokokvalitetnega materiala – oplemenitene iverne plošče (iveral) ustreznih debelin z lesnim oz. enobarvnim dekorjem z izbrano površinsko teksturo. Material in barve obvezno potrdi projektant«; v Popisu opreme, natančneje pod postavko Električna negovalna postelja, pa je naročnik v petnajsti alineji dodatno zapisal še: »leseni deli v barvi hrast natur«.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je naročnik vlagatelja dne 9. 11. 2017 pozval, naj mu dostavi »vzorec finalno obdelanega lesa (del lesenega dela postelje) v materialu hrast natur«. Vlagatelj je glede na vsebino poziva predložil »vzorec oplemenitenega iverala v finalni obdelavi hrast natur«, pri čemer je naročnik navedeni vzorec štel za neustreznega. Naročnik je v Odločitvi o oddaji ponudb pojasnil, da je vlagatelj »predložil vzorec oplemenitenega iverala v finalni obdelavi hrast natur in ne vzorec lesenega dela ponujenih postelj, kot je bilo zahtevano«. Po drugi strani pa iz navedb vlagatelja v Zahtevku za revizijo izhaja, da zahteve naročnika iz poziva v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije ni mogoče tolmačiti drugače, kot da je bil vlagatelj dolžan predložiti »vzorec dela lesenega dela ponujenih postelj iz oplemenitenega iverala v finalni obdelavi hrast natur«. Na slednjo vlagateljevo navedbo je naročnik v Sklepu o zavrniti zahtevka za revizijo odgovoril, da bi moral vlagatelj predložiti vzorec lesenega dela postelje v barvi hrast natur, ki bi moral biti »sestavljen iz dveh materialov – iverala in masiva les«.

Glede na zgoraj navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama spor glede načina tolmačenja zahteve naročnika iz tehničnih specifikacij dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer da morajo biti leseni deli postelje v barvi hrast natur, ter posledično spor glede ustreznosti vzorca, predloženega s strani vlagatelja.

V zvezi z razlago postavljenih zahtev je Državna revizijska komisija že večkrat opozorila, da mora naročnik pri določanju razpisnih zahtev ravnati pregledno. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vse zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določene jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. npr. sodbo sodišča ES št. C-368/10, točka 109). Naročnikova dolžnost je, da pripravi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je jasna in nedvoumna ter da postavljenim razpisnim zahtevam sledi tudi pri ocenjevanju ponudb. Širjenje ali spreminjanje pomena posamezne zahteve iz razpisne dokumentacije po roku za predložitev ponudb po svoji vsebini pomeni prepozno in nedopustno določanje konkretne vsebine zahteve oziroma nezakonit poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik posamezni zahtevi po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati širše ali drugačne vsebine od tiste, ki iz nje ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ravnanje, ki je v nasprotju z načelom transparentnosti.

Iz navedb obeh strank gre razbrati, da si vsebino naročnikovega poziva po predložitvi vzorca v povezavi s spornimi določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razlagata različno. Vlagatelj naročnikovo zahtevo, da morajo biti »leseni deli postelje v barvi hrast natur«, razlaga na način, da mora biti »površinska obdelava postelj v barvi oz. strukturi hrast natur«. Nasprotno pa iz navedb naročnika izhaja, da želi, da je postelja »iz lesenih delov«, pri čemer tega pojma izrecno ne pojasni, niti ne pojasni kateri deli postelje morajo biti iz t.i. »lesenih delov«. Po mnenju Državne revizijske komisije pa ni mogoče posplošiti, da leseni deli pomenijo zgolj in izključno masiven les, kaj šele kombinacijo iverala in masivnega lesa.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče, nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov, saj je naročnikova dolžnost, da pripravi dokumentacijo dovolj jasno in določno, da ne dopušča različnih razlag.

Državna revizijska komisija ob zgoraj navedenem ugotavlja, da je bila razpisna dokumentacija v spornem delu najmanj nejasna in je omogočala različna tolmačenja, zaradi česar je mogoče v tej fazi postopka oddaje javnega naročila le še sklepati, kakšna je bila prava volja naročnika. To pa v nobenem primeru ne sme iti v škodo ponudniku, ki si takšno določbo razpisne dokumentacije razloži na način, ki je ravno tako mogoč, ponudbe, ki je pripravljena na podlagi takšne razlage razpisne dokumentacije, pa zgolj na podlagi drugačne razlage le-te ni mogoče označiti za nedopustno.

Ravnanje naročnika, ko je po poteku roka za oddajo ponudb razpisno dokumentacijo v delu, ki je omogočal vsaj dve različni razlagi, razlagal v škodo vlagatelja, na tej podlagi pa sprejel odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe, predstavlja ravnanje v nasprotju z načelom transparentnosti iz 6. člena ZJN-3, na isti podlagi sprejeta odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe pa ravnanje v neskladju s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo, na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta Odločitev, št. JN 4300-3/2017-1-Od z dne 6. 12. 2017. Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka naročnika na podlagi druge povedi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa, ter sprejme katero od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, kot potrebne priznava vse priglašene stroške – tj. stroške vplačane takse v višini 3.939,97 EUR. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 26. 2. 2018



Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, Arto 13, 8290 Sevnica,
- LESNINA MG OPREMA podjetje za inženiring, d.d., Ljubljana, Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana,
- GONZAGA-PRO d.o.o., Sedejeva ulica 2A, 5000 Nova Gorica,
- ATLAS OPREMA d.o.o., Samova ulica 12A, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve