018-021/2018 VODOVOD SISTEMA B d.o.o

Številka: 018-021/2018-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Internetni GIS sistem za vodenje operativnega katastra GJS oskrbe s pitno vodo« in na podlagi pritožbe, ki jo je vložila družba FLYCOM, družba za letalske in komunikacijske storitve d.o.o., Moste 26 B, Žirovnica, ki jo zastopa Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o.p., d.o.o., Tivolska 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika VODOVOD SISTEMA B d.o.o., Kopališka ulica 2, Murska Sobota (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.02.2018

ODLOČILA

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo št. VB 09/2017-009/39, z dne 25.01.2018. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

2. Odločitev o stroških vlagatelja, nastalih v pritožbenem postopku, se pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 24.04.2017 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 003940/2017-E01.

Zoper razpisno dokumentacijo (za oddajo končne ponudbe) je vlagatelj dne 19.01.2018 vložil zahtevek za revizijo. Navaja, da naročnik v konkretnem primeru zahteva integracijo z billing sistemi in občinskimi prostorskimi podatki, pri čemer ni podal podrobnejšega opisa integracije niti primerov klicev API-jev do tretjih partnerjev. Navedeno mu onemogoča dostop do ključnih informacij, ki so potrebne za oceno potrebnih stroškov ter ga diskriminira napram ostalim ponudnikom, ki imajo z navedenimi sistemi že vzpostavljene integracije. Z opisanim, zatrjuje vlagatelj, mu je bilo onemogočeno pravilno ovrednotenje količine potrebnega razvojnega časa za izvedbo takšne integracije, zaradi česar jo je v ponudbi opredelil previsoko. Po drugi strani pa takšne integracije družbi Kaliopa d.o.o. ni bilo potrebno izvesti, ker že ima dostop do teh sistemov. Z navedenim je naročnik ravnal v nasprotju z načeloma enakopravne obravnave ponudnikov in zagotavljanja konkurence med ponudniki ter četrtim odstavkom 68. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da morajo tehnične zahteve oziroma specifikacije vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo s sklepom, z dne 25.01.1018, zavrgel. Navaja, da zahtevek za revizijo ni dopusten in pravočasen, vlagatelj pa je s svojimi zatrjevanji prekludiran. Vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil dne 19.01.2018, torej dan po poteku roka za oddajo ponudb, ki je bil določen dne 18.01.2018. Drugi odstavek 25. člena ZPVPJN določa, da se v primeru, ko naročnik v postopku določi rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni, zahtevek za revizijo lahko vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu. Naročnik navaja, da je v konkretnem primeru obvestilo o javnem naročilu objavil dne 24.04.2017. Ker je bil zahtevek za revizijo vložen dne 19.01.2018, vlagatelj ne izpolnjuje elementa pravočasnosti, saj zahtevek za revizijo ni bil vložen v desetih dneh od dneva objave obvestila o naročilu (ta rok se je iztekel dne 08.05.2017). Naročnik še navaja, da ZJN-3 nedvoumno in jasno določa terminologijo posameznih postopkovnih aktivnosti. ZJN-3 tako striktno loči med terminom »obvestilo o naročilu« (na katerega se sklicuje tudi drugi odstavek 25. člena ZPVPJN), ki je urejen v 56. členu ZJN-3, in terminom »povabilo kandidatom«, ki ga ureja 62. člen ZJN-3. V konkretnem primeru je obvestilo o naročilu potrebno šteti kot splošno povabilo k sodelovanju, ki je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 24.04.2017, s povabilom pa so bili kandidati povabljeni k predložitvi ponudb. Navedeno terminologijo, opozarja naročnik, dosledno upošteva tudi ZPVPJN, ki v prvem odstavku 25. členu določa, da se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila ali prejema povabila k oddajo ponudbe. Izjema iz drugega odstavka 25. člena ZPVPJN pa določa zgolj, da zahtevka za revizijo iz prejšnjega odstavka ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu. Obravnavano vsebinsko distinkcijo med prvim in drugim odstavkom potrjujeta tudi namenska in logična razlaga 25. člena ZPVPJN. Drugi odstavek je bil namreč glede na historični razvoj (sprva se je nanašal le za postopke oddaje naročila male vrednosti) namenjen temu, da ponudniki v primeru prekratkega roka za oddajo ponudb vložijo zahtevek za revizijo (zaradi nesorazmerno kratkega roka za oddajo ponudb), česar pa vlagatelj ne zatrjuje, saj je oddal pravočasno ponudbo. Nikakor pa predmetni institut ni namenjen splošnemu zatrjevanju nezakonitosti v razpisni dokumentaciji. Drugačno razlogovanje bi bilo v nasprotju z namenom zakonskega določila ter temeljnimi načeli javnega naročanja in pravnega varstva, saj odpira vrata zlorabam. Ponudniki bi tako lahko oddali ponudbo, počakali na odpiranje ponudb (kjer bi izvedeli, kako so uvrščeni), nato pa, v kolikor bi jim to koristilo, post festum izpodbijali tehnično vsebino razpisne dokumentacije (s katero so se z oddajo ponudbe celo strinjali). Naročnik še navaja, da uporaba »smiselne« interpretacije drugega odstavka 25. člena ZPVPJN ni možna niti dopustna, saj je navedena terminologija v zakonu jasna, izrecno opredeljena in tudi uporabljena.

Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj z vlogo, z dne 30.01.2018, vložil pritožbo. Zatrjuje, da je z zahtevkom za revizijo izpodbijal vsebino razpisne dokumentacije za oddajo končne ponudbe. Navaja, da je predmetno javno naročilo vodeno po postopku konkurenčnega dialoga ter da drugi odstavek določa izjemo od pravila prepovedi vložitve zahtevka za revizijo po poteku roka za prejem ponudb. Drugi odstavek 25. člena ZPVPJN namreč prav v primerih, kot je konkretni (to je, ko je rok za prejem ponudb krajši od desetih delovnih dni), izrecno dopušča ponudnikom, da vložijo zahtevek za revizijo, vse z namenom omogočanja učinkovitega pravnega varstva. Vlagatelj opozarja, da gre v konkretnem primeru za postopek konkurenčnega dialoga ter da zahtevek za revizijo ni bil vložen zoper objavljeno obvestilo ali razpisno dokumentacijo, temveč zoper razpisno dokumentacijo za oddajo končne ponudbe, ki mu je bila vročena šele dne 05.01.2018. Tako ni jasno, kako naj bi zoper vsebino razpisne dokumentacije lahko vložil zahtevek za revizijo že dne 08.05.2017 (torej tistega dne, ko naj bi se po naročnikovih navedbah iztekel rok za vložitev zahtevka za revizijo). Vlagatelj navaja, da je naročnik dne 24.04.2017 na Portalu javnih naročil objavil obvestilo o naročilu storitev za vzpostavitev internetnega GIS sistema. Hkrati je objavil tudi razpisno dokumentacijo, ki vsebuje obstoječe stanje ter okvirne in zelo splošne zahtevane tehnične značilnosti sistema GIS. Naročnik je ponudnike najprej povabil k oddaji prijave, nato je ponudnikom (tudi vlagatelju) priznal sposobnost, in šele po opravljenem konkurenčnem dialogu pripravil razpisno dokumentacijo za oddajo končne ponudbe, v kateri je nadgradil svoje zahteve z veliko podrobnejšo in širšo tehnično oziroma funkcionalno specifikacijo sistema. Vlagatelj pojasnjuje, da je ponudbo sicer pravočasno oddal, a mu je bilo zaradi kršitev pravil postopka javnega naročanja onemogočeno oddati bolj konkurenčno ponudbo. Zaradi izjemno kratkih rokov za podajo končne ponudbe in naknadnih sprememb razpisne dokumentacije pa mu je bilo pred potekom roka za oddajo končnih ponudb onemogočeno vložiti zahtevek za revizijo. Vlagatelj pri tem opozarja, da ZPVPJN prav za takšne primere (v drugem odstavku 25. člena) predvideva možnost vložitve zahtevka za revizijo tudi po poteku roka za oddajo ponudb. Zatrjuje še, da ni sporno, da mu je bila razpisna dokumentacija za oddajo končne ponudbe vročena dne 05.01.2018. Iz elektronskega sporočila, z dne 12.01.2018, in njemu priložene razpisne dokumentacije je tudi razvidno, da je bil rok za oddajo ponudb podaljšan (iz 16.01.2018) na 18.01.2018. Rok za oddajo končne ponudbe je torej krajši od desetih delovnih dni, s čimer mu je (v skladu z določbo drugega odstavka 25. člena ZPVPJN) izrecno dovoljena vložitev zahtevka za revizijo po poteku roka za prejem ponudb. Vlagatelj pri tem še opozarja, da je naročnik tudi še naknadno (z odgovori na vprašanja), in sicer z elektronskim sporočilom, z dne 10.01.2018, spremenil oziroma dopolnil zahteve iz razpisne dokumentacije za oddajo končnih ponudb, prav s temi spremembami pa je tudi kršil pravila postopka javnega naročanja. Dejstvo, da so bile v postopku oddaje predmetnega javnega naročila storjene mnoge kršitve, pa je razkrilo tudi elektronsko sporočilo ponudnika Kaliopa d.o.o., ki je bilo ponudnikom posredovano šele 11.01.2018. Prav tako tudi ne gre spregledati, da prvi odstavek 25. člena ZPVPJN določa splošni rok 10 delovnih dni za vložitev zahtevka za revizijo, kar je določeno z namenom, da se vlagateljem omogoči učinkovito pravno varstvo. Če bi obveljalo naročnikovo stališče (da bi vlagatelj lahko zahtevek za revizijo vložil le do poteka roka za sprejem ponudb), bi imel vlagatelj v konkretnem primeru od povabila k oddaji končne ponudbe za pripravo pravnega varstva na voljo le 9 delovnih dni in od zadnje spremembe razpisnih pogojev le 4 delovne dni, kar pa ni dovolj. Da je lahko učinkovito zavaroval svoje pravice, opozarja vlagatelj, je moral poiskati tudi strokovno pravno pomoč. Poleg tega iz druge povedi drugega odstavka 25. člena ZPVPJN jasno izhaja, da njen namen ni v tem, da bi omejeval možnost vložitve zahtevka za revizijo. Takšen je namen prve povedi drugega odstavka 25. člena ZPVPJN, ki pa možnost vložitve zahtevka za revizijo v primerih, kot je konkretni, izrecno dovoljuje. Z upoštevanjem naročnikovega tolmačenja, zaključuje vlagatelj, bi lahko naročniki postavili (pre)kratke roke za oddajo končnih ponudb ter s tem onemogočili pravno varstvo. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov.

Naročnik je dne 06.02.2018 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo (vloga, z dne 05.02.2018), ostalo dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku pa je odstopil že z zahtevkom za revizijo, ki sta ga (v istem postopku) vložila skupna ponudnika Protok d.o.o., Velenje, in Protok d.o.o., Zagreb, ki ju zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana.

Po preučitvi pritožbe in pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je pritožba utemeljena, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
V predmetnem pritožbenem postopku je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno.
Pravočasnost zahtevka za revizijo je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, če naj bo stranka v postopku upravičena do konkretnega pravnega varstva, oziroma predpogoj, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo sprejme(ta) v obravnavo. Naročnik oziroma Državna revizijska komisija sta dolžna preveriti, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno (prvi odstavek 26. člena ZPVPJN in prvi odstavek 31. člena ZPVPJN). V primeru, če ugotovita, da ta ni bil vložen pravočasno, se zahtevek za revizijo s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN in tretji odstavek 31. člena ZPVPJN).

V obravnavanem primeru med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je bil zahtevek za revizijo vložen dne 19.01.2018, rok za oddajo ponudb pa je potekel dne 18.01.2018. Ravno tako med strankama ni spora o tem, da je vlagatelj povabilo k oddaji ponudbe prejel dne 05.01.2018 ter da je v obravnavanem primeru rok za oddajo ponudb krajši od desetih delovnih dni od prejema povabila k oddaji ponudbe. Vse navedeno potrjuje tudi odstopljena dokumentacija.

Vlagatelj in naročnik pa si nista edina v tem, ali je zahtevek za revizijo vložen pravočasno. Oba se sklicujeta na določila prvega in drugega odstavka 25. člena ZPVPJN. Naročnik v zvezi s tem opozarja, da ZJN-3 (v 56. in 62. členu) in ZPVPJN (v prvem odstavku 25. člena) striktno ločita med pojmoma »obvestilo o naročilu« in »povabilom kandidatom«, vsebinsko distinkcijo med prvim in drugim odstavkom 25. člena ZPVPJN pa po njegovem mnenju potrjujeta tudi namenska in logična razlaga 25. člena ZPVPJN. Zatrjuje tudi, da je bil drugi odstavek 25. člena ZVPJN, ki se je sprva nanašal le na postopek oddaje javnega naročila male vrednosti, namenjen le tistim ponudnikom, ki se niso strinjali z dolžino roka za oddajo ponudb, nikakor pa ta institut ni namenjen splošnemu zatrjevanju nezakonitosti v razpisni dokumentaciji. Ker je bil zahtevek za revizijo vložen dne 19.01.2018 in torej ni bil vložen v desetih dneh od dneva objave obvestila o naročilu, je zahtevek za revizijo nepravočasen. Nasprotno, vlagatelj se z naročnikom ne strinja. Zatrjuje, da mu je bila razpisna dokumentacija za oddajo končne ponudbe vročena šele 05.01.2018, zato zahtevka za revizijo v nobenem primeru ni mogel vložiti v roku desetih delovnih dni od dneva objave javnega naročila na Portalu javnih naročil. Navaja tudi, da je v konkretnem primeru znašal rok za oddajo ponudb manj od desetih delovnih dni, s čimer mu je z določbo drugega odstavka 25. člena ZPVPJN izrecno dovoljena vložitev zahtevka za revizijo po poteku roka za prejem ponudb, zato je zahtevek za revizijo pravočasen.

Roki za vložitev zahtevka za revizijo so določeni v 25. členu ZPVPJN. V skladu s prvim odstavkom 25. člena ZPVPJN se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisno dokumentacijo ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika. Drugi odstavek 25. člena ZPVPJN določa, da zahtevka za revizijo zoper vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo ni mogoče vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu.

Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, se torej lahko vloži v roku desetih delovnih dni, ki začne teči bodisi z objavo obvestila o javnem naročilu, s sprejemom povabila k oddaji ponudb ali pa z objavo obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije ali iz predhodno objavljenega obvestila o naročilu. Zakon določa tudi skrajni rok, do katerega je v postopku oddaje javnega naročila mogoče vložiti revizijski zahtevek zoper objavo, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo - takšnega zahtevka (praviloma) ni več mogoče vložiti po poteku roka za oddajo ponudb. ZPVPJN pri tem določa izjemo. Zahtevek za revizijo se tako lahko v postopku, v katerem je naročnik določil rok za sprejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni, vloži najpozneje deset delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb, pri čemer zakon tudi določa, da začne ta rok teči od dneva objave obvestila o naročilu.

V obravnavanem primeru naročnik oddajo predmetnega javnega naročila vodi po postopku konkurenčnega dialoga, ki ga ureja 42. člen ZJN-3. Izvedba navedenega postopka poteka (vsaj) v treh ločenih fazah: fazi kvalifikacije ponudnikov/kandidatov, fazi vodenja razprave s ponudniki in fazi izbire ekonomsko najugodnejše ponudbe. Faza dialoga (v kateri se vodijo posvetovanja s kvalificiranimi ponudniki) je najpomembnejša faza v postopku konkurenčnega dialoga. Naročnik namreč v tej fazi s pomočjo kvalificiranih ponudnikov poišče eno ali več rešitev, s katerimi bo mogoče zadovoljiti njegove potrebe. Ko naročnik oceni, da je z identificirano rešitvijo (rešitvami) mogoče realizirati njegove potrebe, sodelujoče ponudnike obvesti, da je dialog končan in jih pozove k oddaji ponudb. Vlagatelj zato pravilno opozarja, da je naročnik lahko šele po opravljenem dialogu s ponudniki pripravil razpisno dokumentacijo za oddajo končne ponudbe, v kateri je nadgradil svoje zahteve iz prvotne razpisne dokumentacije z veliko bolj podrobno in širšo tehnično specifikacijo sistema. Vlagatelj je torej v konkretnem primeru vložil zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo za oddajo končne ponudbe, ki jo je naročnik lahko pripravil šele po izvedenem dialogu s ponudniki.

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, zgolj jezikovna razlaga navedenih določil ZPVPJN v konkretnem primeru ni primerna. Uporaba (zgolj) ozke jezikovne razlage bi namreč privedla do zaključka, da bi moral ponudnik, ki se ne strinja z določili (končne) razpisne dokumentacije v postopku konkurenčnega dialoga, zahtevek za revizijo vložiti še preden bi bil dialog s ponudniki sploh izveden. V konkretnem primeru to pomeni, da bi moral biti zahtevek za revizijo vložen dne 08.05.2017, čeprav je bila vlagatelju (o čemer med njim in naročnikom ni spora) razpisna dokumentacija za oddajo končne ponudbe vročena šele več kot pol leta kasneje (to je dne 05.01.2018). Poleg tega vlagatelj pravilno opozarja tudi, da je naročnik tudi še naknadno (z odgovori na postavljena vprašanja), in sicer z elektronskim sporočilom, z dne 10.01.2018, pojasnjeval strokovni del razpisne dokumentacije, elektronsko sporočilo domnevno preferiranega ponudnika pa je ponudnikom posredoval šele 11.01.2018.

Prav tako se ni mogoče strinjati z naročnikovo interpretacijo zgoraj navedenih določil ZPVPJN oziroma z njegovo ugotovitvijo, da je drugi odstavek 25. člena ZPVPJN namenjen le izpodbijanju (pre)kratkega roka za oddajo ponudb in torej ne tudi (kot navaja) »splošnemu zatrjevanju nezakonitosti v razpisni dokumentaciji«. Zakon takšne omejitve ne določa (in je tudi nikoli ni), poleg tega je potrebno ponudnikom zagotoviti učinkovito pravno varstvo, oziroma jim omogočiti, da tudi v takšnih primerih lahko ugovarjajo vsem (domnevnim) nepravilnostim v razpisni dokumentaciji. Ponudniki bi sicer v opisanih primerih res lahko oddali ponudbo, počakali na odpiranje ponudb, nato pa, v kolikor bi jim to koristilo, post festum izpodbijali razpisno dokumentacijo (tudi v konkretnem primeru je vlagatelj oddal ponudbo, naročnik pa je tudi že izvedel odpiranje ponudb). A po drugi strani je potrebno zlasti upoštevati, da morajo imeti ponudniki v primeru, kadar je rok za oddajo ponudb krajši od desetih delovnih dni, za vložitev zahtevka za revizijo po izrecni volji zakonodajalca na razpolago deset delovnih dni. Ta rok pa je v konkretnem primeru (ob upoštevanju namena zgoraj navedenih določil) lahko začel teči šele s prejemom končne razpisne dokumentacije. Drugačna razlaga navedenih določil ZPVPJN bi pomenila nedopustno omejevanje pravice ponudnikov do pravnega varstva. S tem v zvezi se je potrebno strinjati z vlagateljem, da bi lahko naročniki v postopkih konkurenčnega dialoga namerno postavili (pre)kratke roke za oddajo končnih ponudb ter s tem onemogočili pravno varstvo. V obravnavanem primeru se je postopek oddaje predmetnega javnega naročila pričel v aprilu 2017, rok za oddajo ponudbe pa je bil (če se pri tem niti ne upoštevajo naročnikovi odgovori, ki jih je podal šele dne 10.01.2018, in pojasnilo ponudnika Kaliopa d.o.o., ki ga je naročnik ponudnikom posredoval še en dan kasneje - dne 11.01.2018) določen zgolj v dolžini devetih delovnih dni od prejema povabila k oddajo ponudbe.

Vlagatelj je v obravnavanem primeru (kot pravilno opozarja naročnik) res že oddal ponudbo, a v primeru, da bi bilo zahtevku za revizijo ugodeno, oziroma v kolikor bi se v postopku vsebinske presoje vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovilo, da je naročnik z zahtevami iz razpisne dokumentacije dejansko kršil temeljna načela in določbe ZJN-3 (kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo), bi vlagatelj imel možnost oddati ponudbo pod drugačnimi (ugodnejšimi) pogoji.

Ob zgoraj opisanem stanju zadeve Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil v obravnavanem primeru vlagateljev zahtevek za revizijo, ki je bil vložen dne 19.01.2018, pravočasen, in da naročnik ni ravnal v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN s tem, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen. Zato je Državna revizijska komisija (na podlagi 55. člena ZPVPJN) vlagateljevi pritožbi ugodila in razveljavila naročnikov sklep št. VB 09/2017-009/39, z dne 25.01.2018, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v pritožbenem postopku zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali s pritožbo.

Državna revizijska komisija je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo (75. člen ZPVPJN in četrti odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 19.02.2018





Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije















Vročiti:

- VODOVOD SISTEMA B d.o.o., Kopališka ulica 2, Murska Sobota,
- Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o.p., d.o.o., Tivolska 48, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.