018-011/2018 Elektro Maribor, d.d.

Številka: 018-011/2018-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Primarna in sekundarna oprema za RTP 110/20/10 KV Dobrava«, v sklopu 3 »RTP 110/20/10 kV Dobrava - dobava in montaža opreme zaščite in vodenja«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Esotech, d.d., Preloška cesta 1, Velenje, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Maribor, d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 26.2.2018

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 3, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 2201-10/2017-8, z dne 29.11.2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 26.702,34 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 4.8.2017, pod št. objave JN007359/2017, in v Uradnem listu EU dne 5.8.2017, pod št. objave 2017/S 149-309123.

Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 4.12.2017 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 2201-10/2017-8, z dne 29.11.2017 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katerim je predmetno javno naročilo v sklopu 3 oddal ponudniku Kolektor Igin, d.o.o., Šlandrova ulica 10, Ljubljana – Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno iz razloga, ker ne izpolnjuje vseh zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila, saj je vlagatelj sodeloval pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj je z vlogo z dne 14.12.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj uvodoma pojasnjuje, da je v ponudbo predložil podpisan obrazec Krovna izjava, ki v drugi alineji vsebuje ponudnikovo izjavo, da ni sodeloval pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenih delov. Temu obrazcu je vlagatelj predložil še lastno izjavo, v kateri je pojasnil svojo vlogo pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot tudi, da oddaja javnega naročila vlagatelju ne bi pomenila kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov. Vlagatelj navaja, da naročnik ni pravno kvalificiral razloga za zavrnitev njegove ponudbe. Iz vsebine druge alineje Krovne izjave izhaja, da gre bodisi za razlog po d) točki šestega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) bodisi za razlog po e) točki šestega odstavka 75. člena ZJN-3. Nobenega izmed navedenih razlogov naročnik ni določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila niti ju ni vključil v ESPD obrazec. Krovna izjava ponudnika ne more vzpostaviti razloga po d) oz. e) točki šestega odstavka 75. člena ZJN-3, saj je smisel in namen obrazcev dokazovanje naročnikovih zahtev, ki imajo podlago v določbah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da pri njem ni podan razlog za izključitev po d) oz. e) točki šestega odstavka 75. člena ZJN-3. Vlagatelj je za naročnika izdelal projektno dokumentacijo za predmetno naročilo, ki je bila objavljena in dostopna vsem gospodarskim subjektom, zato zaradi vlagateljeva predhodnega sodelovanja v postopku javnega naročanja ni prišlo niti do nasprotja interesov niti do izkrivljanja konkurence. Izključitev ponudnika zaradi predhodnega sodelovanja je skrajni ukrep in ne sme biti avtomatična. Niti iz obrazložitve odločitve niti iz razpoložljivih dejstev ne izhaja, da bi vlagateljevo sodelovanje izkrivljalo konkurenco, kar je temeljni predpogoj za izključitev. V kolikor bi dejansko obstajala možnost izkrivljanja konkurence, naročnik ni sprejel ukrepov, ki mu jih nalaga drugi odstavek 65. člena ZJN-3. Naročnik vlagatelju pred izključitvijo tudi ni omogočil dokazati, da njegovo sodelovanje ni izkrivljalo konkurence. Navedeno po mnenju vlagatelj velja tudi v primeru izključitvenega razloga po d) točki šestega odstavka 75. člena ZJN-3. Vlagatelj še navaja, da izpodbijana obrazložitev ni ustrezno obrazložena in ne omogoča učinkovitega pravnega varstva, saj naročnik ni pojasnil, da je prišlo do izkrivljanja konkurence oz. nasprotja interesov (in če, kako), da je naročnik poskušal izkrivljanje konkurence oz. nasprotje interesov odpraviti (in če, kako) ter da se z vlagateljevo izključitvijo varuje zakonitost in spoštovanje načel javnega naročanja.

Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku pravnega varstva zastopa odvetnica Mojca Lorenci Visinski, Šmartinska cesta 152, Ljubljana, se je z vlogo z dne 28.12.2017 opredelil do revizijskih navedb. Izbrani ponudnik najprej izpostavlja vlagateljevo aktivno legitimacijo nato pa zavrača vlagateljeve navedbe kot neutemeljene. Izbrani ponudnik navaja, da je naročnik izključitvene razloge določil jasno in da mora naročnik postopek izvajati strogo v skladu z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Če je vlagatelj menil, da so razpisni pogoji nedopustni oz. nezakoniti, bi moral na to opozoriti naročnika pred potekom roka za oddajo ponudb. Izbrani ponudnik še navaja, da je lahko vlagatelj kot projektant, ki je pripravil tehnični del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vplival na vsebino dokumentacije tako, da je ta prilagojena njegovim zmožnostim in prednostim. Vlagatelj ni izkazal, da njegova vloga v predrazpisni fazi ni povzročila oz. ni mogla povzročiti izkrivljanja konkurence, čeprav je dokazno breme v zvezi s tem na vlagatelju. Izbrani ponudnik zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je dne 8.1.2018 zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da so revizijske navedbe kontradiktorne, saj vlagatelj na eni strani zatrjuje, da naročnik ni predvidel izključitvenega razloga iz d) oz. e) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3, na drugi strani pa zatrjuje, da iz vsebine druge alineje Krovne izjave izhaja, da gre za fakultativni izključitveni razlog iz d) oz. e) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3. Iz druge alineje Krovne izjave izhaja naročnikov namen, da se iz postopka javnega naročanja izključijo ponudniki, ki so sodelovali pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenih delov. Če je vlagatelj menil, da je zahteva prestroga oz. nezakonita, bi moral na to opozoriti na portalu javnih naročil in zahtevati njeno spremembo oz. zahtevati, da se ponudnikom, ki so sodelovali pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, omogoči oddaja ponudbe ob pogojih oz. omejitvah iz 65. člena ZJN-3. Naročnik je v dokumentaciji jasno določil, da ponudniki ne smejo spreminjati vsebine obrazcev in izjav, da mora biti ponudba podana na prilogah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter da bo naročnik v nasprotnem primeru ponudbe izločil. Naročnik tako ni dopustil, da vlagatelj s predložitvijo lastne izjave negira oz. izniči naročnikove zahteve iz druge alineje Krovne izjave. Naročnik predložene izjave vlagatelja, s katero je vlagatelj posegel v naročnikove zahteve, ni mogel oz. smel upoštevati, saj po poteku roka za oddajo ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Če naročnik ne bi zavrnil vlagateljeve ponudbe kot nedopustne, bi ravnal v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik nadalje navaja, da se vsi očitki nanašajo na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in pri tem opozarja na tretji odstavek 16. člena ZPVPJN in tretji odstavek 25. člena ZPVPJN. Če vlagatelj meni, da bi moral imeti možnost, da dokaže, da ni pridobil nedopustne konkurenčne prednosti, bi moral na to opozoriti pred potekom roka za predložitev ponudb. Ker ponudnikom, ki so sodelovali pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenih delov, ni bilo omogočeno sodelovanje, se naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila ni bil dolžan opredeliti glede morebitnega obstoja blažjih ukrepov. Naročnik še navaja, da se strinja z izbranim ponudnikom, da lahko ima oseba, ki je opravila določena pripravljalna dela v postopku javnega naročila, prednost pri pripravi ponudbe, kar je v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov in zagotavljanjem konkurence med ponudniki.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 10.1.2018 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 12.1.2018, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Uvodoma Državna revizijska komisija, glede na pomisleke izbranega ponudnika o vlagateljevi aktivni legitimaciji, pojasnjuje, da se aktivna legitimacija v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Vlagatelj je oddal pravočasno ponudbo, s čimer je izkazal interes za dodelitev javnega naročila (prim. drugi odstavek 14. člena ZPVPJN) in posledično prvi del pogoja za priznanje aktivne legitimacije, kot ga opredeljuje ZPVPJN. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik kot edino merilo za oddajo javnega naročila določil ponudbeno ceno (prim. 28. točko dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da je vlagateljeva ponudba najcenejša. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitve pri zavrnitvi njegove ponudbe, gre ugotoviti, da bi lahko vlagatelju zaradi (domnevnih) kršitev naročnika, ki jih zatrjuje v zahtevku za revizijo, nastala škoda, ki bi se kazala v morebitni nepridobitvi predmetnega javnega naročila. Če bi se namreč revizijski očitki izkazali za utemeljene, bi bila naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila razveljavljena, naročnik pa bi moral ponoviti postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb, v katerem bi lahko bil vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik. V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju aktivne legitimacije v konkretnem primeru ni mogoče odreči.

V zvezi z revizijskimi navedbami, da izpodbijana odločitev ni ustrezno obrazložena, gre pojasniti, da iz tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 izhaja dolžnost naročnika, da odločitev o oddaji naročila obrazloži in na ta način ponudnikom zagotovi možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o (ne)oddaji naročila, mora pa odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Razlogi za odločitev morajo biti konkretizirani do takšne mere, da lahko ponudnik v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel za svojo odločitev, niso utemeljeni, in da posledično odločitev o oddaji naročila ali zavrnitvi ponudbe ni zakonita. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej in sicer glede na vse okoliščine primera (prim. npr. zadeve Državne revizijske komisije št. 018-253/2015, 018-61/2017, 018-72/2017).

Iz izpodbijane odločitve jasno izhaja, da je naročnik, ob upoštevanju dejstva, da je vlagatelj sodeloval pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ugotovil, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev, določenih v 13. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, posledično pa je naročnik, skladno z 21. točko dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vlagateljevo ponudbo zavrnil. Glede na navedeno gre ugotoviti, da se je vlagatelj lahko seznanil z razlogom za zavrnitev njegove ponudbe, lahko ga je preveril in na tej podlagi se je tudi odločil, da bo zoper naročnikovo odločitev uveljavljal pravno varstvo. Vlagatelj z navedbami, da naročnik v izpodbijani odločitvi ni pojasnil, da je prišlo do izkrivljanja konkurence oz. nasprotja interesov (in če, kako) in da je poskušal izkrivljanje konkurence oz. nasprotje interesov odpraviti (in če, kako) ter da se naročnik ni opredelil do vlagateljeve izjave, odpira vprašanje, ali je imel naročnik v 13. in 21. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila podlago za zavrnitev vlagateljeve ponudbe oz. vprašanje utemeljenosti odločitve o oddaji naročila. Obveznost obrazložitve odločitve je postopkovna zahteva, ki jo je treba razlikovati od vprašanja utemeljenosti obrazložitve, ki je del vsebinske zakonitosti sporne odločitve. Pri vprašanju obsega obrazložitve se odpira vprašanje, ali je naročnik ponudnike seznanil z razlogi za svojo odločitev, pri vprašanju utemeljenosti obrazložitve pa se odpira vprašanje, ali so ti razlogi taki, da lahko utemeljijo naročnikovo odločitev o oddaji naročila oz. o zavrnitvi ponudbe. Glede na navedeno revizijskim navedbam, da je izpodbijana odločitev pomanjkljivo obrazložena, v posledici pa je vlagatelju kršena pravica do učinkovitega pravnega varstva, ni mogoče slediti.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k vsebinski presoji zahtevka za revizijo. V obravnavanem primeru dejansko stanje med strankama ni sporno. Obe stranki se strinjata, da je vlagatelj izdelal projektno dokumentacijo, ki predstavlja tehnični del dokumentacije v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila. Prav tako se obe stranki strinjata, razvidno pa je tudi iz odstopljene spisovne dokumentacije, da je naročnik zahteval, da ponudniki v ponudbeno dokumentacijo predložijo vnaprej pripravljen obrazec »Krovna izjava ponudnika – Priloga A/1« (v nadaljevanju: obrazec Krovna izjava), s podpisom katerega so ponudniki (med drugim) izjavili, »da nis(m)o sodelovali pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenih delov«. Nadalje se obe stranki strinjata, razvidno pa je tudi iz vlagateljeve ponudbe, da je vlagatelj v ponudbeno dokumentacijo predložil podpisan in izpolnjen obrazec Krovna izjava, navedenemu obrazcu pa je predložil dokument »Izjava v zvezi z 2. alinejo krovne izjave (priloga A/1)« (v nadaljevanju: lastna izjava), v katerem je vlagatelj navedel, da je kot projektant sodeloval pri pripravi projektne dokumentacije za izvedbo predmetnega javnega naročila, da ga naročnik ne sme avtomatsko izločiti, ampak mu mora omogočiti, da dokaže, da zaradi svojega položaja ni bil deležen neupravičene prednosti, ki bi lahko izkrivila konkurenco, in da je bilo v konkretnem primeru zadoščeno načelu enakopravne obravnave ponudnikov.

Med strankama pa je sporno, ali je naročnik vlagatelja utemeljeno izključil iz postopka oz. ali je imel podlago v ZJN-3 in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je vlagatelja na podlagi ugotovitve, da je vlagatelj izdelal projektno dokumentacijo za izvedbo predmetnega javnega naročila (oz. da je predhodno sodeloval pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), izključil iz sodelovanja v postopku javnega naročanja.

Vlagateljeve revizijske navedbe, ki se nanašajo na vprašanje zakonitosti njegove izključitve iz postopka oddaje javnega naročila, je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

V skladu s citiranimi določili ZJN-3 mora naročnik pri presoji dopustnosti ponudbe med drugim ugotoviti tudi, ali pri ponudniku obstajajo izključitveni razlogi. Razloge za izključitev gospodarskih subjektov, ki jih lahko naročnik (predmetni naročnik je naročnik na infrastrukturnem področju) vključi v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila določa ZJN-3 v 75. členu. Točka e) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključi gospodarski subjekt, če izkrivljanja konkurence zaradi predhodnega sodelovanja gospodarskih subjektov pri pripravi postopka javnega naročanja v skladu s 65. členom tega zakona ni mogoče učinkovito odpraviti z drugimi, blažjimi ukrepi. V skladu s prvim odstavkom 65. člena ZJN-3 naročnik, kadar je kandidat, ponudnik ali podjetje, povezano s kandidatom ali ponudnikom, svetovalo naročniku v skladu s 64. členom ZJN-3 ali pa je bilo kako drugače vključeno v pripravo postopka javnega naročanja, sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se zaradi sodelovanja določenega kandidata ali ponudnika ne izkrivlja konkurenca. Ti ukrepi vključujejo sporočanje določenih informacij, izmenjanih v okviru ali na podlagi sodelovanja kandidata ali ponudnika pri pripravi postopka javnega naročanja, drugim kandidatom in ponudnikom ter določitev ustreznih rokov za prejem ponudb. Naročnik iz postopka javnega naročanja izloči določenega kandidata ali ponudnika le, če ni mogoče drugače zagotoviti, da se spoštuje načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Naročnik pred tako izključitvijo kandidatu oziroma ponudniku omogoči dokazati, da njegovo sodelovanje v pripravi postopka javnega naročanja ne more izkrivljati konkurence (drugi odstavek 65. člena ZJN-3).

Izpostavljene določbe urejajo situacije, ko osebe, ki so najprej sodelovale pri pripravi postopka javnega naročanja, nato v tem postopku javnega naročanja sodelujejo kot ponudnik. Za takšno situacijo gre tudi v primeru, ko oseba v okviru predhodnega sodelovanja pri pripravi postopka javnega naročanja najprej izdela projektno dokumentacijo oz. pripravi tehnični del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, nato pa odda ponudbo tudi za izvedbo del, kot je to v obravnavanem primeru. V izpostavljeni situaciji lahko pride do neenakopravne obravnave ponudnikov in izkrivljanja konkurence, kar izhaja tudi iz sodbe Sodišča EU št. C‑21/03 in C‑34/03, Fabricom, v kateri je Sodišče EU zapisalo, da ima lahko oseba, ki je sodelovala pri pripravljalnih delih, zaradi informacij o zadevnem javnem naročilu, ki jih je lahko pridobila ob opravljanju pripravljalnih del, prednost pri pripravi ponudbe. Poleg tega bi lahko ta oseba, četudi tega ne bi nameravala, v primeru, da je sama ponudnik za zadevno javno naročilo, vplivala na pogoje tega javnega naročila na način, ki je zanjo ugoden. Takšen položaj bi lahko izkrivil konkurenco med ponudniki (prim. točki 29 in 30 navedene sodbe). Vendar kljub obstoju nevarnosti, da pride do neenakopravne obravnave ponudnikov in do izkrivljanja konkurence, je v postopku javnega naročanja načeloma dopustno sodelovanje osebe, ki je predhodno sodelovala pri pripravi javnega naročanja. Naročnik, ki mora v postopku javnega naročanja zagotoviti spoštovanje temeljnih načel javnega naročanja, mora namreč, skladno z drugim odstavkom 65. člena ZJN-3, sprejeti ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili, da se zaradi sodelovanja osebe, ki je predhodno sodelovala pri pripravi javnega naročanja, ne izkrivlja konkurence. Naročnik tako lahko npr. določi ustrezen (tj. dovolj dolg rok) za pripravo ponudb in vsem zainteresiranim gospodarskim subjektom sporoči informacije, ki jih je pridobil zadevni gospodarski subjekt v okviru predhodnega sodelovanja. Če ni mogoče drugače zagotoviti spoštovanja temeljnih načel javnega naročanja, mora naročnik izključiti gospodarski subjekt iz postopka javnega naročanja. Izključitev gospodarskega subjekta je torej ukrep, katerega namen je spoštovanje temeljnih načel javnega naročanja.

Naročnik ponudnika, ki je predhodno sodeloval pri pripravi postopka javnega naročanja, zgolj zaradi njegovega predhodnega sodelovanja ne more avtomatično izključiti iz postopka. Tudi iz prakse sodišča EU izhaja, da je neposredna (oz. samodejna) izključitev gospodarskega subjekta iz postopka javnega naročanja v nasprotju z načelom sorazmernosti (glej v tem smislu npr. sodbe sodišča EU C-21/03 in C-34/03, Fabricom, C-538/07, Assitur, C-376/08, Serrantoni in Consorzio stabile edili). Neposredna izključitev gospodarskega subjekta, ki je predhodno sodeloval pri pripravi javnega naročanja, bi lahko namreč imela za posledico, da bi bil iz postopka javnega naročanja izključen gospodarski subjekt, čeprav njegovo sodelovanje v postopku ne predstavlja nikakršnega tveganja za neenakopravno obravnavo ponudnikov in za izkrivljanje konkurence med ponudniki. S samodejno izključitvijo bi bila takšnemu gospodarskemu subjektu tudi odvzeta možnost, da dokaže, da njegovo sodelovanje ne predstavlja tveganja za neenakopravno obravnavo ponudnikov in za izkrivljanje konkurence (prim. sodbo sodišča EU C-21/03 in C-34/03, Fabricom, točke od 33 do 36).

Zato je v situacijah, ko oseba v okviru predhodnega sodelovanja pri pripravi postopka javnega naročanja najprej izdela projektno dokumentacijo oz. pripravi tehnični del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, nato pa odda ponudbo tudi za izvedbo del, odločilno, ali je zaradi sodelovanja takšnega subjekta v postopku javnega naročanja prišlo do neenakopravne obravnave ponudnikov in izkrivljanja konkurence. Ne zadošča zgolj hipotetična možnost, da bi sodelovanje takšnega gospodarskega subjekta povzročilo neenakopravno obravnavo ponudnikov in izkrivljanje konkurence, ampak mora biti na podlagi objektivne analize konkretnih okoliščin posamezne zadeve izkazana dejanska možnost neenakopravne obravnave ponudnikov in izkrivljanja konkurence. Tudi če naročnik presodi, da bi sodelovanje gospodarskega subjekta pri pripravi postopka javnega naročanja povzročilo neenakopravno obravnavo ponudnikov in izkrivljanje konkurence, naročnik ne more izključiti zadevnega subjekta, ne da bi ta imel možnost, da pojasni in dokaže, da zaradi svojega položaja ni bil deležen neupravičene prednosti, ki bi lahko izkrivila konkurenco. Naročnik mora namreč (skladno z drugim odstavkom 65. člena ZJN-3) pred izključitvijo ponudnika le-temu omogočiti, da dokaže, da njegovo sodelovanje v pripravi postopka javnega naročanja ne more izkrivljati konkurence.

Glede na navedeno gre ugotoviti, da mora naročnik v postopku javnega naročanja sprejeti ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili, da se zaradi sodelovanja gospodarskega subjekta, ki je predhodno sodeloval pri pripravi javnega naročanja, ne izkrivlja konkurence. Tudi če naročnik v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vključi izključitveni razlog, določen v e) točki šestega odstavka 75. člena ZJN-3, mora pred izključitvijo posameznega ponudnika upoštevati določbe 65. člena ZJN-3. Naročnik mora ob upoštevanju konkretnih okoliščin presoditi, ali je v posamezni zadevi zaradi sodelovanja zadevnega gospodarskega subjekta prišlo do neenakopravne obravnave ponudnikov in izkrivljanja konkurence ter zadevnemu gospodarskemu subjektu omogočiti, da dokaže, da ni prišlo do izkrivljanja konkurence. Šele če naročnik po presoji opredelitve zadevnega gospodarskega subjekta ugotovi, da izkrivljanja konkurence ni mogoče odpraviti na drugačen na način kot z izključitvijo, takšen subjekt, na podlagi v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vključenega izključitvenega razloga po točki e) šestega odstavka 75. člena ZJN-3, izključi.

V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je naročnik, upoštevajoč, da je vlagatelj izdelal projektno dokumentacijo za izvedbo predmetnega javnega naročila (oz. da je predhodno sodeloval pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), in upoštevajoč drugo alinejo obrazca Krovna izjava, ki določa »izjavljamo, da nismo sodelovali pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenih delov«, vlagatelja upravičeno neposredno (oz. samodejno) izključil iz postopka. Naročnik na eni strani zatrjuje, da iz druge alineje obrazca Krovna izjava jasno izhaja njegova zahteva, da ponudniki niso smeli sodelovati pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oz. da bo izključil ponudnike, ki so sodelovali pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj na drugi strani navedenemu nasprotuje in zatrjuje, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni vključil izključitvenega razloga, določenega v točki e) šestega odstavka 75. člena ZJN-3, poleg tega pa, četudi bi izpostavljeni izključitveni razlog vključil, naročnik vlagatelja ne bi smel neposredno izključiti, saj je izključitev gospodarskega subjekta zaradi predhodnega sodelovanja skrajni ukrep, ki je upravičen le, če je v konkretnem postopku dejansko prišlo do izkrivljanja konkurence in če naročnik izkrivljanja konkurence ne more odpraviti z blažjimi ukrepi. Vlagatelj tudi zatrjuje, da bi mu naročnik moral omogočiti, da dokaže, da zaradi njegovega sodelovanja v postopku javnega naročanja ni prišlo do izkrivljanja konkurence.

Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da je med strankama sporna razlaga določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Stranki se namreč ne strinjata glede vprašanja, ali druga alineja obrazca Krovna izjava upravičuje neposredno vlagateljevo izključitev iz postopka. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje nezakonitosti druge alineje obrazca Krovna izjava kot takšne oz. ne zatrjuje, da naročnik izpostavljene alineje ne bi smel vključiti v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ampak zatrjuje, da ga naročnik na podlagi druge alineje obrazca Krovna izjava ne bi smel izključiti iz postopka. Revizijske navedbe se zato po vsebini nanašajo na vprašanje, ali je naročnik vlagateljevo ponudbo presojal ob upoštevanju določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročil oz. ali je naročnik po izteku roka za prejem ponudb spreminjal ali dopolnjeval dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, česar naročnik ne sme storiti (drugi odstavek 67. člena ZJN-3). Na kakšen način naročnik razlaga drugo alinejo obrazca Krovna izjava (in s tem povezane zatrjevane kršitve naročnika) vlagatelju tudi ni bilo oz. mu ni moglo biti znano pred potekom roka za predložitev ponudb, zato vlagateljevih navedb ni mogoče obravnavati kot prepoznih z vidika tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN, kot to obširno zatrjujeta naročnik in izbrani ponudnik, saj ne gre za ugovore zoper vsebino določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, temveč za ugovore zoper ravnanje naročnika pri presoji vlagateljeve ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z drugo alinejo obrazca Krovna izjava, ki določa »izjavljamo, da nismo sodelovali pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenih delov«, v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vključil izključitveni razlog, določen v e) točki 75. člena ZJN-3. Iz izpostavljenega zapisa je mogoče jasno razbrati vsebino izključitvenega razloga, ki ga naročnik lahko določi v postopku javnega naročanja. Podpisan obrazec Krovna izjava in s tem izjava ponudnika, »da ni(smo) sodeloval(i) pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenih delov«, po vsebini predstavlja izjavo ponudnika, da pri njemu ne obstaja izključitveni razlog, določen v e) točki šestega odstavka 75. člena ZJN-3. Z izpostavljeno izjavo namreč ponudnik potrdi, da predhodno ni sodeloval pri pripravi postopka javnega naročanja in posledično, da njegovo sodelovanje v postopku javnega naročanja ne more predstavljati tveganja za neenakopravno obravnavo ponudnikov in izkrivljanje konkurence.

Pritrditi gre sicer vlagatelju, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni izrecno navedel, da je izključitveni razlog, določen v e) točki šestega odstavka 75. člena ZJN-3, vključil v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je namreč izključitvene razloge izrecno navedel v točki 20.1 »Osnovna sposobnost ponudnikov« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, med njimi pa izključitveni razlog, določen v točki e) šestega odstavka 75. člena ZJN-3, ni naveden. Prav tako (oz. posledično) naročnik spornega izključitvenega razloga ni vključil v ESPD obrazec, s katerimi so ponudniki izkazovali neobstoj (izključitvenih) razlogov, določenih v točki 20.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vendar pa v obravnavanem primeru ne gre spregledati, da je sporni obrazec Krovna izjava del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, izpostavljeni izključitveni razlog pa tako vključen v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija ne more slediti revizijskim navedbam, da obrazec Krovna izjava oz. dokazilo ne more »vzpostaviti« spornega izključitvenega razloga, saj za presojo, ali je naročnik vključil sporni izključitveni razlog, ne more biti relevantno, na kakšen način ga je vključil oz. v katerem delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je določil sporni razlog. Podpisan obrazec Krovna izjava predstavlja izjavo ponudnika, zato ga je mogoče šteti kot dokazilo v smislu 77. člena ZJN-3, saj z njim ponudnik izkazuje neobstoj razlogov za izključitev. Zato revizijskim navedbam, da naročnik izpostavljenega obrazca ne bi smel zahtevati (ne glede na odgovor na vprašanje ali so izpostavljene navedbe pravočasne z vidika tretjega odstavka 25. člena ZJNPJN), ni mogoče slediti. Neutemeljeno je tudi vlagateljevo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-200/2017, saj zaradi bistveno drugačnega dejanskega stanja navedena zadeva z obravnavano zadevo ni primerljiva. V navedeni zadevi (takratni) naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (za razliko od tokratne zadeve) ni predvidel (nikakršnega) dokazila o neobstoju (takrat) spornega izključitvenega razloga (v obrazcu ESPD, ki ga je pripravil takratni naročnik, ta ni predvidel izjave ponudnika v zvezi s spornim razlogom za izključitev), medtem ko je v obravnavani zadevi (tokratni) naročnik predvidel kot dokazilo obrazec Krovna izjava, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in iz katerega izhaja vsebina (tokrat) spornega izključitvenega razloga.

Po presoji Državne revizijske komisije je tudi vlagatelj drugo alinejo obrazca Krovna izjava razumel kot vključitev spornega izključitvenega razloga, saj je v lastni izjavi naročnika opozoril, da ponudnika, ki je sodeloval kot projektant, ne sme avtomatsko izločiti, ampak mora upoštevati tudi 65. člen ZJN-3, in da je bilo v obravnavanem primeru spoštovano načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da je podpisanemu obrazcu Krovna izjava predložil lastno izjavo »zgolj v izogib morebitnemu tveganju predložitve neresnične izjave«, saj bi v ta namen zadoščalo, da bi v izpostavljeni izjavi zgolj pojasnil, da je kot projektant sodeloval pri pripravi tehničnega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, medtem ko nadaljnje pojasnjevanje vlagatelja ne bi bilo potrebno.

Državna revizijska komisija se ne strinja z naročnikovim mnenjem, da iz citirane druge alineje obrazca Krovna izjava izhaja, da je naročnik gospodarskim subjektom, ki so sodelovali pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, prepovedal sodelovanje v predmetnem postopku. Takšna razlaga besedila druge alineje obrazca Krovna izjava bi bila tudi v nasprotju z določbami ZJN-3. Poudariti gre, da mora naročnik tudi pri določanju izključitvenih razlogov ravnati pregledno. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vse zahteve v razpisni dokumentaciji določene jasno, natančno in nedvoumno, oz. tako, da lahko vsi razumno obveščeni, strokovno usposobljeni in skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. sodbo Sodišča EU št. C-368/10, Komisija proti Nizozemski, točka 109). Pri presoji dopustnosti ponudb mora naročnik upoštevati tiste zahteve, ki so bila navedena v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bila zapisana. Zahtevo, ki je jasna, je potrebno razlagati tako, kot je zapisana, in je ni dopustno razlagati izven okvirov pomena, kot izhaja iz njene jasne dikcije. Naročnik posamezni zahtevi po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati ožje ali drugačne vsebine od tiste, ki iz nje ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj to po svoji vsebini pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine zahteve oziroma nezakonit poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Nasprotno ravnanje pomeni kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Iz besedila druge alineje obrazca Krovna izjava (tj. »izjavljamo, da nismo sodelovali pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenih delov«) ne izhaja, da bo naročnik ponudnike, ki so sodelovali pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, neposredno izključil, ne da bi pred tem presojal, ali je v obravnavanem primeru prišlo do izkrivljanja konkurence in neenakopravne obravnave in ne da bi zadevnemu ponudniku omogočil, da dokaže, da zaradi sodelovanja v pripravi postopka javnega naročanja ni bil deležen neupravičene prednosti, ki bi lahko izkrivila konkurenco. V kolikor je bil namen naročnika, da se iz postopka javnega naročanja izključijo ponudniki, ki so sodelovali pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot to zatrjuje naročnik, bi moral to (kar bi sicer bilo v nasprotju z določbami ZJN-3) v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno, nedvoumno in enoznačno zapisati. Pritrditi gre sicer navedbam naročnika, da ponudniki, ki so sodelovali pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, spornega obrazca ne morejo podpisati (saj bi v nasprotnem primeru predložili neresnično izjavo), vendar pa navedeno še ne omogoča sklepanja, da je naročnik predvidel izključitev ponudnikov brez upoštevanja določbe 65. člena ZJN-3. Posledično tudi ni mogoče slediti navedbam naročnika, da je vlagatelj s predložitvijo lastne izjave (iz katere izhaja, da je pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila sodeloval kot projektant) negiral oz. izničil njegove zahteve. Predložitev lastne izjave namreč predstavlja vlagateljevo opozorilo naročniku, da je vlagatelj sodeloval pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo naročilo, zato da bo lahko naročnik skrbno preveril, ali je v obravnavani zadevi zaradi vlagateljevega sodelovanja izkrivljena konkurence. V zvezi z naročnikovimi navedbami, da je v točki 14 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno zapisal, da ni dovoljeno spreminjanje vsebine obrazcev in izjav in da mora biti ponudba podana na prilogah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, izdelanih s strani naročnika, gre pojasniti, da naročnik vlagatelja ni izključil, ker naj bi ta nedopustno spreminjal vsebino obrazca in ker ponudbe naj ne bi predložil na obrazcu, ki ga je pripravil naročnik, ampak ker je, ob upoštevanju dejstva, da je vlagatelj kot projektant sodeloval pri pripravi dokumentacije, ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje vseh zahtev. Dodati gre še, da je treba dopustnost ponudbe in izpolnjevanje naročnikovih zahtev presojati glede na vsebino ponudbe in ne glede na vprašanje, ali je ponudbena dokumentacija na obrazcih, ki jih je pripravil naročnik.

Glede na navedeno gre ugotoviti, da je naročnik v obravnavani zadevi z drugo alinejo obrazca Krovna izjava v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vključil izključitveni razlog, določen v e) točki 75. člena ZJN-3, pri tem pa naročnik ni predvidel neposredne (oz. samodejne) izključitve ponudnika, ki je predhodno sodeloval pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oz. njenega dela (kot že navedeno, bi bilo slednje v nasprotju z določbami ZJN-3). Zato bi naročnik moral ob seznanitvi, da je vlagatelj sodeloval pri pripravi projektne dokumentacije oz. tehničnega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, upoštevati tudi določbe 65. člena ZJN-3 in presoditi, ali je v obravnavanem primeru zaradi vlagateljevega sodelovanja prišlo do neenakopravne obravnave ponudnikov in izkrivljanja konkurence. Pred vlagateljevo izključitvijo iz postopka javnega naročanja pa bi naročnik vlagatelju moral, skladno z drugim odstavkom 65. člena ZJN-3, tudi omogočiti, da dokaže, da zaradi njegovega sodelovanja v postopku javnega naročanja ni prišlo do izkrivljanja konkurence.

Iz naročnikove odločitve o oddaji naročila in iz naročnikove odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo izhaja, da je naročnik odločitev o vlagateljevi izključitvi sprejel na podlagi presoje, da je v drugi alineji obrazca Krovna izjava predvidel neposredno (oz. samodejno) izključitev ponudnika, ki je predhodno sodeloval pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oz. njenega dela, kar, kot že navedeno, iz izpostavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja. Naročnik v obravnavanem primeru, kot to izhaja iz njegovih navedb, ni opravil presoje, ali je v predmetnem postopku zaradi sodelovanja vlagatelja, ki je predhodno sodeloval pri pripravi postopka javnega naročanja (oz. je pripravil tehnični del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), prišlo do neenakopravne obravnave ponudnikov in izkrivljanja konkurence. Naročnik vlagatelju pred njegovo izključitvijo ni omogočil, da dokaže, da njegovo predhodno sodelovanje ne more izkrivljati konkurence. Naročnik namreč ni upošteval in presojal niti lastne izjave, ki jo je vlagatelj predložil v ponudbeno dokumentacijo, saj naročnik zatrjuje, da sporne izjave »ni mogel oziroma ni smel upoštevati«. Ob upoštevanju navedenega gre ugotoviti, da je naročnik iz razloga, ker je vlagatelj izdelal projektno dokumentacijo za izvedbo predmetnega javnega naročila (oz. ker je vlagatelj sodeloval pri pripravi tehničnega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), vlagatelja vsaj preuranjeno izključil iz postopka javnega naročanja.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da naročnik ni imel podlage v ZJN-3 in določbah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, da je vlagatelja izključil iz postopka javnega naročanja zgolj na podlagi dejstva, da je vlagatelj prehodno sodeloval pri pripravi javnega naročanja. S tem ko je naročnik štel, da je v drugi alineji obrazca Krovna izjava predvidel neposredno izključitev subjektov, ki so sodelovali pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenih delov, je naročnik kršil drugi odstavek 67. člena ZJN-3, načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). S tem ko je naročnik vlagatelja izključil, ne da bi presojal, ali je v obravnavani zadevi zaradi sodelovanja vlagatelja prišlo do neenakopravne obravnave ponudnikov ter do izkrivljanja konkurence in ne da bi pred izključitvijo vlagatelju omogočil dokazovanje, da v obravnavanem primeru ni prišlo do izkrivljanja konkurence, je naročnik kršil 65. člen ZJN-3, v povezavi z e) točko šestega odstavka 75. člena ZJN-3, in prvi odstavek 89. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila »Primarna in sekundarna oprema za RTP 110/20/10 KV Dobrava«, v sklopu 3 »RTP 110/20/10 kV Dobrava - dobava in montaža opreme zaščite in vodenja«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 2201-10/2017-8, z dne 29.11.2017.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje predmetnega javnega naročila v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 1.679,94 EUR (3.000 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV,
– izdatke v pavšalnem znesku v višini 22,40 EUR (40 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška za odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika (vloga z dne 12.1.2018), saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Vlagateljeve navedbe v vlogi z dne 12.1.2017 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi v nobeni fazi postopka ni priznala priglašenih stroškov odvetniških storitev za sestanek s stranko (po tar. št. 39/1 OT) ter za pregled listin in dokumentacije (po tar. št. 39/2 OT), saj navedenih storitev ni mogoče priznati kot samostojne storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah Odvetniške tarife (tar. št. 39). Sestava zahtevka za revizijo in opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o tem v konkretnem primeru ni bila mogoča brez sestanka s stranko in pregleda listin in dokumentacije, zato gre šteti, da so navedeni stroški sestanka s stranko in pregleda dokumentacije že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo oz. obrazložene vloge med postopkom, zaradi česar ne gre za samostojne storitve (prim. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-83/2016, 018-17/2017, 018-221/2017).

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 26.702,34 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Povrnitev stroškov postopka pravnega varstva je v vlogi, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, zahteval tudi izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 26.2.2018

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
– Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
– Elektro Maribor, d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor,
– Odvetnica Mojca Lorenci Visinski, Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.