018-003/2018 Javno podjetje Komunala Črnomelj, d.o.o.

Številka: 018-003/2018-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava vodovodnega materiala« v sklopih 2 »PE in PVC cevi« ter 4 »Armature«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ZAGOŽEN d.o.o., Cesta na Lavo 2A, Žalec, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Cukrov o.p., d.o.o., Dunajska cesta 20, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika JAVNO PODJETJE KOMUNALA ČRNOMELJ d.o.o., Belokranjska cesta 24A, Črnomelj (v nadaljevanju: naročnik), dne 29. 1. 2018

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila »Dobava vodovodnega materiala« v sklopu 2 »PE in PVC cevi«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV« z dne 7. 12. 2017. V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11. 9. 2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Javno naročilo male vrednosti (z namenom sklenitve okvirnega sporazuma) je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 15. 9. 2017, pod št. objave JN008208/2017-W01.

Naročnik je dne 7. 12. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002888/2017-ODL01, objavil dokument »ODLOČITEV«, iz katerega izhaja, da:
- je naročilo male vrednosti v sklopu 2 »PE in PVC cevi« oddal ponudniku Coma commerce d.o.o., Trpinčeva ulica 39, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik; slednjega v predmetnem postopku zastopa Odvetniška pisarna Čeledin, d.o.o., Tomšičeva ulica 1, Ljubljana), po merilu ugodnejšo vlagateljevo ponudbo pa zavrnil kot nedopustno, ker naj ne bi ustrezala vsem tehničnim zahtevam, z obrazložitvijo, da vlagatelj niti po pozivu na dopolnitev ni predložil vse zahtevane tehnične dokumentacije – vlagatelj je namreč predložil Izjavo o lastnostih, ki se je navezovala na tehnično specifikacijo STS s pretečeno veljavnostjo;
- se naročilo v sklopu 4 »Armature« ne odda nobenemu izmed ponudnikov ter da bo naročnik nadaljeval s postopkom s pogajanji brez predhodne objave. Iz obrazložitve odločitve je razvidno, da je naročnik v tem sklopu kot nedopustne zavrnil vse ponudbe – vlagateljevo iz razloga, ker predloženi vzorec montažno-demontažnega kosa DN 100 proizvajalca Vodoplast ne zadostuje tehničnim zahtevam (»netočna izdelava, ostri robovi na odlitku, kar predstavlja nevarnost za poškodbo monterja […]«), enako pa tudi zračni ventil DN 80 proizvajalca VAG Armaturen (zahtevan je bil ventil dolžine 755 mm, poslani vzorec pa je dolžine 795 mm).

Vlagatelj je dne 14. 12. 2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila za sklopa 2 in 4 ter povrnitev stroškov pravnega varstva v višini takse za vložitev zahtevka za revizijo. V zvezi z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe v sklopu 2 zatrjuje, da je po pozivu naročnika predložil vso manjkajočo dokumentacijo ter kot napačno označuje stališče naročnika, da je tehničnemu soglasju STS potekla veljavnost – STS-16/0010 z veljavnostjo od 18. 7. 2016 do 17. 7. 2021, na katerega se sklicuje izjava o lastnostih, je bil izključno zaradi tipkarske napake v tekstu zamenjan s STS-16/0010 z veljavnostjo od 12. 12. 2016 do 17. 7. 2021 in navedbo, da gre za 2. izdajo; vsebinsko se oba STS nanašata na isti proizvod z istimi lastnostmi. Tehnično soglasje je še vedno veljavno in posledično dokazuje tehnično in kakovostno ustreznost ponujenega blaga glede na zahteve v razpisni dokumentaciji. Podredno vlagatelj še dodaja, da v kolikor je naročnik menil, da bi vlagatelj za izpolnjevanje tehničnih zahtev moral predložiti izjavo o lastnostih, ki bi se izrecno sklicevala na novi STS, bi lahko vlagatelja pozval na predložitev te izjave in ne kar na splošno na certifikat, katerega je vlagatelj (po lastnem prepričanju) ustrezno predložil že v ponudbi in nato še po pozivu k dopolnitvi ponudbe. V zvezi z naročnikovimi ugotovitvami glede predloženih vzorcev za sklop 4 vlagatelj meni, da montažno-demontažni kos DN 100 ustreza vsem tehničnim zahtevam naročnika; nikjer v tehničnih zahtevah ali razpisni dokumentaciji namreč ni razvidno, da bi naročnik zahteval točno izdelavo in da ponujeno blago ne sme imeti ostrih robov na odlitku. Tudi sicer naj vzorec ne bi imel tako ostrih robov, v smislu, da bi lahko prišlo do poškodb pri montaži. Ravno tako vlagatelj kot neutemeljene označuje naročnikove navedbe glede zračnega ventila DN 80. Zahteva naročnika se je namreč glasila »[z]račni ventil DN 80, l=755, kot npr. Hawle ali enakovreden«. Vlagatelj pojasnjuje, da je ponudil ventile drugega proizvajalca, ki so po karakteristikah boljši od Hawle, so pa dolžine 795 mm. Ocenjuje, da so enakovredni in da zahteva po dolžini 755 mm zaradi navedbe »kot npr. Hawle ali enakovreden« ni absolutna. Poleg tega ima ponujeni zračni ventil možnost prilagoditve na terenu do 100 mm (torej možnost krajšanja na 755 mm), s čimer je zadoščeno naročnikovim zahtevam.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo (glede sklopa 2) izjasnil z vlogo z dne 21. 12. 2017. Ne strinja se z vlagateljem v tem, da je naročnik njegovo ponudbo nezakonito izločil kot nedopustno. Meni, da ja vlagatelj napačno razumel obrazložitev naročnika glede dopustnosti njegove ponudbe. Dodaja, da je naročnik v izpodbijani odločitvi navedel, da vlagatelj ni predložil celotnega dokumenta STS, ampak samo njegovo prvo stran, do česar pa se vlagatelj v zahtevku za revizijo sploh ni opredelil oz. ni te svoje napake niti ne poskuša sanirati ali opravičiti. Izbrani ponudnik predlaga, naj naročnik oz. Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljenega ter naloži vlagatelju povrnitev priglašenih stroškov za sestavo vloge, s katero se je (izbrani ponudnik) izjasnil o navedbah vlagatelja.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom z dne 28. 12. 2017 zavrnil kot neutemeljenega. Vlagateljevim navedbam ni sledil, saj naj bi ta šele v zahtevku za revizijo zatrjeval, da je prišlo (v STS) do tipkarske pomote, za to dejstvo pa naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb ni vedel in ni mogel vedeti. Vlagatelj bi moral vedeti, s katerim dokumentom bo izkazal izpolnjevanje zahtev za ponujeno blago. Če je že pri pripravi ponudbe to spregledal, pa bi lahko napako odpravil, saj je bil pozvan na dopolnitev. Zakon naročniku ne daje možnosti večkratnega pozivanja k isti dopolnitvi. Naročnik ponovno poudarja, da se je izjava o skladnosti sklicevala na drug STS, ki ni več veljaven. Ponudba vlagatelja zato ni bila dopustna niti v trenutku predložitve ponudb, niti v trenutku dopolnitve, v fazi revizije pa naročnik ne sme več upoštevati dokumentov, s katerimi ponudniki dokazujejo tehnično ustreznost materiala. Četudi v obrazložitvi izpodbijane odločitve ni posebej navedeno, naročnik kot nesporno ugotavlja, da je vlagatelj na poziv naročnika predložil zgolj str. 26 dokumenta STS in ne celega dokumenta, zaradi česar dopolnitev tudi ni bila ustrezna, kljub temu pa vlagatelj v zahtevku za revizijo tega naročniku niti ne oporeka. V zvezi z razlogi za nedopustnosti vlagateljeve ponudbe v sklopu 4 naročnik pojasnjuje, da je ustreznost ponujenega materiala (montažno-demontažnega kosa DN 100) presojal glede na standard enakovrednosti; res je, da so ponudniki lahko ponudili enakovreden material, vendar že sklicevanje na določeno blagovno znamko pomeni, da mora biti ponujeno blago, ki je enakovredno, kar pa samo po sebi pomeni, da mora biti točno izdelano, in ker razpisan material nima ostrih robov, ga ne sme imeti niti ponujeni material – gre za osnovne karakteristike blaga, ki jih ni potrebno posebej navesti. Naročnik še navaja, da vlagatelj niti ni dokazal, da ima ponujeni zračni ventil možnost prilagoditve na terenu do 100 mm in torej možnost krajšanja na 755 mm. Zahteva glede dolžine ventila je bila v razpisu dovolj jasno postavljena.

Naročnik je z vlogo z dne 29. 12. 2017 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 5. 1. 2018 (vloženo po pooblaščencu). Vztraja pri dosedanjih navedbah, sklep naročnika z dne 28. 12. 2017 pa označuje kot v celoti neutemeljenega. Meni, da je v zahtevku za revizijo dokazal, da sta obe izjavi – čeprav se nanašata na STS z različno veljavnostjo – vsebinsko enaki, kar pomeni, da obe potrjujeta skladnost blaga z zahtevami standardov. Kasnejši STS predstavlja zgolj 2. izdajo istega STS. Opozarja, da se naročnik pri montažno-demontažnem kosu DN 100 ni skliceval na blagovno znamko s pripisom »ali enakovreden«, zato je naročnikova navedba o presoji glede na standard enakovrednosti na tem mestu brezpredmetna.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom obstaja spor o tem, ali je naročnik ravnal skladno z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) s tem, ko je vlagateljevo – po merilih najugodnejšo – ponudbo za sklopa 2 in 4 zavrnil kot nedopustno iz razloga, ker ponujeni material ne ustreza zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (oziroma, ker je vlagatelja zaradi neustrezne dopolnitve ponudbe izključil iz postopka oddaje javnega naročila), naročilo male vrednosti pa v sklopu 2 oddal izbranemu ponudniku, v sklopu 4 pa nobenemu, saj je (poleg vlagateljeve) kot nedopustne zavrnil tudi vse preostale prejete ponudbe za ta sklop.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu z osmim odstavkom 89. člena ZJN-3 se na infrastrukturnem področju za namen izbire udeležencev v postopkih javnega naročanja uporabljajo naslednja pravila:
a) naročnik, ki je določil pravila in pogoje za izključitev ponudnikov ali kandidatov, izključi gospodarske subjekte, ki izpolnjujejo pogoje za izključitev in ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje;
b) ponudnike in kandidate izbere v skladu z objektivnimi pravili in pogoji;
c) v omejenih postopkih, v postopkih s pogajanji z objavo, v konkurenčnih dialogih in v partnerstvih za inovacije po potrebi zmanjša število kandidatov, izbranih v skladu z a) in b) točko tega odstavka.

Naročnik mora v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveriti obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo. Če ob tem ugotovi, da so informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.

Tehnične specifikacije predmeta naročila in način njihovega izkazovanja je naročnik določil v poglavju »3. TEHNIČNE LASTNOSTI« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:

»Ponudnik mora ponuditi blago, ki po tehničnih zahtevah ustreza lastnostim, navedenim v ponudbenem predračunu in ni v nasprotju s Tehničnim pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (JP Komunala Črnomelj d.o.o..).
[…]
Dobavitelj zagotavlja, da dobavljeni material ustreza določenim standardom in ostalih predpisom, kot jih določa Zakon o gradbenih proizvodih. Ves material, ki je namenjen, da pride v stik s pitno vodo, mora biti primeren za uporabo v namene preskrbe s pitno vodo in ustrezati zahtevam Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, Pravilnika o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili in Pravilnika o pitni vodi. Če naročnik ugotovi nepravilnosti ali nekvaliteten material, ima pravico dobavitelju zavrniti prejem. Vse stroške zavrnitve nosi dobavitelj.

Povsod, kjer se opis predmeta nanaša na posamezno znamko, se upošteva, da predmet ustreza, če izpolnjuje določili »ali enakovredni«.
[…]
V primeru, da se tehnična specifikacija sklicuje na slovenske standarde, ki prenašajo evropske
standarde, evropska tehnična soglasja, mednarodne stardarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na slovenske standarde, slovenska tehnična soglasja ali slovenske tehnične specifikacije, se upošteva, da predmet ustreza, če izpolnjuje določilo »ali enakovredni«.
[…]
Priloge: veljavni certifikati o skladnosti blaga z veljavnimi standardi, katere je potrdila ustrezna slovenska ali tuja institucija, pristojna za izdajo tovrstnih certifikatov – v slovenskem jeziku«.

Med strankama ni sporno, da je vlagatelj za v sklopu 2 ponujene PE cevi v ponudbi predložil »IZJAV[O] O LASTNOSTIH ŠT. 01/2016« z dne 19. 8. 2016, v kateri je kot veljavna tehnična specifikacija navedeno Slovensko tehnično soglasje »STS-16/0010 z veljavnostjo od 18.07.2016 do 17.07.2021«, ter »Slovensko tehnično soglasje STS-16/0010« z veljavnostjo od 12. 12. 2016 do 17. 7. 2021 in navedbo, da gre za 2. izdajo soglasja, ki zamenjuje STS-13/0010, veljavno od 18. 7. 2016 do 17. 7. 2021.

Naročnik je vlagatelja z dopisom »Dopolnitev razpisne dokumentacije« dne 27. 10. 2017 (po elektronski pošti) pozval, naj predloži (med drugim) manjkajoče listine, navedene v prilogi dopisa. Upoštevaje prilogo dopisa bi bilo mogoče sklepati, da je naročnik pozval vlagatelja na dopolnitev ponudbe v sklopih 1, 3 in 4, ne pa tudi v sklopu 2, kot je sicer nesporno med strankama. Iz same vsebine poziva, odgovora naročnika in med strankama nespornega dejstva, da je bil vlagatelj pozvan na dopolnitev ponudbe v sklopu 2, je sicer mogoče ugotoviti, da se je naročnik v pozivu na dopolnitev ponudbe pomotoma skliceval na sklop 1, namesto na sklop 2 – iz vsebine poziva pa izhaja, da naj bi v ponudbi za sklop 1 (pravilno: za sklop 2) manjkala »potrdila«, in sicer »Certifikat za PEHD cevi« in certifikat za PVC rebraste cevi, kar se oboje nanaša na predmet javnega naročila v sklopu 2 (sklop 1 se namreč nanaša na cevi in fazone iz nodularne litine in ne na PE oz. PVC cevi). Na podlagi tega dopisa posredovanih mu dokumentov naročnik utemeljuje, da vlagatelj ni predložil ustrezne izjave o lastnostih. Državna revizijska komisija pristavlja, da je vlagatelj po pozivu naročnika pojasnil, da je že v ponudbi predložil zahtevane dokumente ter hkrati ponovno predložil enake dokumente, kot so bili predloženi že v ponudbi.

Tudi v kolikor je torej potrebno šteti, da se naročnikov dopis – po vsebini poziv vlagatelju na pojasnilo, popravek oz. dopolnitev informacij ali dokumentacije (peti odstavek 89. člena ZJN 3) – nanaša na sklop 2 in ne na sklop 1, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da ta poziv naročnika ni bil jasen in nedvoumen, saj iz dopisa ni mogoče ugotoviti, katera dokazila (ki so bila sicer nesporno predložena) so neustrezna in iz katerega razloga – v dopisu je zgolj navedeno, da manjkajo potrdila (certifikati), čeprav naročnik v izpodbijanem sklepu navaja drugače s tem, ko zapiše, da so bili v ponudbi dokumenti sicer predloženi, vendar je bila izjava o lastnostih neustrezna.

Na podlagi tako oblikovanega poziva vlagatelju ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju s pozivom naročnika s tem, ko je v odgovoru na naročnikov poziv pojasnil, da je že v ponudbi predložil zahtevane dokumente, ter ponovno predložil enako izjavo o lastnostih in STS. V obravnavanem primeru torej odločitev naročnika temelji na napačni ugotovitvi, da je bil vlagatelj (ustrezno) pozvan na dopolnitev oz. pojasnilo ponudbe v delu, ki se nanaša na izjavo o lastnostih, čemur pa – kot že pojasnjeno – ni mogoče pritrditi.

V zvezi z navedbo naročnika, da je bila v ponudbi in v njeni dopolnitvi predložena zgolj ena stran dokumenta STS, pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da iz izpodbijane odločitve ne izhaja, da je bila ta okoliščina eden od razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot nedopustne v sklopu 2 – to potrjuje celo navedba naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, kjer navaja, da izpostavljena okoliščina v izpodbijani odločitvi »ni posebej naveden[a]«. Državna revizijska komisija posledično ne more soglašati z naročnikom v tem, da vlagatelj ni izpodbijal vseh razlogov za zavrnitev njegove ponudbe v sklopu 2.

V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj izkazal, da je naročnik njegovo ponudbo za sklop 2 neutemeljeno zavrnil kot nedopustno, posledično pa je potrebno ugotoviti, da je naročnik z oddajo naročila v tem sklopu izbranemu ponudniku kršil določbo osmega odstavka 89. člena ZJN-3.

Vlagatelj nadalje izpodbija tudi naročnikovo odločitev o zavrnitvi njegove ponudbe kot nedopustne v sklopu 4. Med strankama je pri tem sporna naročnikova ocena neskladnosti zračnega ventila DN 80 in montažno-demontažnega kosa DN100 s tehničnim zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter posledičen zaključek o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe. Naročnik je oba sporna izdelka opredelil v ponudbenem predračunu z opisom:
- »Zračni ventil DN 80. l = 755, kot npr. Hawle ali enakovreden« (»Zračnik: za podzemno vgradnjo, delovni tlak 16 bar. Servisiranje pod tlakom, brez izkopa za demontažo zračnika, odzračevalna cev iz nerjavečega jekla. Zračniki zadostuje vsem karakteristikam kot npr. zračniki Hawle Nr. 992«) in
- »Montažno demontažni kos DN 100 - daljša izvedba«.

Pod točko »d. Ocenjevanje in izbor« poglavja »2. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE« je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedel:

»[…] Naročnik lahko zavrne ponudbo ponudnika, kot neprimerno in nepravilno v primeru, ko naročnik ugotovi, da ponudnik za ponujeni material ne razpolaga z atesti ali dokazili o primernosti za pitno vodo ali da ponujeni vzorci niso v skladu s tehničnimi zahtevami oz. opisi iz razpisne dokumentacije in Tehničnega pravilnika o oskrbi s pitno vodo (JP Komunala Črnomelj d.o.o.), ali pa ponudnik ponuja material, z uporabo katerega je naročnik že v preteklosti imel slabe izkušnje.

Naročnik si pridržuje pravico kadarkoli v fazi javnega razpisa od ponudnikov zahtevati vzorce za ponujeni material. V kolikor naročnik ugotovi, da posredovani vzorci ne ustrezajo tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije, bo naročnik ponudbo tega ponudnika izločil kot neprimerno/nesprejemljivo in unovčil finančno zavarovanje za resnost ponudbe.«

Iz odstopljene dokumentacije je razvidno, da je naročnik vlagatelja dne 18. 10. 2017 pozval na predložitev vzorcev ponujenega materiala, med drugim tudi na predložitev obeh spornih vzorcev. V zvezi s spornim zračnim ventilom DN 80 proizvajalca VAG Armaturen med strankama ni sporno, da je vlagatelj predložil vzorec dolžine ventila DN 80 z dolžino 795 mm, kar je več od zahtevane dolžine 755 mm – Državna revizijska komisija pri tem zgolj pristavlja, da je dimenzija vzorca ventila skladna z navedbo dimenzije ponujenega ventila iz tehnične dokumentacije v vlagateljevi ponudbi. Ne glede na navedeno vlagatelj prvenstveno meni, da bi moral naročnik tudi tak izdelek sprejeti kot ustreznega, kar naj bi izhajalo iz možnosti ponuditi enakovredne izdelke zahtevanim. Državna revizijska komisija stališču vlagatelja ne more pritrditi. Tehnične zahteve, kot jo je oblikoval naročnik, namreč ni mogoče razumeti na način, da naročnik dopušča enakovredno (oz. drugačno) rešitev glede izrecno zahtevane dimenzije; dopustna enakovrednost se namreč nanaša le na primeroma navedeno blagovno znamko Hawle (v smislu šestega odstavka 68. člena ZJN-3, skladno s katerim v tehničnih specifikacijah – če tega ne upravičuje predmet javnega naročila – ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo; take navedbe so izjemoma dovoljene, če v skladu s prejšnjim odstavkom ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila – v takem primeru morajo navedbe vsebovati tudi besedi »ali enakovredni«).

Vlagatelj podredno še zatrjuje, da imajo ponujeni zračni ventili možnost prilagoditve na terenu do 100 mm, v smislu možnosti krajšanja na 755 mm. Ne glede na morebitno relevantnost navedbe (predložen je bil vzorec z dolžino 795 mm in ne skrajšana različica) Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj te svoje navedbe niti ni dokazal. Za presojo naročnikovega ravnanja v obravnavanem primeru zato ne more biti relevantno, ali bi bilo mogoče ponujene zračne ventile na terenu skrajšati na zahtevano dolžino.

Na podlagi obravnavanih navedb je potrebno ugotoviti, da je naročnik utemeljeno ugotovil, da ponujeni izdelek ni skladen s tehničnimi zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ter da je ponudbo vlagatelja za sklop 4 iz tega razloga utemeljeno zavrnil kot nedopustno. Državna revizijska komisija posledično ni obravnavala preostalih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na napačno naročnikovo ugotovitev o neustreznosti ponujenega zračnega ventila DN 80 proizvajalca Vodoplast; presoja teh navedb ne bi več v ničemer vplivala na odločitev Državne revizijske komisije.

V posledici vsega navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo delno ugodila in v delu, ki se nanaša na sklop 2, razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV« z dne 7. 12. 2017, zahtevek za revizijo pa zavrnila v delu, ki se nanaša na sklop 4.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva določila omenjenega zakona, lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije. Naročnik mora pri svojem postopanju upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 6. člena ZJN-3). V primeru potrebe po pojasnitvah oz. dopolnitvah prejetih ponudb naj naročnik pojasnila ali dopolnitve teh omogoči ob spoštovanju načela enakopravne obravnave ponudnikov ter v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo priglasil stroške takse v višini 3.621,10 EUR. Naknadno je v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika (in ki jo je vložil po pooblaščencu), zahteval povrnitev stroškov v višini 1.500 točk po Odvetniški tarifi za sestavo in vložitev vloge z dne 3. 1. 2018 ter 25 točk za materialne stroške po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), oboje povečano za 22% DDV.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) kot potrebne in opredeljeno navedene stroške priznala strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 2.000,00 EUR. Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo le delno, tj. v delu, ki se nanaša na sklop 2, je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagatelju, v skladu z doseženim uspehom v postopku, ki ga glede na postavljeni zahtevek ocenjuje na 50 %, prizna 1.000,00 EUR potrebnih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Skladno z navedenim je naročnik tako dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve in s tem povezanih materialnih stroškov za opredelitev do navedb naročnika, ki v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife); navedbe v vlagateljevi vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Skladno s 313. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija določila 15-dnevni rok za plačilo priznanih stroškov, ki teče od vročitve (prejema) tega sklepa naročniku (in ne 15-dnevni rok od dneva odločitve o zahtevku za revizijo, kot je predlagal vlagatelj) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka. Skladno s 313. členom ZPP namreč rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Naročnik ne more izpolniti obveznosti oziroma priti v zamudo z njeno izpolnitvijo preden prejme odločitev Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (ta je na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZPVPJN pravnomočna), s katero se odloči o njegovi obveznosti povračila stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 21. 12. 2017, s katero se je izjasnil o navedbah vlagatelja, zahteval tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali zaradi revizije.

Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven. Posledično stroški izbranega ponudnika v konkretnem primeru niso bili potrebni (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s četrtim in šestim odstavkom istega člena, pa tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je ugotovila, da je vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo, saj je (sicer skladno s pravnim poukom naročnika) plačal takso v višini 3.621,10 EUR.

Drugi odstavek 71. člena ZPVPJN določa, da v primerih, ko se zahtevek za revizijo nanaša na izbiro strank za sklenitev okvirnega sporazuma, sprejeto v postopku naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, znaša taksa 2.000,00 EUR. V obravnavanem primeru je naročnik izvajal postopek oddaje naročila male vrednosti, zahtevek za revizijo pa se nanaša na izbor gospodarskih subjektov, s katerimi bo po posameznih sklopih sklenil okvirni sporazum, zato bi moral vlagatelj za zahtevek za revizijo plačati 2.000,00 EUR takse. Državna revizijska komisija bo zato na podlagi 2. alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v znesku 1.621,10 EUR.


V Ljubljani, 29. 1. 2018

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
Član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška družba Cukrov o.p., d.o.o., Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana,
- JAVNO PODJETJE KOMUNALA ČRNOMELJ d.o.o., Belokranjska cesta 24A, 8340 Črnomelj,
- Odvetniška pisarna Čeledin, d.o.o., Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

V vednost:
- finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije, tu.