018-207/2017 Splošna bolnišnica Izola

Številka: 018-207/2017-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in mag. Gregorja Šebenika kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »dobavo, montažo in vzdrževanje endoskopske opreme« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Olympus Czech group, s.r.o., Evropska 176, Praga, Češka, Podružnica Olympus Czech Group, podružnica Ljubljana, Litijska cesta 259, Ljubljana - Dobrunje (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Mojca Lorenci Visinski, odvetnica v Ljubljani, zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, Izola (v nadaljevanju: naročnik), 29. 1. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Vlagatelj je v zvezi z javnim naročilom (objava obvestila o naročilu 17. 8. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007579/2017-B01, in 16. 8. 2017, pod št. objave 2017/S 155-321523) pred potekom roka za predložitev ponudb vložil zahtevek za revizijo z dne 15. 9. 2017 in predlagal, da »se v celoti razveljavi razpisno dokumentacijo«, »podredno« pa, da se »razveljavi razpisno dokumentacijo […] v delih, ki predstavljajo kršitev ZJN-3«, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni bila brezplačno, neomejeno in celovito neposredno dostopna na naročnikovi spletni strani, kot je bilo navedeno v obvestilu o javnem naročilu, zaradi česar je naročnik kršil prvi in četrti odstavek 61. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), sicer pa je naročnik posamezne tehnične in druge zahteve, ki jih je vlagatelj naštel pod 15 točkami, pripravil v nasprotju z ZJN-3, s čimer nekaterim ponudnikom in proizvajalcem daje neupravičeno prednost, druge ponudnike in proizvajalce pa postavlja v neenakopraven položaj.

Naročnik je z dokumentom »Odgovor na zahtevek za revizijo« z dne 27. 9. 2017 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. JN 063/RN-17, JN007579/2017-B01 z dne 28. 9. 2017 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 4. 10. 2017 opredelil do naročnikovih navedb v sklepu z dne 27. 9. 2017 in jim nasprotoval. Vlagatelj je navedel stroškovnik.

Naročnik je kot prilogo elektronskemu sporočilu z dne 17. 11. 2017 Državni revizijski komisiji posredoval še dokumentacijo, ki se nanaša na predhodno preverjanje trga in izvedeni strokovni dialog (64. člen ZJN-3). Naročnik je z elektronskim sporočilom, poslanim 31. 5. 2017, vlagatelja in družbo Medip, d. o. o., Ljubljana pozval, da mu pošljeta informativno ponudbo in tehnične opise za endoskopsko opremo, kot jo je opisal v prilogi, pa tudi, da se na njegovem sedežu 5. 6. 2017 udeležita sestanka. Iz dveh dokumentov »Zapisnik o strokovnem dialogu« z dne 5. 6. 2017 je razvidno, da sta se vlagatelj in družba Medip, d. o. o., Ljubljana odzvala na vabilo za sestanek, pri čemer je vlagatelj sestanek imel ob 9.15, družba Medip, d. o. o., Ljubljana pa ob 14. uri. Naročnik je predložil tudi dve elektronski sporočili, poslani 9. 6. 2017, z enako vsebino, s katerima je pozval vlagatelja in družbo Medip, d. o. o., Ljubljana, da mu posredujeta »informativno ponudbo na podlagi nekoliko spremenjenega popisa v priponki«, kar sta tudi storila. Tako je družba Medip, d. o. o., Ljubljana po elektronski pošti 10. 6. 2017 naročniku poslala novo informativno ponudbo, vlagatelj pa jo je poslal po elektronski pošti 30. 6. 2017.

Državna revizijska komisija je zavrnila vlagateljev predlog za postavitev izvedenca, ki naj bi ugotavljal, ali je na trgu še kakšen gospodarski subjekt, ki naj bi poleg družbe Medip, d. o. o., Ljubljana lahko ponudil predmet javnega naročila. Državna revizijska komisija je upoštevala, da je treba pretežno odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik pripravil tehnične specifikacije skladno z 68. členom ZJN-3, kar je pravno vprašanje, na katerega mora odgovoriti Državna revizijska komisija. Poleg tega tudi potrditev izhodišča, da naj bi bil le en gospodarski subjekt zmožen izpolniti naročnikove zahteve, sama po sebi še ne bi pomenila kršitve ZJN-3. Že sam vlagatelj je namreč opozoril na drugo alineo točke c prvega odstavka 46. člena ZJN-3, ki naročniku omogoča uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave, če iz tehničnih razlogov konkurence za predmet naročanja ni. Čeprav ta določba ZJN-3 ureja postopek oddaje javnega naročila, je iz nje mogoče razbrati, da že ZJN-3 tudi v nekaterih primerih javnih naročil blaga dopušča omejeno konkurenco oziroma celo njeno odsotnost. Za uporabo te izjeme morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa drugi odstavek 46. člena ZJN-3. Ne glede na to, da je izbira postopka s pogajanji brez predhodne objave iz druge alinee točke c prvega odstavka 46. člena ZJN-3 izjema, izjemo pa je treba obravnavati ozko in ima naročnik dokazno breme za utemeljitev izbire postopka s pogajanji brez predhodne objave, je treba tudi upoštevati, da naročnik nima dolžnosti uporabe postopka s pogajanji brez predhodne objave, temveč le možnost. Zato ni v nasprotju z ZJN-3 njegova odločitev, da izbere odprti postopek oddaje javnega naročila (40. člen ZJN-3), saj je ta postopek tak, da se zaradi objave obvestila o javnem naročilu (56. člen ZJN-3) vsem gospodarskim subjektom omogoči seznanitev z njegovimi potrebami in vsak zainteresirani gospodarski subjekt lahko odda ponudbo (prva poved iz prvega odstavka 40. člena ZJN-3). Vlagatelj je tudi v vlogi z dne 4. 10. 2017 (str. 4) sprejel možnost določitve zahtev, zaradi katerih je konkurenca lahko omejena. Državna revizijska komisija še dodaja, da vsaka tehnična specifikacija, ki jo določi naročnik, vpliva na krog gospodarskih subjektov, ki lahko pridobijo javno naročilo, saj že po naravi stvari razlikuje med tistimi gospodarski subjekti, ki jo lahko (s ponujenim predmetom) izpolnijo, in tistimi, ki je ne morejo. Vendar ni namen ZJN-3, da bi preprečil vsakršno razlikovanje med gospodarskimi subjekti, temveč le tisto, ki ni skladno z njim (npr. arbitrarno razlikovanje). Pravila javnega naročanja določajo, kako naj naročnik nabavi blago, ne določajo pa, kaj naj nabavi in torej ne določajo, katero blago sme nabaviti. ZJN-3 zato tudi ne določa, katere konkretne lastnosti mora imeti neko blago, ki ga naročnik nabavlja. Glede na ZJN-3 je naročnik pri ugotavljanju svojih potreb avtonomen, ZJN-3 pa določa le pravila, ki jih naročnik mora upoštevati, ko nabavlja blago. Državna revizijska komisija k navedenemu še dodaja, da vlagatelj niti ni navedel, da bi naročnik določil tehnične specifikacije tako, da bi te različno zavezovale posamezne gospodarske subjekte. Iz tehničnih specifikacij je razvidno, da sporne tehnične specifikacije na enak način in v enakem obsegu zavezujejo vse gospodarske subjekte brez razlikovanja glede na njihov sedež, pravno organizacijsko obliko oziroma katero drugo lastnost.

Vlagatelj je v vlogi z dne 4. 10. 2017 (str. 4) v odgovor na naročnikove navedbe iz dokumenta »Odgovor na zahtevek za revizijo« z dne 27. 9. 2017 uveljavljal še kršitev 64. in 65. člena ZJN-3 ter predlagal tudi pridobitev morebitne korespondence med naročnikom in družbo Medip, d. o. o., Ljubljana, saj »cit. obtožbe pri vlagatelju zbujajo pomisleke o tem, kdo je dejansko pisec odgovora na njegov zahtevek za revizijo«. Skladno s prvo povedjo iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN se lahko vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo (prva alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN) opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Glede na to, da se vlagatelj ni mogel seznaniti s stališči iz odločitve o zahtevku za revizijo pred njenim prejemom, ne uveljavljanje kršitve 64. in 65. člena ZJN-3 ne predlog za izvedbo dokaza niso prepozni z vidika prve povedi iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN, zato se je Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo opredelila do njih.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na podlagi prejete dokumentacije o izvedenem strokovnem dialogu mogoče zaključiti, da je naročnik vlagatelja in družbo Medip, d. o. o., Ljubljana na enak način pozval na enaka dejanja pri strokovnem dialogu, s čimer je zagotovil enako obravnavo. Iz dokumentov »Zapisnik o strokovnem dialogu« z dne 5. 6. 2017 je o izvedenem strokovnem dialogu tudi razvidna vsebinsko enaka obrazložitev. Iz tega je torej razvidno, da naročnik ni komuniciral le z družbo Medip, d. o. o., Ljubljana, temveč tudi z vlagateljem, pri čemer dokumentacija izvedenega strokovnega dialoga ne kaže, da bi naročnik pri izvedbi strokovnega dialoga do vlagatelja ravnal na način, ki je drugačen ali manj ugoden od ravnanja do družbe Medip, d. o. o., Ljubljana. Predložena dokumentacija torej ne kaže, da bi naročnik pri predhodnem preverjanju trg in izvedbi strokovnega dialoga (64. člen ZJN-3) ravnal na neenak način do vlagatelja in družbe Medip, d. o. o., Ljubljana. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da iz predložene dokumentacije ni razvidno, da bi tretja oseba (npr. družba Medip, d. o. o., Ljubljana) pripravila obrazložitev odločitve o zahtevku za revizijo. Edini listini, ki se nahajata v predloženi dokumentaciji in se nanašata na odločitev o zahtevku za revizijo, sta dokument »Odgovor na zahtevek za revizijo« z dne 27. 9. 2017, ki je podpisan, ne da bi bili sicer navedeni osebni podatki podpisnika, vendar je zraven tega podpisa odtisnjen okrogli žig naročnika, in dopis z dne 28. 9. 2017, ki ga je podpisala zaposlena v službi za javno naročanje, ta dopis pa je služil kot spremni dopis dokumentu »Odgovor na zahtevek za revizijo« z dne 27. 9. 2017. Iz vpogleda v drugo predloženo dokumentacijo je mogoče s primerjavo podpisov (npr. izračun ocenjene vrednosti javnega naročila z dne 11. 8. 2017, sklep o začetku postopka z dne 11. 8. 2017 in sklep o imenovanju strokovne komisije z dne 11. 8. 2017) sklepati, da je dokument »Odgovor na zahtevek za revizijo« z dne 27. 9. 2017 podpisal naročnikov direktor. Državna revizijska komisija zato na podlagi dokazov, s katerimi je razpolagala ob odločanju o zahtevku za revizijo, ni mogla zaključiti drugače, kot da je morala šteti, da je odločitev o zahtevku za revizijo sprejel naročnik. Vlagatelj razen svojih pomislekov ni ponudil ničesar drugega. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija opozarja, da mora naročnik pripraviti tehnične specifikacije skladno z 68. členom ZJN-3, poleg tega pa tudi ugotovitev morebitne kršitve pri sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo ne bi spremenila tega, da je odločanje o zahtevku za revizijo ravnanje, ki je časovno kasnejše od priprave dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. npr. drugi odstavek 64. člena ZJN-3 in prvi odstavek 25. člena ZPVPJN). Če bi se torej ugotovilo, da je naročnik pripravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila skladno z (68. členom) ZJN-3, ugotovitev morebitne kršitve pri pripravi odločitve o zahtevku za revizijo ne bi vplivala na izboljšanje vlagateljevega položaja v postopku oddaje javnega naročila, saj vlagatelj ne bi že dosegel razveljavitve kakšnega naročnikovega ravnanja iz postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj z vlogo z dne 4. 10. 2017 sicer odgovarjal na naročnikove navedbe iz dokumenta »Odgovor na zahtevek za revizijo« z dne 27. 9. 2017, vendar pa je pri tem morala upoštevati, kot bo to tudi podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa, da je trditveno in dokazno breme najprej na vlagatelju (5. in 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), ne pa na naročniku. To je tudi razvidno iz prve povedi iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN, ki vlagatelju ne dopušča navajanja novih kršitev in dejstev ter predlaganja novih dokazov v vseh primerih. Vlagatelj zato ne more že kot splošno pomanjkljivosti zahtevka za revizijo sanirati tako, da bi (primernejše) trditveno in dokazno podlago oblikoval šele v vlogi, s katero se sme opredeliti do naročnikovih navedb iz odločitve o zahtevku za revizijo.

Vlagatelj je v vlogi z dne 4. 10. 2017 tudi večkrat navedel, da je naročnik šele sedem dni pred potekom roka za predložitev ponudb spremenil tehnične specifikacije in s tem dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Če bi bilo mogoče to vlagateljevo navedbo razumeti tudi kot očitek o nezadostno dolgem roku za pripravo ponudb po objavi odgovorov na portalu javnih naročil 11. 9. 2017, je treba upoštevati, da bi vlagatelj lahko že v zahtevku za revizijo očital to kršitev, zato pogoj za uspešno uveljavljanje možnosti ravnanja iz prve povedi iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN ni podan. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je vlagatelj že v zahtevku za revizijo problematiziral objavo odgovorov na portalu javnih naročil, vendar je to uveljavljal v smeri kršitve pravil o informiranju gospodarskih subjektov, ne pa tudi v smeri kršitve roka za pripravo ponudb.

Vlagatelj ni eden izmed zagovornikov javnega interesa, ki so določeni v drugem odstavku 6. člena ZPVPJN, zato upoštevajoč drugo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija ni mogla upoštevati njegovih navedb, s katerimi opozarja, da naročnik onemogoča ali otežuje sodelovanje tretjim gospodarskim subjektom, ki niso vlagatelj ali bi z vlagateljem sodelovali v postopku oddaje naročila. Vlagatelj sicer za noben tretji gospodarski subjekt ni navedel, da je z njimi želel sodelovati pri oddaji tega javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj je za naročilo blaga (točka II.1.3 objave; 4. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku (točka IV.1.1 objav; 40 člen ZJN-3), pred potekom roka za predložitev ponudb vložil zahtevek za revizijo in po posameznih točkah, kot so oštevilčene v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa, izpodbijal posamezna naročnikova ravnanja, čemur je naročnik nasprotoval.


II./1)

Vlagatelj je navedel, da:
– v času pisanja zahtevka za revizijo, dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni bila brezplačno, neomejeno in celovito neposredno dostopna na naročnikovi spletni strani, kot je bilo določeno v točki I.3 objav in kot je razvidno iz posnetkov zaslona z dne 16. 9. 2017,
– je naročnik kršil prvi in četrti odstavek 61. člena ZJN-3.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik omogoči od, med drugim, datuma objave obvestila v skladu z 52. členom ZJN-3 z elektronskimi sredstvi neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prva poved iz prvega odstavka 61. člena ZJN-3), pri čemer v obvestilu navede spletni naslov, na katerem je ta dostopna (druga poved iz prvega odstavka 61. člena ZJN-3).

Naročnik je v točki I.3 objave navedel:
»Razpisna dokumentacija je na voljo brezplačno za neomejen in celovit neposredni dostop na:
URL: https://sb-izola.si/actuality/
Dodatne informacije lahko dobite na zgoraj navedenem naslovu.
Ponudbe ali prijave za sodelovanje je treba poslati na zgoraj navedeni naslov.«

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v obvestilu o javnem naročilu navedel spletni naslov, na katerem je dostopna dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila (druga poved iz prvega odstavka 61. člena ZJN-3). To dejstvo potrjuje vlagatelj že s tem, ko se je skliceval na vsebino točke I.3 objave na portalu javnih naročil.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj ni navedel, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ne bi bila dostopna že od datuma objave obvestila o javnem naročilu, temveč je na njeno nedostopnost opozarjal »v času pisanja predmetnega zahtevka za revizijo« (str. 3 zahtevka za revizijo). Vlagatelj je torej opozoril, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni bila dostopna le v delu obdobja, ki ga je naročnik določil za pripravo ponudb.

Vlagatelj je k zahtevku za revizijo predložil tri barvne posnetke računalniškega zaslona, na katerem se nahaja spletna stran https://sb-izola.si/actuality/, pri čemer na nobenem od teh posnetkov ni razviden podatek o obravnavanem javnem naročilu. Z drugega in tretjega posnetka računalniškega zaslona je v desnem spodnjem kotu opravilne vrstice razviden datum 16. 9. 2017, ni pa datum razviden tudi s prvega posnetka računalniškega zaslona. Z drugega in tretjega posnetka računalniškega zaslona je v spodnjem desnem kotu opravilne vrstice razviden tudi čas (ura in minuta), pri čemer je med posnetkoma osem minut razlike (15.18 in 15.26). Na podlagi teh posnetkov računalniškega zaslona bi Državna revizijska komisija lahko zaključila le, da bi bila zatrjevana odsotnost objave dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila le 16. 9. 2017 med 15.18 in 15.26, ne pa tudi prej ali kasneje. Vlagatelj namreč ni dokazal, da bi bila zatrjevana odsotnost objave dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila še v nekem drugem časovnem obdobju in zato vlagatelj s temi dokazili ne more dokazati, da »več dni ni mogel dostopati do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila« (str. 3 zahtevka za revizijo).

Naročnik je nasprotoval vlagatelju in v dokaz predložil črno bel posnetek računalniškega zaslona s prikazom seznama objavljenih sporočil na svoji spletni strani, iz katerega, sicer s slabo oziroma pomanjkljivo čitljivim zapisom, izhaja, da je bilo sporočilo o obravnavanem javnem naročilu objavljeno na naročnikovi spletni strani. Ne glede na to, ali lahko naročnik s predloženim posnetkom računalniškega zaslona, ki prikazuje naročnikovo uredniško spletno stran, dokaže, da je bilo sporočilo o obravnavanem javnem naročilu objavljeno na spletni strani https://sb-izola.si/actuality/ tudi »v času pisanja predmetnega zahtevka za revizijo«, in ali bi lahko tudi ob potrditvi, da je bilo »v času pisanja predmetnega zahtevka za revizijo« objavljeno sporočilo na tej spletni strani, ugotovili, ali je objava tega sporočila vključevala tudi objavo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, rešitev teh vprašanj ni ključna za rešitev zadeve. Vlagatelj je namreč v vlogi z dne 4. 10. 2017 (str. 3–4) navedel, da »vztraja, da več dni ni mogel dostopati do razpisne dokumentacije, ker pa se je le-to natisnil že za potrebe postavitve vprašanj na portalu javnih naročil, jo je imel v tiskani obliki, kar pa ne more trditi za ostale potencialne ponudnike, ki so bili očitno v drugačnem položaju, saj dodatnih informacij oz. odgovorov naročnika objavljenih 7 dni pred oddajo ponudb niso mogli primerjati z informacijami v razpisni dokumentaciji, ki naj bi bila objavljena na spletni strani naročnika na spletnem naslovu URL: https://sb-izola.si/actuality/, pa temu ni bilo tako«. Vlagatelj z vložitvijo zahtevka za revizijo varuje svoj položaj pri oddaji javnega naročila, ne pa tudi položaja drugih gospodarskih subjektov, saj ni zagovornik javnega interesa (druga alinea drugega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN). Iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN namreč izhaja, da se kljub obstoju interesa za pridobitev javnega naročila pri vsakem vlagatelju upošteva tudi, ali mu je ali bi mu lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Iz vloge z dne 4. 10. 2017 (str. 3–4) je tako razvidno, da tudi ob morebitni potrditvi, da vlagatelj »v času pisanja predmetnega zahtevka za revizijo« ni mogel več dni dostopati do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na spletni strani https://sb-izola.si/actuality/, je bil z njo in njeno vsebino seznanjen, saj si jo je »natisnil že za potrebe postavitve vprašanj na portalu javnih naročil« in torej »jo je imel v tiskani obliki«. Vlagatelj ne v zahtevku za revizijo ne v vlogi z dne 4. 10. 2017 sicer ni navedel dejanskega stanja, ki bi lahko potrjevalo, da ob tiskanju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni imel neomejenega, popolnega, neposrednega in brezplačnega dostopa do nje.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da že glede na opis (str. 3 zahtevka za revizijo), da »naročnik kljub dejstvu, da je 11.9.2017 torej 6 dni pred iztekom roka za oddajo ponudb na portalu javnih naročil objavil vse odgovore na vprašanja ponudnikov, vsem gospodarskim subjektom, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja zaradi nedostopnosti do razpisne dokumentacije vse do datuma za prejem ponudb ni zagotovil dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente«, ni utemeljen vlagateljev očitek o kršitvi četrtega odstavka 61. člena ZJN-3. V četrtem odstavku 61. člena ZJN-3 je določeno pravilo, ki določa rok, v katerem mora naročnik zagotoviti dodatne informacije. Ta rok je bodisi šest dni pred iztekom roka za predložitev ponudb (prva poved iz četrtega odstavka 61. člena ZJN-3) bodisi štiri dni pred iztekom roka za predložitev ponudb (druga poved iz četrtega odstavka 61. člena ZJN-3). Vlagatelj je navedel, da je naročnik šest dni pred potekom roka za predložitev ponudb zagotovil objavo odgovorov na portalu javnih naročil. Tako je treba šteti, da je že vlagatelj sam navedel dejansko stanje, ki opisuje, da je naročnik upošteval rok iz četrtega odstavka 61. člena ZJN-3. Če pa je vlagatelj želel opozoriti na kakšno drugo sporno naročnikovo ravnanje, pa je že iz vlagateljevega opisa razvidno, da je vlagatelj priznal, da je naročnik odgovarjal na vprašanja in da je gospodarske subjekte seznanil z dodatnimi informacijami na portalu javnih naročil. Naročnik je s tem ravnal skladno s prvo povedjo iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija pa še ponavlja, da vlagatelj zaradi svojega položaja (prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN) ni upravičen uveljavljati kršitve v imenu drugih gospodarskih subjektov. Morebitna odsotnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na spletni strani https://sb-izola.si/actuality/ »v času pisanja predmetnega zahtevka za revizijo« pa sicer ni mogla poseči v vlagateljev položaj, saj je glede na to, da jo je »natisnil že za potrebe postavitve vprašanj na portalu javnih naročil« in torej »jo je imel v tiskani obliki«, »dodatn[e] informacij[e] oz. odgovor[e] naročnika objavljenih 7 dni pred oddajo ponudb« »mog[el] primerjati z informacijami v razpisni dokumentaciji, ki naj bi bila objavljena na spletni strani naročnika na spletnem naslovu URL: https://sb-izola.si/actuality/« (vloga z dne 4. 10. 2017, str. 2–3; prilagojeno iz zanikanja za druge gospodarske subjekte).

Glede na navedeno se Državni revizijski komisiji ni treba izrekati o naročnikovem sklicevanju na zadevo št. 018-120/2017.

Vlagatelj je v vlogi z dne 4. 10. 2017 očital še kršitvi 6. in 7. člena ZJN-3, vendar je to storil prepozno z vidika prve povedi iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN. Vlagatelj bi namreč lahko kršitvi 6. in 7. člena ZJN-3 uveljavljal že v zahtevku za revizijo. Ne glede na navedeno pa je treba upoštevati, da očitani kršitvi nista taki, da bi bilo poseženo v vlagateljev položaj. Vlagatelj je bil, kot je že navedel v vlogi z dne 4. 10. 2017, seznanjen tako z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila kot z odgovori, objavljenimi na portalu javnih naročil, zato je očitno, da razpolaga z informacijami, in zato tudi ni v slabšem položaju kot drugi gospodarski subjekti. Kvečjemu bi bil lahko vlagatelj zaradi teh informacij v boljšem položaju od tistih gospodarskih subjektov, ki naj ne bi bili seznanjeni z vsemi informacijami.


II./2)

Vlagatelj je navedel, da je naročnik pripravil tehnične specifikacije v nasprotju s temeljnimi načeli, poleg tega pa so te pripravljene tako, da jih lahko izpolni le družba Medip, d. o. o., Ljubljana, saj jih je naročnik »bolj ali manj prepisa[l] iz katalogov produktov« proizvajalca medicinske opreme Fujifilm in z njim povezane družbe Fujinon ter proizvajalca opreme za čiščenje in obdelavo fleksibilnih endoskopov Soluscope.

Naročnik je v 3. poglavju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naslovljenem »Tehnične in ostale zahteve naročnika«, pripravil tehnične specifikacije, pri čemer je predmet po posameznih točkah in alineah opisal pod naslovoma 1. »Dobava, montaža in vzdrževanje opreme« in 2. »Vzdrževanje opreme za dobo 5 let po preteku garancijskega roka«. Naročnik je v zvezi s tehničnimi specifikacijami na portalu javnih naročil zagotovil objavo dodatnih informacij. Te so postale del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Skladno z alineo b 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 tehnične specifikacije v primeru javnih naročil blaga pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga, ter postopki ocenjevanja skladnosti. Tehnične specifikacije tako določajo zahtevane značilnosti blaga (druga poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3). Naročnik z njimi torej opiše predmet javnega naročila. Tehnične specifikacije se lahko določijo na katerega izmed načinov, določnih v petem odstavku 68. člena ZJN-3, naročnik pa mora upoštevati tudi omejitve in zahteve iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3, če bi se želel sklicevati na izdelavo ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patente, tipe ali določeno poreklo ali proizvodnjo, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo.

Naročnik je pri oblikovanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen in jih določi ob upoštevanju lastnih potreb in pričakovanj glede na predmet javnega naročila, pri čemer mora upoštevati pravila, ki jih določa 68. člen ZJN-3. Kot je vlagatelj pravilno opozoril, četrti odstavek 68. člena ZJN-3 določa, da morajo tehnične specifikacije vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci. Pravila javnega naročanja torej naročnika pri določanju tehničnih specifikacij zavezujejo, da tehnične specifikacije določi na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enako obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3), hkrati jih mora določiti, pa tudi uporabiti, v obsegu, skladnim z načelom sorazmernosti (8. člen ZJN-3). Iz četrtega odstavka 68. člena ZJN-3 je sicer razvidno, da določena naročnikova ravnanja ne smejo biti neupravičena, kar omogoča tolmačenje, da je naročnik v določenih primerih upravičen omejevati oziroma omejiti konkurenco. Državna revizijska komisija se je o vsebinsko enakem izrekla že pri obravnavi vlagateljevih navedb v zvezi z izbiro postopka oddaje javnega naročila, saj le dejstvo, da naj bi sporno tehnično zahtevo izpolnjeval izdelek enega proizvajalca, ni že samo po sebi kršitev ZJN-3. Poleg tega ni mogoče že samega po sebi izključiti tega, da se tudi za določen izdelek vzpostavi konkurenca med ponudniki, ki ponujajo ta izdelek. Različni gospodarski subjekti lahko namreč isti izdelek ponujajo ob upoštevanju različnih dejavnikov (npr. cena, rok dobave, vsebina poprodajnih storitev). Tudi iz osmega odstavka 68. člena ZJN-3 za omejitev konkurence izhaja zahteva za upravičenost, ta pa se nanaša na predmet javnega naročila.


A. Endoskopi

A.1)

Vlagatelj je navedel, da:
– je naročnik na vprašanje v zvezi z zahtevo iz 5. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 odgovoril, da vztraja pri obeh zahtevanih tehnologijah, kar pa lahko izpolni le endoskopski videoprocesor proizvajalca Fujifilm in z njim povezana družba Fujinon, saj je zahteva za dodatno tehnologijo za detekcijo oziroma karakterizacijo na podlagi poudarjenega kontrasta rdečih nians diskriminatorna za druge ponudnike endoskopske opreme,
– različni proizvajalci endoskopske opreme imajo različne tehnične rešitve za zagotavljanje enakega ali primerljivega rezultata, take tehnologije pa so pogosto predmet zaščite patentov,
– tehnična rešitev proizvajalca Fujifilm in z njim povezane družbe Fujinon, ki je na spletni strani objavil, da je na trgu ponudil sistem Eluxeo, ki vsebuje unikatno 4-LED Multi Light tehnologijo, pomeni, da je nima noben izmed konkurenčnih proizvajalcev endoskopske opreme, saj je ta unikatna oziroma zaščitena s patenti,
– ima lastno tehnologijo, ki zadosti željam po detekciji in karakterizaciji najmanjših ploskih lezij, a je zaradi diskriminatornih naročnikovih zahtev ne more ponuditi.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik je v 5. točki razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za »endoskopski videoprocesor (4 kom)« določil:
»DETEKCIJA IN KARAKTERIZACIJA PATOLOŠKIH SPREMEMB: procesor naj ima vgrajeni vsaj 2 tehnologiji, ki naj omogočata lažjo in enostavnejšo diagnostiko v smislu boljše detekcije patoloških sprememb tkiva/mukoze in karakterizacije sprememb opazovanega tkiva/mukoze (npr. karakterizacija polipov). To naj omogoča s tehnologijama:
a. Prepoznavanje/karakterizacija kapilarne/žilne strukture in strukture površine mukoze s pomočjo svetlobe nižjih valovnih dolžin – modrovijolična svetloba. V povezavi s kompatibilnimi izvori svetlobe in endoskopom naj omogoča prikaz samo določenih (običajno nizkih) valovnih dolžin svetlobe in sicer bodisi brez filtracije in posledičnega zmanjšanja intenzitete svetlobe (zaželjeno), z optično filtracijo svetlobe ali pa s procesiranjem slike s pomočjo kamera procesorja – npr. kot tehnologije NBI, FICE, I-SCAN, SPIES, BLI, ki so na trgu dobro poznane.
b. Za višjo stopnjo detekcije (torej ne samo karakterizacije kot navedeno zgoraj) zelo slabo opaznih ali človeškemu očesu neopaznih sprememb mukoze, naj procesor v povezavi s kompatibilnim izvorom svetlobe in endoskopom omogoča tehnologijo, ki poveča minimalne razlike v niansah barv opazovanega tkiva – to pomeni, da s pritiskom na gumb endoskopa lahko opazimo celo zelo maj[h]ne razlike v barvi tkiva/mukoze in sicer z obsevanjem opazovanega tkiva s svetlobo nižjih valovnih dolžin (podobno kot navedeno pod točko a) v kombinaciji s tehnologijo, ki jo sistem omogoča na način, da procesor v celotnem poteku endoskopije stalno zaznava minimalne spremembe v barvah opazovane mukoze in te niansne spremembe (človeškemu očesu velikokrat nevidne) prikaže tako, da so rdeče nianse opazovanega tkiva še bolj rdeče, blede oz. bele nianse opazovanega tkiva na endoskopski sliki pa še bolj blede/bele. Tehnologija s tako poudarjenim barvnim kontrastom med potencialno bolnim in zdravim tkivom omogoča boljšo in lažjo diagnostiko in klinično delo ter lažje in zgodnejše odkrivanje ploskih malignih, predmalignih oz. vnetnih sprememb tkiva, ki bi jih v nasprotnem primeru zdravnik lahko spregledal.«

Naročnik je v zvezi s 5. točko razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil
 na vprašanje:
»Zahteve naročnika v točki 5. - DETEKCIJA IN KARAKTERIZACIJA PATOLOŠKIH SPREMEMB v delu A. - Endoskopski videoprocesor III. dela razpisne dokumentacije (stran 16) so prepisane iz kataloga opreme proizvajalca Fujinon, model Eluxeo VP-7000, ki ga zastopa ponudnik MEDIP d.o.o., Ljubljana.
Različni proizvajalci endoskopske opreme imajo različne tehnološke rešitve za zagotavljanje enakega ali primerljivega rezultata. Take tehnologije pa so pogosto predmet zaščite patentov. Naročnik to sam upošteva v točki a., kjer ne izpostavlja razlik med tehnologijami BLI, NBI, FICE, I-SCAN, SPIES, kljub temu da so nekatere optične, nekatere pa digitalne slikovne tehnologije. Glede na zahtevo naročnika, v podtočki b., da naj procesor omogoča »tehnologijo, ki poveča minimalne razlike v niansah barv opazovanega tkiva.« sklepamo, da naročnik želi tehnologijo, ki omogoča razlikovanje v niansah znotraj načina kromoendoskopije. Navedeno pomeni, da s pritiskom na gumb endoskopa lahko opazimo celo zelo majne razlike v barvi tkiva/mukoze. Prav tako naročnik želi, da naj ''Tehnologija s tako poudarjenim barvnim kontrastom med potencialno bolnim in zdravim tkivom omogoča boljšo in lažjo diagnostiko in klinično delo ter lažje in zgodnejše odkrivanja ploskih malignih, predmalignih oz. vnetnih sprememb tkiva, ki bi jih v nasprotnem primeru zdravnik lahko spregledal.'' Sklepamo, da naročnik torej dodatno želi še tehnologijo, ki z izraženim poudarjenim barvnim kontrastom med razlikami na mukozi omogoča razlikovanje in diagnostiko.
Kot največjega ponudnika endoskopske opreme (70% tržni delež v svetu) nas zanima, ali lahko ponudimo endoskopski videoprocesor, ki ima prav tako vgrajeno tehnologijo kromoendoskopije, kot je zahtevana v točki a. ter tehnologijo, kot je zahtevana v točki b. in ki omogoča spreminjanje finih vzorcev na sliki sluznice, torej nians v strukturi sluznice, s pritiskom na gumb endoskopa, kot zahtevano pod točko b., z obsevanjem opazovanega tkiva s svetlobo, enako kot zahtevano v točki a, nižjih valovnih dolžin ter na način, da so spremembe v celotnem poteku endoskopije stalno zaznavne in z željenim poudarjenim barvnim kontrastom med različnimi patologijami sluznice, ki torej omogoča lažje in zgodnejše odkrivanja ploskih malignih, predmalignih oz. vnetnih sprememb tkiva?«
11. 9. 2017 ob 11.40 odgovoril (odgovor št. 1):
»Naročnik zahteva poleg opisane kromoendoskopije za karakterizacijo sprememb na sluznici (kar je opisano pod točko a), tudi tehnologijo, ki omogoča boljšo detekcijo sprememb sluznice. V moderni endoskopiji je v zadnjem času namreč izrednega pomena predvsem boljša detekcija sprememb sluznice, saj se relativno visok procent sprememb ne opazi, predvsem v primerih ploskih lezij, ki jih spregleda lahko še tako izkušen zdravnik – za odkritje tovrstnih rakavih/predrakavih sprememb namreč zgolj tehnologija za karakterizacijo ne zadošča, saj moramo bolno tkivo pred tem odkriti (detektirati). Naročnik zato vztraja pri obeh tehnologijah – torej pod točko a) tehnologija, ki omogoča natančno karakterizacijo že najdenih (detektiranih) sprememb sluznice in pod točko b) tehnologijo, ki izredno poudari niansne razlike v rdeči barvi tkiva. Naročnik ne pogojuje na kakšen način oz. s kakšno tehnologijo ponudnik navedeno zahtevo izpolni, vztraja pa, da mora imeti ponujena oprema obe tehnologiji.«,
s čimer je ta odgovor postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Kot je Državna revizijska komisija že pojasnila, le dejstvo, da naj bi sporno tehnično zahtevo izpolnjeval izdelek enega proizvajalca, ni že samo po sebi kršitev ZJN-3. Poleg tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj niti ni utemeljil in dokazoval, da zahteva iz 5. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne bi bila smiselno povezana s predmetom javnega naročila in da bi bila zaradi tega podana kršitev 8. člena ZJN-3. Res je sicer, da je vlagatelj na str. 29 zahtevka za revizijo uveljavljal tudi kršitev načela sorazmernosti (8. člen ZJN-3), vendar so njegova stališča, da »je naročnik tehnične specifikacije oblikoval nesorazmerno svojim potrebam, ko preferira zgolj en model endoskopske in druge opreme, čeprav bi v resnici za svoje potrebe lahko uporabil konkurenčno (cenovno in kakovostno) primerljivo opremo drugih proizvajalcev. Tehnične zahteve namreč niso povezane s predmetom javna naročila oz. so tehnične zahteve strožje od namena naročnika, da pridobi ustrezno opremo, ki mu jo lahko ponudi večje število ponudnikov, celo v smiselno razdeljenih sklopih«, splošna. Državna revizijska komisija je na podlagi vlagateljevih navedb, da »različni proizvajalci endoskopske opreme imajo različne tehnološke rešitve za zagotavljanje enakega ali primernega rezultata« in da »kljub pestri izbiri enakovredne in primerljive endoskopske opreme, za katero ima lastno tehnologijo, ki zadosti željam po detekciji in karakterizaciji najmanjših ploskih lezij, zaradi očitnih diskriminatornih zahtev naročnika le-te v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne more/jo ponuditi«, štela, da vlagatelj zatrjuje, da ne izpolnjuje zahteve iz 5. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot jo je določil naročnik, vendar hkrati ugotavlja, da je vlagatelj le navedel, da obstaja tudi enakovredna in primerljiva endoskopska oprema za detekcijo in karakterizacijo najmanjših ploskih lezij. Vlagatelj pa ni navedel dejanskega stanja, ki bi utemeljeval njegov zaključek, da je tudi njegova oprema enakovredna in primerljiva endoskopski opremi, kot jo je naročnik opisal v 5. točki razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, oziroma da s svojo tehnično rešitvijo zagotavlja enak ali primerljiv rezultat, kot jo je določil naročnik s sporno tehnično zahtevo. Vendar če bi morala Državna revizijska komisija šteti, da vlagateljevo trditveno podlago v tej vsebini predstavlja sklicevanje na vprašanje, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, nanj pa je naročnik odgovoril 11. 9. 2017 ob 11.40 z odgovorom št. 1, je treba ugotoviti, da vlagatelj ni dokazoval in zato ni dokazal, da je treba pritrditi temu njegovemu zaključku o enakovredni in primerljivi endoskopski opremi. Tako vlagatelj ni npr. predložil dokazila s tehničnimi podatki o svoji opremi, izvedbo dokaza z izvedencem pa je predlagal le v smeri, da se ugotovi, ali predmet javnega naročila, kot ga je naročnik opisal, ponuja še kakšen drug proizvajalec kot Fujifilm in z njim povezana družba Fujinon. Na podlagi navedb v zahtevku za revizijo ter z dokazi, ki so bili predlagani in predloženi k zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija tudi ni mogla šteti, da vlagatelj »ima lastno tehnologijo, ki zadosti željam po detekciji in karakterizaciji najmanjših ploskih lezij«.

Skladno s 5. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN mora zahtevek za revizijo vsebovati očitane kršitve, skladno s 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN pa tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Četudi bi morala Državna revizijska komisija na podlagi dejanskega stanja, ki ga je navedel vlagatelj, ugotoviti, da je v 5. točki razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila opisano blago, ki bi mu zadostil le izdelek proizvajalca Fujifilm in z njim povezane družbe Fujinon, to samo po sebi še ne bi bila ugotovitev, ki bi utemeljila ugotovitev kršitve ZJN-3. Kot že navedeno, ZJN-3 naročniku preprečuje ravnanja, ki so neupravičena, ne pa vseh ravnanj. Na podlagi dejanskega stanja, ki ga je vlagatelj navedel in dokazoval, Državna revizijska komisija ni imela dejstvene podlage, da bi lahko štela, da bi moral naročnik upravičiti razloge, ki izključujejo rešitev, kot naj bi jo proizvajal vlagatelj oziroma jo zastopal. Iz vlagateljevih navedb in dokazov namreč ne izhaja dejansko stanje, ki bi lahko utemeljilo zaključek, da je oprema, ki naj bi jo proizvajal oziroma zastopal, enakovredna in primerljiva endoskopski opremi, kot jo je naročnik opisal v 5. točki razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija zato ni našla dejstvene podlage, da bi lahko zaključila, da je naročnik pri oblikovanju 5. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ravnal v nasprotju s četrtim odstavkom 68. člena ZJN-3. Na tak zaključek ne vpliva niti vlagateljeva navedba, da »postavljene tehnične […] zahteve niso objektivno opravičljive« (str. 4 zahtevka za revizijo), saj vlagatelj ni navedel dejanskega stanja, ki bi utemeljevalo, da naročnik ne bi imel stvarne oziroma objektivne dejanske podlage za določitev takih tehničnih specifikacij. Čeprav Državna revizijska komisija ne nasprotuje vlagatelju, ki je v vlogi z dne 4. 10. 2017 (str. 4) navedel, da mora imeti naročnik »objektivno in strokovno utemeljene razloge«, da s tehničnimi specifikacijami omeji konkurenco, pa ne more spregledati, da mora naročnik biti sposoben obraniti svoje zahteve šele, če vlagatelj že v zahtevku za revizijo navede in dokaže kaj, kar bi kazalo na to, da naročnik za njihovo določitev ni imel stvarnih oziroma objektivnih podlag.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vlagatelj ni uveljavljal kršitve šestega odstavka 68. člena ZJN-3. Vendar če bi morala Državna revizijska komisija šteti, da je vlagatelj s sklicevanjem na kršitev temeljnih načel javnega naročanja po vsebini uveljavljal tudi kršitev šestega odstavka 68. člena ZJN-3, je morala upoštevati, da vlagatelj ni navedel dejanskega stanja, ki bi utemeljevalo, da bi moral naročnik oblikovati tehnične specifikacije upoštevaje šesti odstavek 68. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija še dodaja, da vlagatelj sicer ni predlagal izvedbe nobenega dokaza, ki bi bil lahko relevanten za ugotavljanje kršitve šestega odstavka 68. člena ZJN-3.


A.2)

Vlagatelj je navedel, da:
– je naročnik na vprašanje v zvezi z zahtevo iz 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 odgovoril tako, da je sicer dopustil odstopanje optične povečave za 5 %, vendar tej zahtevi ustreza le endoskopski videoprocesor proizvajalca Fujifilm in z njim povezane družbe Fujinon, model Eluxeo VP-7000,
– različni proizvajalci endoskopske opreme imajo različne tehnične rešitve za zagotavljanje enakega ali primerljivega rezultata, take tehnologije pa so pogosto predmet zaščite patentov, vendar je zaradi diskriminatornih naročnikovih zahtev ne morejo ponuditi,
– endoskope z zahtevano povečavo 135× ± 5 % sicer ponuja proizvajalec Pentax, ki ga v Sloveniji zastopa družba Mavi, d. o. o., Maribor, vlagatelj pa ima v serijah Lucera 260 in Lucera 290 endoskope s povečavo, vendar jih ne prodaja v kontinentalni Evropi, saj sta ti seriji na voljo le v Veliki Britaniji in na Japonskem,
– ne glede na navedeno pa ne vlagatelj ne noben drugi gospodarski subjekt ne more ponuditi take endoskopske opreme, saj z njo ne bi izpolnil vseh tehničnih in drugih naročnikovih zahtev; vlagatelj tako nima ustrezne povečave, proizvajalec endoskopske opreme Pentax pa ne more ponuditi opreme z zahtevano globino vidnega polja,
– nihče od teh proizvajalcev sicer ne more predložiti ponudbe, ki bi bila skladna z deloma N. in O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik je v 6. točki razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za »endoskopski videoprocesor (4 kom)« določil:
»OPTIČNA ZOOM TEHNOLOGIJA: V povezavi s kompatibilnim endoskopom, ki omogoča optično povečavo, naj bo omogočeno vsaj 135-kratno optično povečanje opazovanega tkiva. Ta tehnologija omogoča izredno natančno opazovanje patologije, ciljan odvzem histologije in odpira nove možnosti na področju razvoja znanosti, študij (in-vivo diagnostika).«

Naročnik je v zvezi s 6. točko razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil
 na vprašanje:
»V točki 6. – OPTIČNA ZOOM TEHNOLOGIJA v delu A. - Endoskopski videoprocesor III. dela razpisne dokumentacije (stran 17) naročnik zahteva, da naj bo v povezavi s kompatibilnim endoskopom, ki omogoča optično povečavo, omogočeno vsaj 135-kratno optično povečanje opazovanega tkiva. Ta tehnologija omogoča izredno natančno opazovanje patologije, ciljan odvzem histologije in odpira nove možnosti na področju razvoja znanosti, študij (in-vivo diagnostika). Cit. opis videoprocesorja in tehnične zahteve so v celoti prepisane iz kataloga opreme proizvajalca Fujinon, model Eluxeo VP-7000, ki ga zastopa ponudnik MEDIP d.o.o., Ljubljana in so kot take diskriminatorne, saj očitno privilegirajo enega ponudnika oz. proizvajalca.
Proizvajalci endoskopskih videoprocesorjev uporabljajo različne tehnologije pri optičnih povečavah z enakimi oz. primerljivim končnimi rezultati.
Glede na navedeno sprašujemo, ali se lahko ponudi endoskopski videoprocesor, ki v kombinaciji z zoom endoskopi prav tako zagotavlja optično povečavo z dvojnim fokusom v kombinaciji s ponujenimi fleksibilnimi endoskopi (Omenjena optična tehnologija je uveljavljena in njena (in-vivo) diagnostična vrednost podkrepljena s številnimi mednarodnimi kliničnimi študijami mednarodno priznanih strokovnjakov)?«
11. 9. 2017 ob 11.40 odgovoril (odgovor št. 3):
»Naročnik spreminja tehnično zahtevo, ki se po novem glasi: »omogočen naj bo vsaj 135-kratna optična povečava – lahko več, dovoljeno pa je tudi odstopanje - 5%. Glede na raziskavo tržišča pred objavo javnega naročila je naročnik prepričan, da zahtevo po optični povečavi lahko zagotovi več ponudnikov endoskopske opreme. Optična povečava je ključnega pomena za natančno opravljeno diagnostiko, saj digitalna povečava slike pomeni slabšo resolucijo slike«,
s čimer je ta odgovor postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik v 6. točki razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil ni zahteval, da mora ponujeni predmet zagotavljati točno določeno povečavo, temveč je zahteval minimalno povečavo (beseda vsaj). Naročnik je torej omogočil, da gospodarski subjekti ponudijo katerokoli rešitev, ki zadošča minimalni zahtevani povečavi. Naročnik je z odgovorom št. 3, objavljenim na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40, določil odstopanje. Čeprav pomen besedila »- 5%« glede na sobesedilo »lahko več«, ki ne bi zamejevalo zgornje meje, ni nujno enoznačno, saj ga ne vlagatelj v zahtevku za revizijo ne naročnik v dokumentu »Odgovor na zahtevek za revizijo« z dne 27. 9. 2017 ne tolmačita le kot odstopanje navzdol, temveč tudi navzgor, Državna revizijska komisija ugotavlja, da za rešitev zadeve ni ključno izrekanje o tem, ali se odgovor št. 3, objavljen na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40, lahko razume tako, da je naročnik z njim določil tudi zgornjo mejo. Je pa treba ugotoviti, da je naročnik z odstopanjem navzdol omogočil širše oziroma večje možnosti izpolnitve te tehnične zahteve, saj je z navedbo odstotka odstopanja navzdol po vsebini določil nižjo minimalno povečavo.

Vlagatelj je navedel, da kljub določitvi odstopanja za minimalno povečavo lahko zaradi drugih tehničnih zahtev vse tehnične zahteve izpolni le en proizvajalec opreme, vendar je Državna revizijska komisija že pojasnila, da le dejstvo, da naj bi sporno tehnično zahtevo, četudi v kombinaciji še z drugimi tehničnimi zahtevami, izpolnjeval izdelek enega proizvajalca, ni že samo po sebi kršitev ZJN-3. Tako ne more biti že ključno, da nekateri izdelki, ki naj bi izpolnili tehnično zahtevo o povečavi, ne bi mogli izpolniti tudi zahtev za globino vidnega polja ali da ne bi bile izpolnjene tehnične zahteve iz delov N. in O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Sicer pa je že vlagatelj priznal, da minimalno povečavo izpolnjuje tudi izdelek, ki ga proizvaja še proizvajalec Pentax. Čeprav se je vlagatelj na str. 6–9 zahtevka za revizijo skliceval na izdelke iz serij Lucera 260 in Lucera 290, ki jih proizvaja, pa zanje iz tega dela zahtevka za revizijo ni enoznačno razvidno, ali omogočajo zahtevano povečavo. Vendar je na to mogoče sklepati s str. 10 zahtevka za revizijo, kjer je vlagatelj v okviru navedb za drugo tehnično zahtevo navedel, da »ima v serijah Lucera 260 in Lucera 290 v svojem prodajnem programu endoskope z zahtevano povečavo«. Iz navedenega je mogoče sklepati, da vlagatelj proizvaja izdelke z minimalno zahtevano povečavo, vendar po svojih navedbah teh izdelkov ne trži na slovenskem trgu ali sicer trgu kontinentalne Evrope, temveč le v Veliki Britaniji in na Japonskem. Vendar ne glede na dejstvo, da vlagatelj oziroma proizvajalec ne trži izdelkov iz teh serij tudi v Sloveniji, to ne spremeni dejstva, da obstajajo izdelki s tako povečavo, za ugotovitev kršitve ZJN-3 pa ne more biti že relevantna proizvajalčeva poslovna odločitev, da te izdelke ponuja le na določenih trgih. Vlagatelj niti ni navedel, da bi za to odločitev obstajali javnopravni ali kakšni drugi relevantni razlogi.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj niti ni utemeljil in dokazoval, da zahteva iz 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne bi bila smiselno povezana s predmetom javnega naročila. Že iz vprašanja, objavljenega na portalu javnih naročil, je razvidno, da spraševalec ni zavračal dejstva, da je treba zagotoviti povečavo, temveč je spraševal o drugačni zagotovitvi povečave.

Četudi Državna revizijska komisija spregleda sklepanja o povečavi v zvezi z izdelki iz serij Lucera 260 in Lucera 290 in šteje, da je na podlagi vlagateljevih navedb, da »različni proizvajalci endoskopske opreme imajo različne tehnološke rešitve za zagotavljanje enakega ali primernega rezultata« in da »kljub pestri izbiri enakovredne in primerljive endoskopske opreme, za katero ima lastno tehnologijo, svoje opreme zaradi očitnih diskriminatornih zahtev naročnika ne more/jo ponuditi«, treba šteti, da je vlagatelj zatrjeval, da ne izpolnjuje zahteve iz 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot jo je določil naročnik (prim. tudi str. 7 zahtevka za revizijo, kjer je vlagatelj navedel, da »ne more ponuditi 135× povečave z odstopanjem +/- 5%«), je treba upoštevati, da je vlagatelj le navedel, da obstaja enakovredna in primerljiva endoskopska oprema. Vlagatelj pa ni navedel dejanskega stanja, ki bi utemeljevalo njegov zaključek, da je tudi njegova oprema enakovredna in primerljiva endoskopski opremi, kot jo je naročnik opisal v 6. točki razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, oziroma da s svojo tehnično rešitvijo zagotavlja enak ali primerljiv rezultat, kot jo je določil naročnik s sporno tehnično zahtevo. Vendar če bi morala Državna revizijska komisija šteti, da vlagateljevo trditveno podlago v tej vsebini predstavlja sklicevanje na vprašanje, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, nanj pa je naročnik odgovoril 11. 9. 2017 ob 11.40 z odgovorom št. 3, je treba ugotoviti, da vlagatelj ni dokazoval in zato ni dokazal, da je treba pritrditi temu njegovemu zaključku o enakovredni in primerljivi endoskopski opremi. Tako vlagatelj ni npr. predložil dokazila s tehničnimi podatki o svoji opremi, izvedbo dokaza z izvedencem pa je predlagal le v smeri, da se ugotovi, ali predmet javnega naročila, kot ga je naročnik opisal, ponuja še kakšen drug proizvajalec kot Fujifilm in z njim povezana družba Fujinon.

Skladno s 5. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN mora zahtevek za revizijo vsebovati očitane kršitve, skladno s 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN pa tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Četudi bi morala Državna revizijska komisija na podlagi dejanskega stanja, ki ga je navedel vlagatelj, ugotoviti, da je v 6. točki razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila opisano blago, ki bi mu zadostil le izdelek proizvajalca Fujifilm in z njim povezane družbe Fujinon, to samo po sebi še ne bi bila ugotovitev, ki bi utemeljila ugotovitev kršitve ZJN-3. Kot že navedeno, ZJN-3 naročniku preprečuje ravnanja, ki so neupravičena, ne pa vsa ravnanja. Na podlagi dejanskega stanja, ki ga je vlagatelj navedel in dokazoval, Državna revizijska komisija ni imela dejstvene podlage, da bi lahko štela, da bi moral naročnik upravičiti razloge, ki izključujejo rešitev, kot naj bi jo proizvajal vlagatelj oziroma jo zastopal. Iz vlagateljevih navedb in dokazov namreč ne izhaja dejansko stanje, ki bi lahko utemeljilo zaključek, da je oprema, ki naj bi jo proizvajal oziroma zastopal, enakovredna in primerljiva endoskopski opremi, kot jo je naročnik opisal v 6. točki razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija zato ni našla dejstvene podlage, da bi lahko zaključila, da je naročnik pri oblikovanju 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ravnal v nasprotju s četrtim odstavkom 68. člena ZJN-3. Na tak zaključek ne vpliva niti vlagateljeva navedba, da »postavljene tehnične […] zahteve niso objektivno opravičljive« (str. 4 zahtevka za revizijo), saj vlagatelj ni navedel dejanskega stanja, ki bi utemeljevalo, da naročnik ne bi imel stvarne oziroma objektivne dejanske podlage za določitev takih tehničnih specifikacij. Čeprav Državna revizijska komisija ne nasprotuje vlagatelju, ki je v vlogi z dne 4. 10. 2017 (str. 4) navedel, da mora imeti naročnik »objektivno in strokovno utemeljene razloge«, da s tehničnimi specifikacijami omeji konkurenco, pa ne more spregledati, da mora naročnik biti sposoben obraniti svoje zahteve šele, če vlagatelj že v zahtevku za revizijo navede in dokaže kaj, kar bi kazalo na to, da naročnik za njihovo določitev ni imel stvarnih oziroma objektivnih podlag.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vlagatelj ni uveljavljal kršitve šestega odstavka 68. člena ZJN-3. Vendar če bi morala Državna revizijska komisija šteti, da je vlagatelj s sklicevanjem na kršitev temeljnih načel javnega naročanja po vsebini uveljavljal tudi kršitev šestega odstavka 68. člena ZJN-3, je morala upoštevati, da vlagatelj ni navedel dejanskega stanja, ki bi utemeljevalo, da bi moral naročnik oblikovati tehnične specifikacije upoštevaje šesti odstavek 68. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija še dodaja, da vlagatelj sicer ni predlagal izvedbe nobenega dokaza, ki bi bil lahko relevanten za ugotavljanje kršitve šestega odstavka 68. člena ZJN-3.


A.3)

Vlagatelj je navedel, da:
– je naročnik na vprašanje v zvezi z zahtevo iz 6. točke v delu E. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 odgovoril tako, da je sicer dopustil odstopanje optične povečave za 5 %, vendar tej zahtevi ustreza le endoskopski videoprocesor proizvajalca Fujifilm in z njim povezane družbe Fujinon, model Eluxeo EG-760Z,
– različni proizvajalci endoskopske opreme imajo različne tehnične rešitve za zagotavljanje enakega ali primerljivega rezultata, take tehnologije pa so pogosto predmet zaščite patentov, vendar je zaradi diskriminatornih naročnikovih zahtev ne morejo ponuditi,
– endoskope z zahtevano povečavo 135× ± 5 % sicer ponuja proizvajalec Pentax, ki ga v Sloveniji zastopa družba Mavi, d. o. o., Maribor, ponuja pa jih tudi vlagatelj v serijah Lucera 260 in Lucera 290, vendar ne v kontinentalni Evropi, saj sta ti seriji na voljo le v Veliki Britaniji in na Japonskem,
– ne glede na navedeno pa ne vlagatelj ne noben drugi gospodarski subjekt ne more ponuditi take endoskopske opreme, saj z njo ne bi izpolnil vseh tehničnih in drugih naročnikovih zahtev; vlagatelj tako nima ustrezne povečave, proizvajalec endoskopske opreme Pentax pa ne more ponuditi opreme z zahtevano globino vidnega polja.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik je v 6. točki razdelka Funkcionalne zahteve v delu E. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za »videogastroskop s tehnologijo optične povečave (3×)« določil:
»V kombinaciji s ponujenim procesorjem naj bo omogočena vsaj 135-kratna optična povečava mesta opazovanja. Opis uporabe funkcije povečave:
a. Endoskop naj preko gumba/gumbov na endoskopu omogoča kontrolo (stopnjo) optične povečave.
b. Omogoča naj hitro izostritev slike s pritiskom na gumb, ko se slika ob približevanju k tkivu zamegli in obratno (ob oddaljevanju distalnega dela endoskopa od tkiva).
c. Omogoča naj vsaj 3 stopnje izostritve slike glede na oddaljenost distalnega dela endoskopa od tkiva / mukoze. Zadnja stopnja naj omogoča maksimalno optično povečavo in sicer vsaj 135 – kratni optični zoom.«

Naročnik je v zvezi s 6. točko podnaslova Funkcionalne zahteve v delu E. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil
 na vprašanje:
»V funkcionalnih zahtevah v delu E. – Videogastroskop s tehnologijo optične povečave (3x) III. dela razpisne dokumentacije (stran 21) naročnik pri pod točko 6 zahteva cit. "V kombinaciji s ponujenim procesorjem naj bo omogočena vsaj 135-kratna optična povečava mesta opazovanja. Opis uporabe funkcije povečave:
- Endoskop naj preko gumba/gumbov na endoskopu omogoča kontrolo (stopnjo) optične povečave.
- Omogoča naj hitro izostritev slike s pritiskom na gumb, ko se slika ob približevanju k tkivu zamegli in obratno (ob oddaljevanju distalnega dela endoskopa od tkiva).
- Omogoča naj vsaj 3 stopnje izostritve slike glede na oddaljenost distalnega dela endoskopa od tkiva / mukoze. Zadnja stopnja naj omogoča maksimalno optično povečavo in sicer vsaj 135 – kratni optični zoom."
Cit. funkcionalne zahteve so v celoti prepisane iz kataloga opreme proizvajalca Fujinon, model Eluxeo EG-760Z, ki ga zastopa ponudnik MEDIP d.o.o., Ljubljana in so kot take diskriminatorne, saj očitno privilegirajo enega ponudnika oz. proizvajalca, ki lahko edini zadosti zahtevanim funkcionalnim zahtevam.
Proizvajalci endoskopske opreme uporabljajo različne tehnologije pri endoskopskih izvorih svetlobe z enakimi oz. primerljivim končnimi rezultati. Ker lahko le en proizvajalec zadosti funkcionalnim zahtevam pod točko 6 v delu E. – Videogastroskop s tehnologijo optične povečave (3x) III. dela razpisne dokumentacije (stran 21) je očitno, da naročnik neenakopravno obravnava ostale ponudnike oz. proizvajalce endoskopske opreme v Sloveniji, ki imajo primerljive endoskope, in v večini točk s celo boljšimi funkcionalnimi karakteristikami od zahtevanih.
Glede na navedeno sprašujemo, ali se lahko ponudi videogastroskop, ki v kombinaciji z videoprocesorjem zahtevanim v delu A. - Endoskopski videoprocesor III. dela razpisne dokumentacije (stran 16) prav tako zagotavlja optično povečavo z dvojnim fokusom, ki je dvostopenjska (Omenjena optična tehnologija je uveljavljena in njena (in-vivo) diagnostična vrednost podkrepljena s številnimi mednarodnimi kliničnimi študijami mednarodno priznanih strokovnjakov)?«
11. 9. 2017 ob 11.40 odgovoril (odgovor št. 11):
»Naročnik spreminja tehnično zahtevo, ki se po novem glasi: »omogočen naj bo vsaj 135-kratna optična povečava – lahko več, dovoljeno pa je tudi odstopanje - 5%. Glede na raziskavo tržišča pred objavo javnega naročila je naročnik prepričan, da zahtevo po optični povečavi lahko izpolnita vsaj dva proizvajalca endoskopske opreme. Optična povečava je ključnega pomena za natančno opravljeno diagnostiko, saj digitalna povečava slike pomeni slabšo resolucijo slike«,
s čimer je ta odgovor postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija tako kot pri 6. točki razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ugotavlja, da naročnik v 6. točki razdelka Funkcionalne zahteve v delu E. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil ni zahteval, da mora ponujeni predmet zagotavljati točno določeno povečavo, temveč je zahteval minimalno povečavo (beseda vsaj). Naročnik je torej omogočil, da gospodarski subjekti ponudijo katerokoli rešitev, ki zadošča minimalni zahtevani povečavi. Naročnik je z odgovorom št. 11, objavljenim na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40, določil odstopanje. Čeprav tudi tu pomen besedila »- 5%« glede na sobesedilo »lahko več«, ki ne bi zamejevalo zgornje meje, ni nujno enoznačno, saj ga ne vlagatelj v zahtevku za revizijo ne naročnik v dokumentu »Odgovor na zahtevek za revizijo« z dne 27. 9. 2017 ne tolmačita le kot odstopanje navzdol, temveč tudi navzgor, Državna revizijska komisija ugotavlja, da za rešitev zadeve ni ključno izrekanje o tem, ali se odgovor št. 11, objavljen na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40, lahko razume tako, da je naročnik z njim določil tudi zgornjo mejo. Je pa treba ugotoviti, da je naročnik z odstopanjem navzdol omogočil širše oziroma večje možnosti izpolnitve te tehnične zahteve, saj je z navedbo odstotka odstopanja navzdol po vsebini določil nižjo minimalno povečavo.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj v zvezi s tehnično zahtevo iz 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu E. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni navedel in dokazoval nič vsebinsko drugače, kot je navedel in dokazoval že pri tehničnih zahtevah iz 5. in 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija bi zato o vlagateljevih navedbah v zvezi s tehnično zahtevo iz 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu E. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila odločila vsebinsko enako, kot je odločila v zvezi s tehničnima zahtevama iz 5. in 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Da se Državna revizijska komisija v tem delu obrazložitve sklepa ne bi ponavljala, se sklicuje na stališča, ki jih je podala v zvezi s tehničnima zahtevama iz 5. in 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in zato ugotavlja, da ni našla dejstvene podlage, da bi lahko zaključila, da je naročnik pri oblikovanju 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu E. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ravnal v nasprotju s četrtim odstavkom 68. člena ZJN-3, prav tako pa ne bi mogla ugotoviti kršitve šestega odstavka 68. člena ZJN-3.


A.4)

Vlagatelj je navedel, da:
– je naročnik na vprašanje v zvezi z zahtevo iz 1. točke razdelka Tehnične zahteve v delu E. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 odgovoril tako, da je sicer dopustil možnost ponudbe endoskopa z enotnim vidnim kotom opazovanja, vendar je to pogojeval z omogočanjem zahtevane višine optične povečave,
– taki zahtevi ustreza le endoskopski videoprocesor proizvajalca Fujifilm in z njim povezane družbe Fujinon, model Eluxeo EG-760Z,
– različni proizvajalci endoskopske opreme imajo različne tehnične rešitve za zagotavljanje enakega ali primerljivega rezultata.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik je v 1. točki razdelka Tehnične zahteve v delu E. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za »videogastroskop s tehnologijo optične povečave (3×)« določil:
»kot vidnega polja: normalno opazovanje 140º/v primeru optične povečav[e] naj bo kot vidnega polja ustrezno prilagojen (zmanjšan)«.

Naročnik je v zvezi s 1. točko razdelka Tehnične zahteve v delu E. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil
 na vprašanje:
»V tehničnih zahtevah v delu E. – Videogastroskop s tehnologijo optične povečave (3x) III. dela razpisne dokumentacije (stran 21) naročnik pod točko 1 zahteva cit. "kot vidnega polja: normalno opazovanje140°, v primeru optične povečavo naj bo kot vidnega polja ustrezno prilagojen (zmanjšan)."
Cit. tehnične zahteve so v celoti opis videogastroskopa ter natančen prepis karakteristik opreme proizvajalca Fujinon, model Eluxeo EG-760Z, ki ga zastopa ponudnik MEDIP d.o.o., Ljubljana in so kot take diskriminatorne, saj očitno privilegirajo enega ponudnika oz. proizvajalca, ki lahko edini zadosti določenim tehničnim zahtevam.
Proizvajalci endoskopske opreme uporabljajo različne tehnologije pri endoskopih z enakimi oz. primerljivim končnimi rezultati. Ker lahko le en proizvajalec zadosti tehničnim zahtevam pod točko 1 v delu E. – Videogastroskop s tehnologijo optične povečave (3x) III. dela razpisne dokumentacije (stran 21) je očitno, da naročnik neenakopravno obravnava ostale ponudnike endoskopske opreme v Sloveniji, ki imajo primerljive endoskope, in v večini točk s celo boljšimi tehničnimi karakteristikami od zahtevanih.
Glede na navedeno sprašujemo, ali se lahko ponudi videogastroskop z optično povečavo kateremu se vidni kot opazovanja, torej 140°, med normalnim načinom in med načinom z optično povečavo, ne spreminja, kot sicer navajate v tehničnih zahtevah pod točko 1 v delu E. – Videogastroskop s tehnologijo optične povečave (3x) III. dela razpisne dokumentacije (stran 21)?
S kliničnega vidika ni potrebe po zmanjšanju vidnega kota med enim in drugim načinom opazovanja. Običajno stroka želi ravno obratno, torej ohranitev širine vidnega kota opazovanja. Iz vidika gastroenterologa, ki opazuje sluznico, sta dobra slika in širok vidni kot opazovanja ključnega pomena, da se kljub včasih težkimi pogoji, kakšne manjše spremembe na sluznici, na robnih območjih slike ne spregleda.«
11. 9. 2017 ob 11.40 odgovoril (odgovor št. 12):
»Ponudnik lahko ponudi endoskop z enotnim vidnim kotom opazovanja, v kolikor ta omogoča zahtevano višino optične povečave«,
s čimer je ta odgovor postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zvezi s tehnično zahtevo iz 1. točke razdelka Tehnične zahteve dela E. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni navedel in dokazoval nič vsebinsko drugače, kot je navedel in dokazoval že pri tehničnih zahtevah iz 5. in 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija bi zato o vlagateljevih navedbah v zvezi s tehnično zahtevo iz 1. točke razdelka Tehnične zahteve v delu E. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila odločila vsebinsko enako, kot je odločila v zvezi s tehničnima zahtevama iz 5. in 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Da se Državna revizijska komisija v tem delu obrazložitve sklepa ne bi ponavljala, se sklicuje na stališča, ki jih je podala v zvezi s tehničnima zahtevama iz 5. in 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in zato ugotavlja, da ni našla dejstvene podlage, da bi lahko zaključila, da je naročnik pri oblikovanju 1. točke razdelka Tehnične zahteve v delu E. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ravnal v nasprotju s četrtim odstavkom 68. člena ZJN-3, prav tako pa ne bi mogla ugotoviti kršitve šestega odstavka 68. člena ZJN-3.


A.5)

Vlagatelj je navedel, da:
– je naročnik na vprašanje v zvezi z zahtevo iz 2. točke razdelka Tehnične zahteve v delu E. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 odgovoril tako, da je sicer dopustil možnost ponudbe endoskopa z odstopanjem od zahtev pri najbližji globini vidnega polja, vendar je to pogojeval z omogočanjem zahtevane optične povečave,
– taki zahtevi ustreza le endoskopski videoprocesor proizvajalca Fujifilm in z njim povezane družbe Fujinon, model Eluxeo EG-760Z,
– zaradi naročnikovega vztrajanja pri povečavi 135× vlagatelj in drugi gospodarski subjekti ne morejo ponuditi enakovredne in primerljive endoskopske opreme.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik je v 2. točki razdelka Tehnične zahteve v delu E. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za »videogastroskop s tehnologijo optične povečave (3×)« določil:
»globina vidnega polja naj bo prilagojena glede na uporabljeno povečavo, doseči pa mora izostritev slike pri vsaj 1,5 mm ali bližje ter do 100 mm ali dlje (ob ustrezni uporabi optične povečave ali brez optične povečave)«.

Naročnik je v zvezi z 2. točko razdelka Tehnične zahteve v delu E. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil
 na vprašanje:
»V tehničnih zahtevah v delu E. – Videogastroskop s tehnologijo optične povečave (3x) III. dela razpisne dokumentacije (stran 21) naročnik pod točko 2 zahteva cit. "globina vidnega polja naj bo prilagojena glede na uporabljeno povečavo, doseči pa mora izostritev slike pri vsaj 1,5 mm ali bližje ter do 100 mm ali dlje (ob ustrezni uporabi optične povečave ali brez optične povečave)."
Cit. tehnične zahteve so v celoti opis videogastroskopa ter natančen prepis karakteristik opreme proizvajalca Fujinon, model Eluxeo EG-760Z, ki ga zastopa ponudnik MEDIP d.o.o., Ljubljana in so kot take diskriminatorne, saj očitno privilegirajo enega ponudnika oz. proizvajalca, ki lahko edini zadosti določenim tehničnim zahtevam.
Proizvajalci endoskopske opreme uporabljajo različne tehnologije pri endoskopih z enakimi oz. primerljivim končnimi rezultati. Ker lahko le en proizvajalec zadosti tehničnim zahtevam pod točko 2 v delu E. – Videogastroskop s tehnologijo optične povečave (3x) III. dela razpisne dokumentacije (stran 21) je očitno, da naročnik neenakopravno obravnava ostale ponudnike endoskopske opreme v Sloveniji, ki imajo primerljive endoskope, in v večini točk s celo boljšimi tehničnimi karakteristikami od zahtevanih.
Glede na navedeno sprašujemo, ali se lahko ponudi videogastroskop, ki ima izostren način opazovanja sluznice v načinu povečave od 2mm do 6mm in v navadnem načinu od 5mm pa od 100mm razdalje do opazovanega mesta sluznice, torej odstopa od zahtev pri najbližji globini vidnega polja (1,5mm) za 0,5mm? Poudarjamo, da ima zvezen način prehajanja izostrene slike med enim in drugim načinom in ni območij, ko bi endoskopska slika izginila ali bila neizostrena. To v klinični praksi tudi pomeni, da zdravnik nikoli ne izgubi iz vidnega polja slike sluznice oz. suspektnega mesta opazovanja sluznice, katero želi ovrednotiti z optično povečavo, ob ohranjenem vidnem kotu gledanja 140°.«
11. 9. 2017 ob 11.40 odgovoril (odgovor št. 13):
»Ponudnik lahko ponudi tudi tak endoskop v kolikor omogoča zahtevano optično povečavo«,
s čimer je ta odgovor postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zvezi s tehnično zahtevo iz 2. točke razdelka Tehnične zahteve dela E. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni navedel in dokazoval nič vsebinsko drugače, kot je navedel in dokazoval že pri tehničnih zahtevah iz 5. in 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija bi zato o vlagateljevih navedbah v zvezi s tehnično zahtevo iz 2. točke razdelka Tehnične zahteve v delu E. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila odločila vsebinsko enako, kot je odločila v zvezi s tehničnima zahtevama iz 5. in 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Da se Državna revizijska komisija v tem delu obrazložitve sklepa ne bi ponavljala, se sklicuje na stališča, ki jih je podala v zvezi s tehničnima zahtevama iz 5. in 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in zato ugotavlja, da ni našla dejstvene podlage, da bi lahko zaključila, da je naročnik pri oblikovanju 2. točke razdelka Tehnične zahteve v delu E. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ravnal v nasprotju s četrtim odstavkom 68. člena ZJN-3, prav tako pa ne bi mogla ugotoviti kršitve šestega odstavka 68. člena ZJN-3.


A.6)

Vlagatelj je navedel, da:
– je naročnik na vprašanje v zvezi z zahtevo iz 3. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu G. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 odgovoril tako, da je sicer dopustil odstopanje optične povečave za 5 %, vendar tej zahtevi ustreza le endoskopski videoprocesor proizvajalca Fujifilm in z njim povezane družbe Fujinon, model Eluxeo EC-760ZP-VM/VL,
– različni gospodarski subjekti ne morejo ponuditi endoskopske opreme, čeprav imajo to enakovredno in primerljivo z lastno tehnologijo,
– je zavajajoča naročnikova trditev, da zahtevo po optični povečavi lahko zagotovi več ponudnikov endoskopske opreme, saj niti družba Mavi, d. o. o., Maribor niti vlagatelj, ki imata endoskopsko opremo s povečavo, ne moreta ponuditi endoskopske opreme, ki bi izpolnjevala vse tehnične in druge naročnikove zahteve: družba Mavi, d. o. o., Maribor ne more ponuditi zahtevane globine vidnega polja, vlagatelj pa ne zahtevane povečave.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik je v 3. točki razdelka Funkcionalne zahteve v delu G. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za »videokolonoskop s tehnologijo optične povečave (3×)« določil:
»V kombinaciji s ponujenim procesorjem naj bo omogočena vsaj 135-kratna optična povečava mesta opazovanja. Opis uporabe funkcije povečave:
a. Endoskop naj preko gumba/gumbov na endoskopu omogoča kontrolo (stopnjo) optične povečave s pomočjo za to namenjeneg gumba/gumbov.
b. Omogoča naj hitro izostritev slike s pritiskom na gumb, ko se slika ob približevanju k tkivu zamegli in obratno (ob oddaljevanju distalnega dela endoskopa od tkiva).
c. Omogoča naj vsaj 3 stopnje izostritve slike glede na oddaljenost distalnega dela endoskopa od tkiva / mukoze. Zadnja stopnja naj omogoča maksimalno optično povečavo in sicer vsaj 135 – kratni optični zoom.«

Naročnik je v zvezi s 3. točko razdelka Funkcionalne zahteve v delu G. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil
 na vprašanje:
»V funkcionalnih zahtevah v delu G. – Videokolonoskop s tehnologijo optične povečave (3x) III. dela razpisne dokumentacije (stran 23) naročnik pod točko 3 zahteva cit. "V kombinaciji s ponujenim procesorjem naj bo omogočena vsaj 135-kratna optična povečava mesta opazovanja. Opis uporabe funkcije povečave:
a. Endoskop naj preko gumba/gumbov na endoskopu omogoča kontrolo (stopnjo) optične povečave s pomočjo za to namenjenega gumba/gumbov.
b. Omogoča naj hitro izostritev slike s pritiskom na gumb, ko se slika ob približevanju k tkivu zamegli in obratno (ob oddaljevanju distalnega dela endoskopa od tkiva).
c. Omogoča naj vsaj 3 stopnje izostritve slike glede na oddaljenost distalnega dela endoskopa od tkiva / mukoze. Zadnja stopnja naj omogoča maksimalno optično povečavo in sicer vsaj 135 – kratni optični zoom."
Cit. funkcionalne zahteve so v celoti opis videokolonoskopa ter natančen prepis karakteristik opreme proizvajalca Fujinon, model Eluxeo EC-760ZP, ki ga zastopa ponudnik MEDIP d.o.o., Ljubljana in so kot take diskriminatorne, saj očitno privilegirajo enega ponudnika oz. proizvajalca, ki lahko edini zadosti določenim funkcionalnim zahtevam.
Proizvajalci endoskopske opreme uporabljajo različne tehnologije pri endoskopih z enakimi oz. primerljivim končnimi rezultati. Ker lahko le en proizvajalec zadosti funkcionalnim zahtevam pod točko 3 v delu G. – Videokolonoskop s tehnologijo optične povečave (3x) III. dela razpisne dokumentacije (stran 23) je očitno, da naročnik neenakopravno obravnava ostale ponudnike endoskopske opreme v Sloveniji, ki imajo primerljive endoskope, in v večini točk s celo boljšimi funkcionalnimi in tehničnimi karakteristikami od zahtevanih.
Glede na navedeno sprašujemo, ali se lahko ponudi videokolonoskop, ki v kombinaciji z videoprocesorjem zahtevanim v delu A. - Endoskopski videoprocesor III. dela razpisne dokumentacije (stran 16) prav tako zagotavlja optično povečavo dvostopenjsko, brez zameglitve ali zmanjšanja ločljivosti z dvojnim fokusom? (Omenjena optična tehnologija je uveljavljena in njena (in-vivo) diagnostična vrednost podkrepljena s številnimi mednarodnimi kliničnimi študijami mednarodno priznanih strokovnjakov)?«
11. 9. 2017 ob 11.40 odgovoril (odgovor št. 15):
»Naročnik spreminja tehnično zahtevo, ki se po novem glasi: "omogočen naj bo vsaj 135-kratna optična povečava – lahko več, dovoljeno pa je tudi odstopanje - 5%. Glede na raziskavo tržišča pred objavo javnega naročila je naročnik prepričan, da zahtevo po optični povečavi lahko izpolnita vsaj dva proizvajalca endoskopske opreme. Optična povečava je ključnega pomena za natančno opravljeno diagnostiko, saj digitalna povečava slike pomeni slabšo resolucijo slike«,
s čimer je ta odgovor postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zvezi s tehnično zahtevo iz 3. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu G. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni navedel in dokazoval nič vsebinsko drugače, kot je navedel in dokazoval že pri tehničnih zahtevah iz 5. in 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija bi zato o vlagateljevih navedbah v zvezi s tehnično zahtevo iz 3. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu G. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila odločila vsebinsko enako, kot je odločila v zvezi s tehničnima zahtevama iz 5. in 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Da se Državna revizijska komisija v tem delu obrazložitve sklepa ne bi ponavljala, se sklicuje na stališča, ki jih je podala v zvezi s tehničnima zahtevama iz 5. in 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in zato ugotavlja, da ni našla dejstvene podlage, da bi lahko zaključila, da je naročnik pri oblikovanju 3. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu G. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ravnal v nasprotju s četrtim odstavkom 68. člena ZJN-3, prav tako pa ne bi mogla ugotoviti kršitve šestega odstavka 68. člena ZJN-3.


A.7)

Vlagatelj je navedel, da:
– je naročnik na vprašanje v zvezi z zahtevo iz 1. točke razdelka Tehnične zahteve v delu G. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 odgovoril tako, da je sicer dopustil predlagani vidni kot za endoskop, vendar je hkrati določil pogoj, da mora izpolnjevati vse ostale zahteve, čemur pa ustreza le videokolonoskop proizvajalca Fujifilm in z njim povezane družbe Fujinon, model EC-760ZP-VM/VL,
– proizvajalci endoskopske opreme uporabljajo različne tehnologije pri endoskopih z enakimi oziroma primerljivimi končnimi rezultati,
– naročnik neenakopravno obravnava ponudnike endoskopske opreme v Sloveniji, ki imajo primerljive endoskope in v večini točk celo boljše tehnične značilnosti od zahtevanih.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik je v 1. točki razdelka Tehnične zahteve v delu G. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za »videokolonoskop s tehnologijo optične povečave (3×)« določil:
»kot vidnega polja: normalno opazovanje vsaj 140º/v primeru optične povečav[e] naj bo kot vidnega polja ustrezno prilagojen«.

Naročnik je v zvezi s 1. točko razdelka Tehnične zahteve v delu G. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil
 na vprašanje:
»V tehničnih zahtevah v delu G. – Videokolonoskop s tehnologijo optične povečave (3x) III. dela razpisne dokumentacije (stran 23) naročnik pod točko 1 zahteva cit. "kot vidnega polja: normalno opazovanje140°/v primeru optične povečavo naj bo kot vidnega polja ustrezno prilagojen":
Cit. tehnične zahteve so v celoti opis videokolonoskopa ter natančen prepis karakteristik opreme proizvajalca Fujinon, model Eluxeo EC-760ZP, ki ga zastopa ponudnik MEDIP d.o.o., Ljubljana in so kot take diskriminatorne, saj očitno privilegirajo enega ponudnika oz. proizvajalca, ki lahko edini zadosti določenim tehničnim zahtevam.
Proizvajalci endoskopske opreme uporabljajo različne tehnologije pri endoskopih z enakimi oz. primerljivim končnimi rezultati. Ker lahko le en proizvajalec zadosti funkcionalnim zahtevam pod točko 3 v delu G. – Videokolonoskop s tehnologijo optične povečave (3x) III. dela razpisne dokumentacije (stran 23) je očitno, da naročnik neenakopravno obravnava ostale ponudnike endoskopske opreme v Sloveniji, ki imajo primerljive endoskope, in v večini točk s celo boljšimi funkcionalnimi in tehničnimi karakteristikami od zahtevanih.
Glede na navedeno sprašujemo, ali se lahko ponudi videokolonoskop z optično povečavo, ki prekaša zahtevo po vidnem kotu, saj zagotavlja kot vidnega polja v normalnem načinu pri 170°, pri načinu z optično povečavo pa 160°, torej ohranja širino vidnega kota opazovanja. Za kliničnega gastroenterologa, ki opazuje sluznico, sta dobra, jasna slika in širok vidni kot opazovanja ključnega pomena, kar je še posebej pomembno pri preiskovanju kolona, saj se nemalokrat izkaže, da so nekatere manjše suspektne spremembe, na primer drobni adenokarcinomi, skrite za gubami črevesja in posledično nevidne za kot opazovanja 140°. Podarjamo, da se kot opazovanja 170° pri ponujenem endoskopu, med normalnim načinom in med načinom z optično povečavo, ne spreminja, kar ustreza tehničnim zahtevam naročnika pod številko 1 v delu G. – Videokolonoskop s tehnologijo optične povečave (3x) III. dela razpisne dokumentacije (stran 23). Naročnika seznanjamo, da najnovejši endoskopi, ki jih izdeluje proizvajalec, ki ga zastopamo, zagotavlja kot vidnega polja 230°, kar je bistveno več od zahtev naročnika.«
11. 9. 2017 ob 11.40 odgovoril (odgovor št. 16):
»Ponudnik lahko ponudi tudi endoskop z navedenim vidnim kotom, če izpolnjuje vse ostale zahteve«,
s čimer je ta odgovor postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zvezi s tehnično zahtevo iz 1. točke razdelka Tehnične zahteve v delu G. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni navedel in dokazoval nič vsebinsko drugače, kot je navedel in dokazoval že pri tehničnih zahtevah iz 5. in 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija bi zato o vlagateljevih navedbah v zvezi s tehnično zahtevo iz 1. točke razdelka Tehnične zahteve v delu G. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila odločila vsebinsko enako, kot je odločila v zvezi s tehničnima zahtevama iz 5. in 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Da se Državna revizijska komisija v tem delu obrazložitve sklepa ne bi ponavljala, se sklicuje na stališča, ki jih je podala v zvezi s tehničnima zahtevama iz 5. in 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in zato ugotavlja, da ni našla dejstvene podlage, da bi lahko zaključila, da je naročnik pri oblikovanju 1. točke razdelka Tehnične zahteve v delu G. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ravnal v nasprotju s četrtim odstavkom 68. člena ZJN-3, prav tako pa ne bi mogla ugotoviti kršitve šestega odstavka 68. člena ZJN-3.


A.8)

Vlagatelj je navedel, da:
– naročnik z zahtevo za 135-kratno optično povečavo mesta opazovanja, ki jo je določil v delih E. in G. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, favorizira le ponudnika Medip, d. o. o., Ljubljana, ki zastopa proizvajalca Fujifilm in z njim povezano družbo Fujinon ter njune izdelke serije videogastroskopov Eluxeo modela EG-760Z in EC-760 ZP,
– 135-kratna povečava mesta opazovanja sicer pomeni veliko približevanje tkiva, njena uporabnost s kliničnega vidika in vsakodnevne rutinske prakse pa je vprašljiva,
– klinična praksa dokazuje pomembnost širokega kota vidnega polja 170º, ki z vidika zmanjšanja spregledanja polipoidnih sprememb in zato natančnejše obravnave pacienta pomeni bistveno večjo pomoč pri kliničnem delu gastroenterologa,
– na vlagateljevo zahtevo za spremembo tehničnih specifikacij in umik zahteve za 135-kratno povečavo iz delov E. in G. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma da se namesto tega lahko ponudi oprema s širokim kotom vidnega polja 170º, je naročnik sicer omogočil tudi ponudbo opreme s širokim kotom vidnega polja 170º, vendar je vztrajal pri optični povečavi z odstopanji, kot jih je podal pri drugih odgovorih.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik je v 6. točki razdelka Funkcionalne zahteve v delu E. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za »videogastroskop s tehnologijo optične povečave (3×)« in v 3. točki razdelka Funkcionalne zahteve v delu G. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za »videokolonoskop s tehnologijo optične povečave (3×)« določil, da »naj bo omogočena vsaj 135-kratna optična povečava mesta opazovanja«.

Državna revizijska komisija je že navedla, da naročnik v zvezi z minimalno optično povezavo ni zahteval, da mora ponujeni predmet zagotavljati točno določeno povečavo, temveč je zahteval minimalno povečavo (beseda vsaj), z odgovoroma št. 11 in 15, objavljenima na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40, pa je določil odstopanje, ki se zagotovo nanaša na določitev nižje minimalne povečave, s čimer je omogočil širše oziroma večje možnosti izpolnitve te tehnične zahteve. Vlagatelj pa je v tem delu zahtevka za revizijo opozoril še na zahtevo oziroma vprašanje:
»V delih E – Videogastroskop s tehnologijo optične povečave (3x) in G. – Videokolonoskop s tehnologijo optične povečave (3x) III. dela razpisne dokumentacije (stran 20,21,22 in 23) naročnik z zahtevo po 135x optično povečavo mesta opazovanja, favorizira le enega ponudnika oz. proizvajalca endoskopske opreme, in sicer družbo MEDIP d.o.o., Ljubljana, ki zastopa proizvajalca Fujinon, z produkti serije videogastroskopov Eluxeo modela EG-760Z in EC-760ZP. 135x optična povečava mesta opazovanja sicer pomeni veliko približanje tkiva, njena uporabnost s kliničnega vidika in vsakodnevne rutinski praksi pa je v stroki vprašljiva. Klinična praksa namreč dokazuje pomembnost širokega kota vidnega polja 170°, kateri iz vidika zmanjšanja spregledanja polipoidnih sprememb in posledično natančnejše obravnave pacienta pomeni bistveno večjo pomoč pri kliničnem delu gastroenterologa.
Glede na navedeno zahtevamo, da naročnik v tem delu spremeni tehnične pogoje in v točkah E in G III. dela razpisne dokumentacije umakne zahtevo po 135x optični povečavi oz. naročnika sprašujemo, ali se lahko na mesto tega ponudi oprema s širokim kotom vidnega polja 170°?«,
na katerega oziroma katero je naročnik 11. 9. 2017 ob 11.40 odgovoril (odgovor št. 17):
»Ponudniki lahko ponudijo tudi opremo s širokim kotom vidnega polja 170°, vendar naročnik vztraja pri zahtevani optični povečavi z že zgoraj navedenimi odstopanji. Dejstvo je, da se povečavo uporablja običajno na sluznici, kjer smo spremembo že opazili (največkrat jo opazimo brez povečave). Torej povečavo ne potrebujemo za bolj učinkovito detekcijo, ampak za boljšo diagnozo že opažene spremembe«,
s čimer je tudi ta odgovor postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z odgovorom št. 17, objavljenim na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40, sicer omogočil, da gospodarski subjekti ponudijo tudi izdelke, ki imajo široki kot vidnega polja 170°, vendar so še nadalje morali upoštevati zahtevo za optično povečavo, za katero je naročnik sicer znižal mejno vrednost.

Vlagatelj je tudi točko A.8) zahtevka za revizijo pripravil vsebinsko podobno, kot je že pripravil zahtevek za revizijo pri tehničnih zahtevah iz 5. in 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer pa je pod točko A.8) zahtevka za revizijo navedel še dodatni stališči, in sicer 1. da je uporabnost zahtevane povečave mesta opazovanja v stroki vprašljiva in 2. da klinična praksa dokazuje pomembnost širokega kota vidnega polja 170° zaradi bistveno večje pomoči pri kliničnem delu gastroenterologa. Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta bili ti stališči navedeni že v vprašanju, na katerega je naročnik odgovoril z odgovorom št. 16, objavljenim na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40. Ne glede na to, da je naročnik omogočil tudi možnost ponudbe izdelka s širokim kota vidnega polja 170° in je s tem omogočil širše oziroma večje možnosti izpolnitve tehničnih zahtev, pa vlagatelj le z navedbo, da je uporabnost zahtevane povečave mesta opazovanja v stroki vprašljiva, ne da bi vsaj navedel, zakaj je vprašljiva, in kateri vir bi to potrjeval, ostaja le na ravni pavšalnega uveljavljanja kršitve ZJN-3. Državna revizijska komisija zato tudi za del A.8) zahtevka za revizijo ugotavlja, da je vsebinsko enak tistim delom zahtevka za revizijo, za katere je obrazložila odločitev v zvezi s tehničnima zahtevama iz 5. in 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija zato o točki A.8) zahtevka za revizijo ne more odločiti vsebinsko drugače, kot je že odločila v zvezi s tehničnima zahtevama iz 5. in 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Da se Državna revizijska komisija v tem delu obrazložitve sklepa ne bi ponavljala, se zato sklicuje na stališča, ki jih je podala v zvezi s tehničnima zahtevama iz 5. in 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in zato ugotavlja, da ni našla dejstvene podlage, da bi lahko zaključila, da je naročnik pri oblikovanju 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu E. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za »videogastroskop s tehnologijo optične povečave (3×)« in 3. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu G. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za »videokolonoskop s tehnologijo optične povečave (3×)« glede optične povečave mesta opazovanja ravnal v nasprotju s četrtim odstavkom 68. člena ZJN-3, prav tako pa ne bi mogla ugotoviti kršitve šestega odstavka 68. člena ZJN-3.


A.9)

Vlagatelj je navedel, da:
– je naročnik na vprašanje v zvezi z zahtevo iz 9. točke prvega odstavka v delu I. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede največje moči rezanja na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 odgovoril tako, da je sicer povečal odstopanje, vendar je kljub temu tako spremenjena zahteva v kombinaciji z drugimi tehničnimi zahtevami opreme diskriminatorna do drugih ponudnikov endoskopskih elektrokirurških enot, zavajajoč in prilagojen njegovemu interesu ter izbiri izdelka proizvajalca Eme, model Atom, ki ga zastopa družba Medip, d. o. o., Ljubljana, pa je njegov odgovor, da ni nikjer navedel, da bo elektrokirurško enoto uporabljal izključno pri gastroenteroloških posegih,
– se moč 400 W v stroki uporablja izključno pri odprtih kirurških posegih v operacijskih dvoranah, kot taka pa je tudi nevarna oziroma škodljiva za paciente, zato se pri endoskopskih posegih vedno aplicirajo bistveno nižje moči, tudi manj kot 120 W,
– ker je predmet javnega naročila endoskopska oprema, je mogoče utemeljeno sklepati, da bo naročnik tudi elektrokirurške enote uporabljal v gastroenterologiji in ne na splošno,
– je zahteva za moč rezanja 400 W kljub dovoljenemu odstopanju v kombinaciji z drugimi tehničnimi zahtevami opreme nesorazmerna glede na predmet javnega naročila in gospodarske subjekte postavlja v neenakopraven položaj.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik je v 9. točki prvega odstavka v delu I. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za »endoskopsko kirurško enoto (3Kpl)« določil:
»največja moč rezanja naj bo vsaj 400W (+/- 5%)«.

Naročnik je v zvezi z 9. točko prvega odstavka v delu I. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil
 na vprašanje:
»V delih I – Endoskopska elektrokirurška enota (3Kpl) in J. – Endoskopska črpalka za izpiranje (3kpl) III. dela razpisne dokumentacije (stran 24 in 25) naročnik natančno navaja značilnosti obeh medicinskih aparatov, ki jih kot zastopnik ponuja ponudnik MEDIP d.o.o., Ljubljana.
Tako oblikovane tehnične zahteve ostalim gospodarskim subjektom ne omogočajo enakega dostopa do postopka javnega naročanja in neupravičeno ovirajo odpiranje javnih naročil konkurenci. Predmet javnega naročila namreč ne upravičuje, da se v tehničnih specifikacijah navede določena izdelava opreme značilna za proizvode določenega proizvajalca endoskopske opreme. S takšnim zapisom tehničnih zahtev naročnik očitno favoriziranja le enega ponudnika oz. proizvajalca endoskopske opreme, in sicer družbo MEDIP d.o.o., Ljubljan, ki zastopa proizvajalca Fujinon.
Glede na navedeno od naročnika pričakujemo, da razširi oz. objektivizira tehnične opise ter dovoli pridobivanje konkurenčnih ponudb, saj v nasprotnem primeru popolnoma izključuje ostale ponudnike endoskopske opreme v Sloveniji.
V tehničnih zahtevah v delu I. – Endoskopska elektrokirurška enota (3Kpl) III. dela razpisne dokumentacije (stran 25) naročnik pod točko 9 zahteva cit. "največjo moč rezanja naj bo vsaj 400W"
Naročnika kot strokovnjaki opozarjamo, da je zahtevana vrednost izredno visoka in si ne predstavljamo, pri kateri endoskopski aplikaciji v sluznici bi se uporabljale tako visoke vrednosti, medtem ko v praksi tipične vrednosti moči rezanja ne presegajo niti 120W. V klinični praksi gastroenetrogi pri naročniku vsakodnevno že uporabljajo Endoskopsko elektrokirurška enoto, ki ima moč rezanja 120W in so vešči uporabe takšne enote.
Glede na navedeno zahtevamo, da naročnik umakne tehnično zahtevo pod točko 9 dela I. – Endoskopska elektrokirurška enota (3Kpl) III. dela razpisne dokumentacije (stran 25) in razširi oz. objektivizira tehnične opise ter s tem dovoli pridobivanje konkurenčnih ponudb ponudnikov, ki so sposobni ponuditi elektrokirurške enote, primerne za endoskopske aplikacije.
Glede na navedeno sprašujemo, ali se lahko ponudi elektrokirurška enota, ki ima največjo moč rezanja 120W, saj naročnik kupuje elektrokiruško enota izključno za uporabo pri gastroenteroloških posegih. Omenjena elektrokiruška enota pa je namensko izdelana ravno za uporabo v gastroenterologiji in ni univerzalna, kot je mogoče sklepati iz tehničnih zahtev naročnika. Moč 400W se namreč uporablja izključno pri odprtih kiruških posegih v operacijskih dvoranah.«
11. 9. 2017 ob 11.40 odgovoril (odgovor št. 22):
»Na trgu je izredno velika ponudba različnih elektrokirurških enot in veliko jih zahtevo izpolnjuje. Naročnik ni nikjer zapisal, da se bo elektrokirurško enoto uporabljalo izključno pri gastroenteroloških posegih. Naročnik ne glede na to dejstvo dovoljuje tudi enoto, ki omogoča največjo moč rezanja 400 W +/- 25%«,
s čimer je ta odgovor postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj z navedbo, da je moč 400 W nevarna oziroma škodljiva za paciente, uveljavlja stališče, ki ga je treba tolmačiti le na način, da z njim uveljavlja zaščito javnega interesa (tj. varstvo pacientov, ki so za vlagateljev položaj tretje osebe), ne pa svojega položaja pri oddaji tega javnega naročila. Ker vlagatelj ni eden izmed zagovornikov javnega interesa, ki so določeni v drugem odstavku 6. člena ZPVPJN, Državna revizijska komisija upoštevajoč drugo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN pri odločanju o zahtevku za revizijo ni mogla upoštevati tega vlagateljevega stališča. Ob enakih izhodiščih bi bilo treba enako zaključiti za vlagateljevo navedbo iz vloge z dne 4. 10. 2017 (str. 10), da »se kot specialist za endoskopsko in kirurško opremo tudi v skrbi za zdravje pacientov upravičeno sprašuje o smiselnosti tako visokih vrednostih izhodnih moči, kajti vpliv na sluznici je lahko zelo različen, v kolikor se uporablja kirurško enoto za odstranitev polipov s pomočjo rezanja in/ali koagulacije«, če bi bila sicer dopustna zaradi pogoja iz prve povedi iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija pa vlagateljeve navedbe iz vloge z dne 4. 10. 2017 (str. 10), da model ESG-400 proizvajalca Olympus »lahko celo predstavlja smrtno nevarnost za pacienta« ni štela za uveljavljanje varstva javnega interesa, temveč argument, s katerim je vlagatelj zavrnil naročnikovo navedbo iz dokumenta »Odgovor na zahtevek za revizijo« z dne 27. 9. 2017, da bi vlagatelj lahko ponudil ta model. Vlagatelj je tako s tem argumentom le krepil trditev, da ne more ponuditi izdelka s tehničnimi lastnostmi, kot jih je naročnik zahteval v 9. točki prvega odstavka v delu I. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik v 9. točki prvega odstavka v delu I. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil ni zahteval, da mora ponujeni predmet zagotavljati točno določeno moč rezanja, temveč je zahteval minimalno moč rezanja (beseda vsaj), pri čemer je dopustil tudi odstopanje navzdol od te zahteve. Naročnik je torej omogočil, da gospodarski subjekti ponudijo katerokoli rešitev, ki zadošča minimalni zahtevani moči rezanja. Naročnik je z odgovorom št. 22, objavljenim na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40, določil višje odstopanje, s čimer je omogočil širše oziroma večje možnosti izpolnitve te tehnične zahteve, saj je z navedbo višjega odstotka odstopanja (tudi) navzdol po vsebini določil nižjo maksimalno moč rezanja. Vendar Državna revizijska komisija hkrati dodaja, da le širša oziroma večja možnost konkurence še ne pomeni, da je taka tehnična zahteva skladna z ZJN-3. Naročnik mora namreč tudi upoštevati, da je ta sorazmerna (8. člen ZJN-3), na kar je vlagatelj tudi opozoril.

Državna revizijska komisija je v obrazložitvi tega sklepa že večkrat navedla, da le dejstvo, da naj bi tehnično zahtevo (čeprav v kombinaciji še z drugimi tehničnimi zahtevami) izpolnil le omejen krog gospodarskih subjektov ali celo le eden, še ne bi pomenil kršitve ZJN-3. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da le dejstvo, da naj bi to tehnično zahtevo lahko izpolnil le izdelek proizvajalca Eme, sam po sebi še ne bi pomenil kršitve ZJN-3.

Vlagatelj je sicer navedel, da se moč rezanja 400 W uporablja izključno pri odprtih kirurških posegih v operacijskih dvoranah, vendar tega ni z ničimer dokazoval in zato te trditve niti ni dokazal. Čeprav je naročnik v dokumentu »Odgovor na zahtevek za revizijo« z dne 27. 9. 2017 z navedbo, da »vlagatelj tudi povsem laično in nestrokovno ali pa zavajajoče navaja, da se elektrokirurške enote s tako močjo uporabljajo izključno pri odprtih posegih v op. dvoranah«, kar je utemeljeval z navedbo (ne z dokazom), da »z leti vse elektrokirurške enote neglede na proizvajalca izgubljajo na dejanski (efektivni) izhodni moči«, in s sklicevanjem na katalog proizvajalca Olympus za model ESG-400, morda šibek, pa to ne spremeni tega, da je trditveno in dokazno breme najprej na vlagatelju (5. in 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), ne pa na naročniku. Državna revizijska komisija se zato pri odločanju o zahtevku za revizijo ni mogla opreti na vlagateljevo stališče, da se moč rezanja 400 W uporablja izključno pri odprtih kirurških posegih v operacijskih dvoranah. Tudi vlagateljeva trditev, kot izhaja iz vprašanja, da »v klinični praksi gastroenetrogi pri naročniku vsakodnevno že uporabljajo Endoskopsko elektrokirurška enoto, ki ima moč rezanja 120W in so vešči uporabe takšne enote«, ne bi mogla dokazovati, da naročnik ne bi smel določiti moči rezanja 400 W z možnim odstopanjem 25 %, saj bi to v nasprotnem primeru pomenilo, da naročnik ne bi smel nikoli spremeniti svojih potreb ali načina dela. Te vlagateljeve navedbe zato ne morejo že utemeljiti vlagateljevega stališča, da je sporna tehnična zahteva nesorazmerna.

Glede na predstavljeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da v utemeljitev vlagateljevega očitka ostane vlagateljevo sklepanje, da naročnik endoskopske kirurške enote ne bo uporabljal na splošno, temveč le pri gastroenteroloških posegih. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz odgovora št. 22, objavljenega na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40, izhaja, da naročnik ni omejil uporabe tega izdelka le na določene posege. Čeprav naročnik ne v odgovoru št. 22, objavljenem na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40, ne v dokumentu »Odgovor na zahtevek za revizijo« z dne 27. 9. 2017 ni navedel za katere posege še bi (bo) uporabil ta izdelek, Državna revizijska komisija ugotavlja, da niti iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da bi naročnik izrecno omejil uporabo tega izdelka le na določene posege, čeprav naj bi bila »elektrokirurška enota« »namensko izdelana ravno za uporabo v gastroenterologiji in ni univerzalna, kot je mogoče sklepati iz tehničnih zahtev naročnika«. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da ta del zahtevka za revizijo vsebuje le določena vlagateljeva sklepanja, ki pa so le ugibanja o možnih naročnikovih (ne)ravnanjih v prihodnosti. Državna revizijska komisija pa ne more ugotoviti kršitve, ki bi temeljila le na ugibanjih, saj bi v nasprotnem primeru zanemarila pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu (5. in 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), ki je najprej na vlagatelju.

Državna revizijska komisija tako ni našla dejstvene podlage, da bi lahko zaključila, da je naročnik pri oblikovanju 9. točke prvega odstavka v delu I. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ravnal v nasprotju s četrtim odstavkom 68. člena ZJN-3, glede na razloge, ki jih je navedla že pri obravnavi vlagateljevih navedb v zvezi s tehničnimi zahtevami iz 5. in 6. točke razdelka Funkcionalne zahteve v delu A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pa ni mogla ugotoviti kršitve šestega odstavka 68. člena ZJN-3.


Državna revizijska komisija povzema, da glede na to, kar je vlagatelj navajal in dokaz(ov)al v delu zahtevka za revizijo, v katerem je očital kršitve pri pripravi tehničnih specifikacij, ki jih je naštel pod črko A) (tehnične zahteve iz delov A.–M. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), ni mogla zaključiti, da so podane kršitve ZJN-3, zaradi katerih bi lahko ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila posamezne dele tehničnih specifikacij ali celotne tehnične specifikacije.


B.10)

Vlagatelj je navedel, da:
– je naročnik na vprašanje v zvezi z zahtevo iz 5. točke prvega odstavka v delu N. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede omar za shranjevanje in sušenje endoskopov na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 odgovoril tako, da je opozoril, da je glede na prostor, ki je predviden za shranjevanje in logistiko endoskopov nujno, da ponudnik ponudi prehodne sušilne omare in da na trgu obstaja več ponudnikov, s tem načinom pa se rešuje problematika čistih in nečistih poti,
– je naročnik objavil funkcionalne zahteve, ki ustrezajo tehničnim lastnostim proizvajalca Soluscope, model omare DSC8000, ki jih ponuja ponudnik Medip, d. o. o., Ljubljana, zaradi česar te tehnične zahteve ne omogočajo enakega dostopa do postopka oddaje javnega naročila in neupravičeno ovirajo odpiranje javnih naročil konkurenci, saj predmet javnega naročila ne upravičuje, da se v tehničnih specifikacijah navede določena izdelava opreme, značilna za proizvode določenega proizvajalca endoskopskih sušilnih naprav,
– naročnik favorizira le enega ponudnika oziroma proizvajalca endoskopskih sušilnih omar, kar dokazuje katalog proizvajalca Soluscople,
– je trend v medicini in reprocesnih prostorih v postavljanju popolne ločnice med čistim in nečistim prostorom s prehodnimi termodezinfektorji, saj uporaba prehodnih omar še vedno dovoljuje kontaminacijo endoskopa, še preden se ga vstavi v omaro,
– če je v tako omaro vstavljen kontaminiran endoskop, se bo kot tak vzel iz omare tudi na drugi strani in uporabil na pacientu, saj omara ne opravlja nobene funkcije dezinfekcije endoskopov, pač pa služi le njihovemu hranjenju,
– edini način, ki preprečuje človeške napake in onemogoči prenos bakterij na pacienta, je koncept prehodnih termodezinfektorjev, ki dovoljuje na čisti strani prevzem le čistih endoskopov,
– je zavajajoč naročnikov odgovor o prostorskih razlogih, saj je so prostori, predvideni za endoskopirnico, šele v fazi projektiranja,
– predhodne omare v trenutnih prostorih, v katerih se pri naročniku izvajajo endoskopije, ne bi pripomogle k ločitvi čistih in nečistih poti, zato je naročnikovo stališče pavšalno in zahteva za prehodne omare je nesorazmerna glede na predmet javnega naročila in trenutne prostorske danosti pri naročniku ter omogoča le neenako obravnavo ponudnikov.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik je v 5. točki razdelka Funkcionalne zahteve v delu N. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za »omare za shranjevanje in sušenje endoskopov« določil:
»Omara mora imeti dvoje vrat oz. omogočati sistem prehoda endoskopa po t.i. metodi "pass through". Ko se vrata omare na eni strani ob identifikaciji osebja odprejo (npr. skeniranje s čip kartico), mora biti onemogočen dostop v omaro iz druge strani (odprtje vrat na drugi strani mora biti onemogočeno ko so vrata na eni strani odprta)«.

Naročnik je v zvezi s 5. točko razdelka Funkcionalne zahteve v delu N. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil
 na vprašanje:
»V delu N – Omara za shranjevanje in sušenje endoskopov III. dela razpisne dokumentacije (stran 27) naročnik v funkcionalnih zahtevah v točki 5 zahteva cit. ""Omara mora imeti dvoje vrat oz. omogočati sistem prehoda endoskopa po t.i. metodi "pass through". Ko se vrata omare na eni strani ob identifikaciji osebja odprejo (npr. skeniranje s čip kartico), mora biti onemogočen dostop v omaro iz druge strani (odprtje vrat na drugi strani mora biti onemogočeno, ko so vrata na eni strani odprta)«.
Naročnik je objavil funkcionalne zahteve, ki ustrezajo tehničnim karakteristikam proizvajalca opreme Soluscope, model omare DSC8000, ponudnika MEDIP d.o.o., Ljubljana. Tako oblikovane tehnične oz. funkcionalne zahteve ostalim gospodarskim subjektom ne omogočajo enakega dostopa do postopka javnega naročanja in neupravičeno ovirajo odpiranje javnih naročil konkurenci. Predmet javnega naročila namreč ne upravičuje, da se v tehničnih specifikacijah navede določena izdelava opreme značilna za proizvode določenega proizvajalca endoskopskih sušilnih omar. S takšnim zapisom tehničnih oz. funkcionalnih zahtev naročnik očitno favoriziranja le enega ponudnika oz. proizvajalca endoskopskih sušilnih omar, in sicer proizvajalca Soluscope, ki ga zastopa družba MEDIP d.o.o., Ljubljana.
Glede na navedeno in v upanju, da naročnik želi pridobiti več konkurenčnih ponudb za predmet javnega naročila sprašujemo, ali se lahko ponudi tudi omara, s sistemom dvojih vrat, vendar ne po metodi prehoda, ki hkrati izpolnjuje vse preostale zahteve in je izdelana v skladu z smernicami ESGE/ESGENA, Evropskega združenja za gastroenetrologijo in endoskopskih sester. (http://www.esge.com/assets/downloads/pdfs/guidelines/2008_cleaning_and_disifnection.pdf), Ponujena omara je v s skladu z najvišjimi standardi na področju shranjevanja endoskopov, in sicer v skladu s standardom EN 16442?«
11. 9. 2017 ob 11.40 odgovoril (odgovor št. 16):
»Glede na prostor, ki je predviden za shranjevanje endoskopov in logistiko endoskopov je nujno, da ponudnik ponudi prehodne sušilne omare. Na trgu obstaja več ponudnikov tovrstne opreme in naročnik ne favorizira nobenega. S tem načinom se namreč rešuje tudi problematika čistih in nečistih poti«,
s čimer je ta odgovor postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj na str. 20 zahtevka za revizijo citiral 5. točko razdelka Funkcionalne zahteve v delu N. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, nato vprašanje, na katerega je naročnik odgovoril na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40 z odgovorom št. 16, in odgovor št. 16, temu pa je navedel, da je naročnik »objavil funkcionalne zahteve, ki ustrezajo« le enemu proizvajalcu in citiral besedilo iz četrtega odstavka 68. člena ZJN-3. Vlagatelj je ta del zahtevka za revizijo pripravil enako kot nekatere druge dele zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija pa je že pojasnila, da le dejstvo, da naj bi bila konkurenca omejena, ker naj bi tehnično zahtevo lahko izpolnil le en gospodarski subjekt, ni že samo po sebi kršitev ZJN-3. Državna revizijska komisija sicer tudi ugotavlja, da naročnik ne v odgovoru št. 16, objavljenem na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40, ne v dokumentu »Odgovor na zahtevek za revizijo« z dne 27. 9. 2017 ni oporekal, da omare s sistemom prehoda endoskopa po metodi pass through proizvaja proizvajalec Soluscope. Iz kataloga na spletni strani proizvajalca Soluscope, na katerega se je skliceval vlagatelj, je iz razdelka »Version« tabele s str. 5 razvidno, da proizvajalec Soluscope proizvaja tudi omare s sistemom prehoda endoskopa po metodi pass through.

Vlagatelj je tudi navedel, da predmet javnega naročila ne upravičuje, da se v tehničnih specifikacijah navede določena izdelava opreme, ki je značilna za proizvode določenega proizvajalca endoskopskih sušilnih naprav, s čimer se je po vsebini skliceval na kršitev prve povedi iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3, ker naj bi bile tehnične specifikacije v tem delu prilagojene izdelku proizvajalca opreme Soluscope, ki ga v Sloveniji zastopa družba Medip, d. o. o., Ljubljana. Kljub temu da je vlagatelj v vlogi z dne 4. 10. 2017 nasprotoval naročnikovim navedbam iz dokumenta »Odgovor na zahtevek za revizijo« z dne 27. 9. 2017, ni oporekal naročnikovim dokazom, s katerim je naročnik dokazoval, da na trgu obstajajo tudi omare s sistemom prehoda endoskopa po metodi pass through proizvajalcev BHT in Getinge. Ob tem izhodišču Državna revizijska komisija zato ni mogla zaključiti, da bi bila utemeljena vlagateljeva navedba, da omare s sistemom prehoda endoskopa po metodi pass through lahko ponudi le proizvajalec Soluscope. Državna revizijska komisija zato tudi ni mogla šteti, da bi bila zahtevana tehnična lastnost teh omar na razpolago le proizvajalcu Soluscope. Navedeno pa pomeni, da Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da se je naročnik skliceval na tehnično lastnost, ki bi bila značilna le za določenega proizvajalca. Ob tem zaključku Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali se prva poved iz šestega odstavka 68. ZJN-3 sicer lahko nanaša na sporno tehnično lastnost. Vendar Državna revizijska komisija dodaja, da četudi bi se prva poved iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3 lahko nanašala na sporno tehnično lastnost, iz te pravne podlage izhaja, da je nezakonito le tisto naročnikovo ravnanje, za katerega se lahko ugotovi, da predmet javnega naročila ne upravičuje sklicevanja na sporno tehnično lastnost. Kot že navedeno, se je vlagatelj skliceval tudi na to, da predmet javnega naročila ne upravičuje take tehnične zahteve, kar je utemeljeval s tem, da je nasprotoval vsebini odgovora št. 16, objavljenega na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40. Vendar Državna revizijska komisija kljub vlagateljevim stališčem ni mogla zaključiti, da je naročnik kršil ZJN-3.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da »omara« »ne opravlja nobene dezinfekcije endoskopov«, vendar zavrača njegovo trditev, da je namen omare le shranjevanje endoskopov. Njen namen je tudi sušenje endoskopov, kar izhaja iz navedbe predmeta v delu N. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, na kar se je vlagatelj skliceval že pri poimenovanju točke B. zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija pa zlasti ugotavlja, da je zahtevo za omaro s sporno tehnično lastnostjo, kot bo pojasnila v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa, treba postaviti v ustrezen kontekst.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se naročnik v tehničnih specifikacijah ni skliceval na to, da mora biti ponujeni predmet skladen s smernicami ESGE/ESGENA, za katere je vlagatelj navedel, da so le priporočilo (vloga z dne 4. 10. 2017, str. 11), čeprav naj bi se jih v stroki upoštevalo (vloga z dne 4. 10. 2017, tudi str. 11). Morebitno razhajanje izdelka s smernicami ESGE/ESGENA zato glede na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni razlog, zaradi katerega ponudba ne bi bila dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, niti tako naročnikovo ravnanje ne pomeni kršitve načela iz 5. člena ZJN-3, saj s tem, ko naročnik ni zahteval, da mora biti ponujeni predmet skladen tudi s temi smernicami, konkurenca ni v ničemer prizadeta (omejena ali onemogočena). Niti dejstvo, da bi vlagatelj ponudil izdelek, ki naj bi bil v skladu s standardom EN 16442, ni odločujoče, saj naročnik lahko glede na peti odstavek 68. člena ZJN-3 oblikuje tehnične specifikacije drugače, kot s sklicevanjem na standard. Iz dela N. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila sicer ni razvidno, da bi se naročnik skliceval na katerega izmed standardov.

Iz vprašanja, na katerega je naročnik odgovoril na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40 z odgovorom št. 16, je razvidno, da je spraševalec spraševal o možnosti ponudbe omare »s sistemom dvojnih vrat, vendar ne po metodi prehoda«, torej rešitve, ki v lastnosti prehodnosti odstopa od tiste, kot jo je določil naročnik v 5. točki razdelka Funkcionalne zahteve v delu N. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je predlog spraševalca zavrnil z uveljavljanjem razlogov, vezanih na prostor in logistiko endoskopov, pri čemer mora rešitev zagotoviti ločitev čistih in nečistih poti. Če katerikoli izmed teh razlogov, ki jih je navedel naročnik, temelji na strokovnih oziroma objektivnih razlogih, bi potrditev, da je podan vsaj eden izmed njih, lahko upravičila naročnikovo ravnanje, saj četrti odstavek 68. člena ZJN-3 in tudi prva poved iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3 določata, da je naročniku nedovoljeno le neupravičeno razlikovanje. Vlagatelj je izpodbijal vse razloge, na katere se je naročnik oprl v utemeljitev določitve sporne tehnične zahteve.

Vlagatelj je najprej izpodbijal razlog, ki se nanaša na zagotavljanje ločitve čistih in nečistih poti. Tako iz vlagateljevih kot naročnikovih navedb je mogoče zaključiti, da je zagotavljanje ločitve čistih in nečistih poti povezano s predmetom javnega naročila, saj mora naročnik pri opravljanju svoje dejavnosti zagotavljati varen (brezkužen) poseg na pacientih. Pri tem pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevo utemeljevanje, da je v medicini in reprocesnih prostorih trend v uporabi prehodnih termodezinfektorjev, ki zagotavljajo popolno ločnico med čistim in nečistim prostorom, (neposredno) ni ponudba termodezinfektorjev, ampak izpodbijanje naročnikovega stališča o pomenu zahtevane tehnične lastnosti za namen ločitve čistih in nečistih poti. Vlagatelj je sicer navedel, kaj naj bi bil trend v medicini, vendar že uporaba pojma trend kaže na to, da rešitev, kot jo je predstavil vlagatelj, ni edina, že glede na dejstvo, da je Državna revizijska komisija morala zaključiti, da na trgu lahko ponudijo rešitev, kot jo je opisal naročnik, proizvajalci BHT, Getinge in Soluscope, pa kaže na to, da obstaja povpraševanje po njej, saj sicer ne bi obstajali proizvajalci zanjo. Vendar četudi bi se na slovenskem trgu pojavljal le en proizvajalec s tako tehnično rešitvijo, za katero vlagatelj ni navedel, da bi bila nedovoljena oziroma prepovedana, bi to kazalo, da ne obstajajo strokovni razlogi, da je naročnik ne bi mogel ali smel uporabiti. Poleg tega je iz vlagateljeve navedbe, da bi odpravljanju človeških napak lahko pripomogel le prehodni termodezinfektor, razvidno, da niti vlagatelj ne izključuje potrebe po prehodnosti pri zagotavljanju ločitve čistih in nečistih poti, temveč je ne veže na lastnost omare za shranjevanje in sušenje endoskopov, temveč na lastnost naprave, s katero se zagotavlja dezinfekcija endoskopov. Naročnik je sicer v dokumentu »Odgovor na zahtevek za revizijo« z dne 27. 9. 2017 opozoril, da človeške napake ni mogoče izključiti niti pri uporabi prehodnih termodezinfektorjev, čemur Državna revizijska komisija pritrjuje, saj je že s prve slike na str. 22 zahtevka za revizijo razvidno, da je prenos endoskopa iz prehodnega termodezinfektorja v omaro mogoč le po človeku.

Čeprav naj bi bili prostori pri naročniku šele v fazi projektiranja, kot je navedel vlagatelj, pa je Državna revizijska komisija ocenila, da je naročnik v dokumentu »Odgovor na zahtevek za revizijo« z dne 27. 9. 2017 prepričljivo opisal potrebno ravnanje pri zagotavljanju čistih in nečistih poti pri naročniku, ki ga je mogoče po vsebini šteti za opis »logistike endoskopov«. Državna revizijska komisija je upoštevala, da je naročnik v dokumentu »Odgovor na zahtevek za revizijo« z dne 27. 9. 2017 navedel, da ima že sedaj zadostno število dezinfektorjev za endoskope in da mu jih ni treba nabavljati. Vlagatelj je v vlogi z dne 4. 10. 2017 obsežno izpodbijal utemeljitev, s katero je naročnik zavračal vlagateljeve navedbe, vendar ni oporekal tudi naročnikovi navedbi o že nabavljenih dezinfektorjih za endoskope, da bi uveljavljal, da jih naročnik nima že nabavljenih. Da vlagatelju ni sporno, da ima naročnik že nabavljene dezinfektorje, je sicer razvidno iz točke C.13) zahtevka za revizijo (str. 26), v kateri je vlagatelj navedel, da »po vedenju vlagatelja, je je naročnik pred leti res nabavil dezinfektorje (in NE termodezinfektorje) proizvajalca Soluscope, ponudnika Medip d.o.o., Ljubljana«. Ker naročnik že razpolaga z določenimi tehničnimi rešitvami, ni nerazumno in zato tudi ne nesorazmerno njegovo ravnanje, da to nabavo izvede v vsebini, ki bo omogočila uporabo bodoče opreme z že obstoječo opremo na način, ki bo v čim bolj optimalni kombinaciji omogočal ločitev čistih in nečistih poti. Čeprav bi omare, ki bi jih želel ponuditi vlagatelj, in omare, ki jih je opisal naročnik v tehničnih specifikacijah, omogočale shranjevanje in sušenje endoskopov, omare, ki bi jih želel ponuditi vlagatelj, niso vključene v razmejevanje umazane in čiste poti, temveč se, kar je razvidno s prve slike na str. 22 zahtevka za revizijo, nahajajo le v območju čistega dela poti. S prve slike na str. 22 zahtevka za revizijo je razvidno, da so razmejevanju čistih in nečistih poti namenjeni prehodni termodezinfektorji. Od tod je tudi razumljivo, zakaj je naročnik v dokumentu »Odgovor na zahtevek za revizijo« z dne 27. 9. 2017 navajal, da bi za zagotovitev lastnosti prehodnosti, če bi nabavil omare, ki bi jih ponudil vlagatelj, moral nabaviti tudi prehodne termodezinfektorje. Državna revizijska komisija se glede na to, da ima naročnik že na razpolago dezinfektorje, tudi ne strinja, da ne bi bilo mogoče pripomoči k ločitvi nečistih in čistih poti z omarami, kot jih je naročnik opisal v tehničnih specifikacijah. Niti vlagatelju ni sporno (gl. vlogo z dne 4. 10. 2017, str. 10), da je naročnik v dokumentu »Odgovor na zahtevek za revizijo« z dne 27. 9. 2017 navajal, zakaj šteje, da imajo omare, kot jih je opisal v tehničnih specifikacijah, prednosti, saj je vlagatelj navedel, da je naročnik »v odgovoru navajal zgolj to, zakaj naj bi bile sušilne omare z dvojimi vrati po sistemu prehodnosti boljše od sistema prehodnih dezinfektorjev«. Vendar je treba upoštevati, da je naročnik te navedbe podal tudi ob upoštevanju dejanskega stanja na svoji lokaciji.

Državna revizijska komisija tako ni mogla zaključiti, da naročnik sporne tehnične zahteve ni določil ob upoštevanju strokovnih razlogov, ki upoštevajo dejansko stanje pri naročniku, zato tudi ni mogla pritrditi vlagatelju, da bi naročnik z njeno določitvijo kršil ZJN-3.


C11)

Vlagatelj je navedel, da:
– je naročnik v delu O. 3. dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila prepisal tehnične lastnosti opreme za dokumentiranje Synapse NX proizvajalca Fujifilm in z njim povezano družbo Fujinon, ki jo zastopa družba Medip, d. o. o., Ljubljana, zato tehnične specifikacije drugim gospodarskim subjektom ne onemogočajo enakega dostopa do postopka javnega naročanja in neupravičeno ovirajo odpiranje javnih naročil konkurenci, predmet javnega naročila pa ne upravičuje, da se v tehničnih specifikacijah navede določena izdelava opreme, ki je značilna za proizvode določenega proizvajalca opreme za dokumentiranje,
– je odgovor št. 30, objavljen na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40, pavšalen in prilagojen naročnikovim interesom za nabavo točno določene opreme določenih proizvajalcev po določenem ponudniku,
– je komunikacija endoskopske opreme s HIS/PACS rešitvami infrastruktura v medicinskih ustanovah,
– je uspeh komuniciranja med različnimi ponudniki endoskopske opreme ali IT rešitev zagotovljen z mednarodnimi standardiziranimi protokoli in komunikacijskimi potmi, ki zagotavljajo medsebojno komunikacijo med različnimi proizvajalci medicinske opreme in IT rešitvami,
– se za HIS uporablja komunikacijski protokol HL7 ali za PACS sistem komunikacijski protokol DICOM,
– če bi bila naročnikova zahteva, da zaradi odgovornosti želi celotni predmet javnega naročila oddati enemu odgovornemu ponudniku, utemeljena, bi bil že sedaj na trgu celotno opremo zmožen dobavljati le en dobavitelj,
– je splošno znano, da posamezni dobavitelji IT opreme ponujajo komunikacijske vmesnike ali tudi module, ki so povezljivi z IT infrastrukturo bolnišnic, če naročnik ne zapre javnega naročila z določenimi zahtevami, ki jih lahko zagotovi le en ponudnik,
– naročnikov odgovor, da bi v primeru napak težko iskal odgovornega ponudnika, če bi bilo javno naročilo razdeljeno na več sklopov in bi s tem ogrozil nemoten potek dela na endoskopskem oddelku, ni utemeljen, saj je tako po ZJN-3 kot po Obligacijskem zakoniku za posamezen sklop odgovoren ponudnik oziroma proizvajalec, ki za svoj del naročila naročniku kot jamstvo izroči zahtevani instrument finančnega zavarovanja, v primeru skupnih ponudb pa je odgovornost do naročnika solidarna,
– oprema, ki je predmet javnega naročila, predstavlja povsem ločene in samostojne dele, pri čemer bi v primeru razdelitve javnega naročila na sklope lahko vsak ponudnik v celoti odgovarjal za svoj del, neodvisno od ponudnika, ki je ponudil drugi del,
– naročnik zaradi enotnosti javnega naročila sili ponudnike v sodelovanje s ponudnikom preferirane endoskopske opreme,
– je naročnika prek portala javnih naročil opozoril, da v obstoječih endoskopskih enotah že uporablja dokumentacijski sistem, ki je modularen in že povezan naročnikovim HIS (tj. Birpis21 proizvajalca SRC Infonet, d. o. o.), obstoječi dokumentacijski sistem pa je treba nadgraditi le s sistemom za sledenje, povezljivostjo DICOM in dvema dodatnima klientoma (licencama) za dodatne endoskopske videolinije, zato dodatne naročnikove zahteve pri opremi za dokumentiranje endoskopskih posegov in sledenje poti endoskopov pomenijo nesmotrno in neutemeljeno zapravljanje javnih sredstev, s tem pa predstavljajo kršitev 4. člena ZJN-3,
– je naročnik pozval, da ravna preudarno in v skladu s smotrno porabo javnih sredstev ter del O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila umakne iz javnega naročila in objavi javno naročilo, s katerim se bo naredila nadgradnja obstoječega dokumentacijskega sistema z najnovejšo verzijo in dodatnimi funkcijami, s čimer bi bil strošek dokumentacijskega sistema manjši za najmanj 50 % od sistema, ki ga je opisal v delu O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila,
– je naročnik z odgovorom št. 31, objavljenim 11. 9. 2017 ob 11.40, pavšalno zavrnil ta poziv, ta odgovor pa je tudi prilagojen njegovim interesom za nabavo povsem nove opreme za dokumentiranje endoskopskih posegov in sledenje poti endoskopov,
– če bi naročnik res podrobneje analiziral trg, bi hitro ugotovil, da že ima tako opremo, ki bi jo bilo treba le nadgraditi, bilo bi cenejše, ne bi bilo neupravičenega omejevanja konkurence in prilagajanja javnega naročila družbi Medip, d. o. o., Ljubljana, ki zastopa proizvajalca medicinske opreme Fujifilm in z njim povezano družbo Fujinon ter proizvajalca opreme za čiščenje in obdelavo fleksibilnih endoskopov Soluscope.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik je v delu O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil zahteve za »opremo za dokumentiranje endoskopskih posegov in slednje poti endoskopov (uporaba pri preiskavah, reprocesiranje, sušenje in hramba endoskopov)«, pri čemer je zahteval, da mora programska oprema »podpirati delovne procese na oddelku« in »celoten proces od shranjevanja slik do izdelave pregleda ter sledljivost endoskopske opreme«. Naročnik je v nadaljevanju pod štirimi točkami, pri čemer so prve tri razdeljene na posamezne alinee, določil, kaj mora omogočati ta oprema, določil je »Osnovne zahteve« (23 alinej in štiri podalinee), zahteve za »[v]arnost in zaščito podatkov« (šest alinej) in kaj naj vsebuje celotni sklop opreme za dokumentiranje endoskopskih posegov in sledenje poti endoskopov (pet alinej).

Naročnik je v zvezi z delom O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil med drugim na
 na vprašanje:
»V delu O – Oprema za dokumentiranje endoskopskih posegov in sledenje poti endoskopov (uporaba pri preiskavah, reprocesiranje, sušenje in hramba endoskopov) III. dela razpisne dokumentacije (stran 28) naročnik zahteva cit. "Programska oprema mora podpirati delovne procese na oddelku. Podpirati mora celoten proces od shranjevana slik do izdelave pregleda ter sledljivost endoskopske opreme." v nadaljevanju zahtev pa naročnik v celoti navaja funkcionalne značilnosti določenega proizvajalca opreme za dokumentiranje.
Naročnik je v nadaljevanju zahtev objavil prepis tehničnih karakteristik proizvajalca opreme za dokumentiranje Fujifilm, produkt SynapseNX ponudnika MEDIP d.o.o., Ljubljana.
Tako oblikovane tehnične zahteve ostalim gospodarskim subjektom ne omogočajo enakega dostopa do postopka javnega naročanja in neupravičeno ovirajo odpiranje javnih naročil konkurenci. Predmet javnega naročila namreč ne upravičuje, da se v tehničnih specifikacijah navede določena izdelava opreme značilna za proizvode določenega proizvajalca opreme za dokumentiranje. S takšnim zapisom tehničnih zahtev naročnik očitno favoriziranja le enega ponudnika oz. proizvajalca opreme za dokumentiranje, in sicer proizvajalca Fujifilm, produkt SynapseNX in Vamstek, ki ga na slovenskem trgu ponuja družba MEDIP d.o.o., Ljubljana.
Glede na navedeno od naročnika zahtevamo, da omogoči, da sistem za dokumentiranje endoskopskih posegov in sledenje endoskopov lahko ponudi več ponudnikov, ki niso hkrati tudi ponudniki endoskopske opreme (od dela A do vključno dela N) in/ali ponudniki omar za shranjevanje in sušenje endoskopov (del N).
Ker trenutno zasnovan predmet javnega naročila omogoča oddajo ponudbe le določenemu ponudniku v sodelovanju z točno določenimi proizvajalci opreme in omar, naročniku predlagamo, da je glede na stanje na trgu in upoštevaje temeljna načela javnega naročanja predmet javnega naročila razdeli na dva ali tri sklope, in sicer na:
1. sklop endoskopska opreme (od točke A do vključno točke M)
2. omare za shranjevanje in sušenje endoskopov (točka N)
3. sklop Oprema za dokumentiranje endoskopskih posegov in sledenje poti endoskopov (točka O).«
11. 9. 2017 ob 11.40 odgovoril (odgovor št. 30):
»Naročnik ne spreminja razpisne dokumentacije in je glede na raziskavo tržišča seznanjen, da navedeno opremo lahko ponudi več proizvajalcev. Naročnik sicer ne omejuje morebitne oddaje ponudbe s podizvajalci, hoče pa, da glavni ponudnik odgovarja, da vsa ponujena oprema med sabo komunicira, kot je opisano. V kolikor bi naročnik dopustil, da se morebitni različni ponudniki med sabo o funkcionalnosti celotne endoskopske dejavnosti ne dogovorijo že predhodno (sledenje poti endoskopov, reprocesiranje, hramba, endoskopiranje povezano z dokumentacijskim sistemom, kreiranje poročil/izvidov in nenazadnje komunikacija z že obstoječim sistemom BIRPIS), potem obstaja velika nevarnost, da bi v primeru napak, naročnik težko iskal odgovornost in s tem ogrozil nemoten potek dela na endoskopskem oddelku. Torej glavni ponudnik mora ponuditi celotno opremo po principu »ključ v roke« in je edini odgovoren za nemoteno delovanje celotne, opreme, ki je predmet tega JN«,
 na vprašanje:
»V delu O – Oprema za dokumentiranje endoskopskih posegov in sledenje poti endoskopov (uporaba pri preiskavah, reprocesiranje, sušenje in hramba endoskopov) III. dela razpisne dokumentacije (stran 28) naročnik zahteva cit. "Programska oprema mora podpirati delovne procese na oddelku. Podpirati mora celoten proces od shranjevana slik do izdelave pregleda ter sledljivost endoskopske opreme."
Ugotavljamo, da naročnik v obstoječih endoskopskih enotah že uporablja dokumentacijski sistem, ki je modularen in že povezan z HIS naročnika to je Birpis21 proizvajalca Infonet. Obstoječi dokumentacijski sistem je potrebno nadgraditi le s sistemom za sledenje, DICOM povezljivostjo in dvema dodatnima (2) klientoma (licencama) za dodatne endoskopske videolinije. Cit. dodatne zahteve naročnika pomenijo nesmotrno in neutemeljeno zapravljanja javnih sredstev ter so v nasprotju z temeljnim načelom javnega naročanja, in sicer načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnost.
Glede na navedeno naročnika pozivamo, da ravna preudarno in v skladu z smotrno uporabo javnih sredstev del O umakne iz javnega naročila, ter objavi javno naročilo, s katerim se bo naredila nadgradnja obstoječega dokumentacijskega sistema z najnovejšo verzijo in dodatnimi funkcijami. Posledično bi bil strošek dokumentacijskega sistem manjši za najmanj 50% od sistema, ki ga naročnik opisuje v delu O.«
pa je 11. 9. 2017 ob 11.40 odgovoril (odgovor št. 31):
»Naročnik je pred JN opravil podrobno analizo tržišča. Trenutno se obstoječi dokumentacijski sistem uporablja zgolj za dokumentacijo endoskopskega posega z bistveno nižjo kvaliteto slike. Naročnik ne spreminja zahtev«,
s čimer sta ta odgovora postala del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj na str. 23 zahtevka za revizijo najprej citiral napovedni odstavek dela O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter s sklicevanjem na spletno povezavo in izpis s te spletne povezave zatrjeval kršitev četrtega odstavka 68. člena ZJN-3. Vlagatelj je sicer še navedel, da predmet javnega naročila ne upravičuje, da se v tehničnih specifikacijah navede določena izdelava opreme, značilna za proizvode določenega proizvajalca opreme za dokumentiranje, s čimer je vsebinsko opozoril na prvo poved iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3, vendar je treba tudi upoštevati, da je vlagatelj le navajal pravne podlage oziroma citiral zakonsko besedilo, ne da bi utemeljeval, zakaj je treba šteti, da predmet javnega naročila ne upravičuje naročnikovega ravnanja. Sicer pa je treba tudi upoštevati, da vlagatelj ne more uspeti z zahtevkom za revizijo, če le na splošno naročniku očita nezakonito ravnanje s prepisovanjem tehničnih zahtev, saj ni jasno, katera od zapisanih tehničnih zahtev bi bila toliko izjemna, da bi bila lastna le določenemu proizvajalcu. Iz dela O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila namreč izhaja, da je naročnik opisal posamezne zahteve (zelo) splošno.

Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija ponavlja, da le dejstvo, da naj bi bila konkurenca omejena, ni že samo po sebi kršitev ZJN-3.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj očital kršitev načela iz 4. člena ZJN-3 (načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti). To načelo je opredeljeno tako, da naročnika zavezuje izvesti javno naročanje tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev. Iz zakonskega opisa tega načela je razvidno, da naročnika zavezuje k določenim ravnanjem, ki pa ne morejo poseči v vlagateljev položaj pri javnem naročanju, temveč lahko vplivajo na javni interes. Vlagatelj tako ne more uspeti z uveljavljanjem le kršitve tega načela, saj zaradi naročnikove domnevno negospodarne porabe javnih sredstev ne more biti v slabšem položaju pri javnem naročanju in mu tako ne more nastati škoda, kot jo določa prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN. Vlagatelj ni eden izmed zagovornikov javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZPVPJN, zato za obravnavo navedb, ki pomenijo le očitek o ravnanju v nasprotju s 4. členom ZJN-3, nima aktivne legitimacije niti po drugi alinei prvega odstavka 14. člena ZPVPJN. Na vsebino tega načela pa se sklicuje prva poved iz prvega odstavka 73. člena ZJN-3, ki ureja pogoje za določitev sklopov. Prva poved iz prvega odstavka 73. člena ZJN-3 določa, da če predmet javnega naročila dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, mora naročnik javno naročilo oddati po ločenih sklopih ter določiti velikost in predmet takšnih sklopov. Skladno z drugo povedjo iz prvega odstavka 73. člena ZJN-3 mora naročnik pri tem zagotoviti nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom. Naročnikova odločitev, da ne določi sklopov, lahko posega oziroma poseže v vlagateljev položaj pri javnem naročanju, saj mu lahko onemogoča ali preprečuje, da bi se potegoval za del javnega naročila. Vlagateljevo utemeljevanje kršitve načela iz 4. člena ZJN-3 je zato z vidika prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v tem primeru lahko upoštevno le za ugotavljanje kršitve prve povedi iz prvega odstavka 73. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevo utemeljevanje, zakaj bi bila določena rešitev cenejša [tj. »vse navedeno pa bi bilo tudi bistveno cenejše (za vsaj 50%)«; str. 25 zahtevka za revizijo] ter da naročnik nesmotrno in nenamensko porablja javna sredstva zaradi zapostavljanja oziroma ukinjanja že vzpostavljene infrastrukture dokumentacijskega sistema na endoskopskem oddelku (str. 25 zahtevka za revizijo), saj da so »dodatne zahteve naročnika pri opremi za dokumentiranje endoskopskih posegov in sledenje poti endoskopov nesmotrno in neutemeljeno zapravljanje[e] javnih sredstev« (str. 24 zahtevka za revizijo), ne predstavlja utemeljevanja, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti kršitev prve povedi iz prvega odstavka 73. člena ZJN-3, temveč le kršitve 4. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da te vlagateljeve navedbe že zaradi prvega odstavka 14. člena ZPVPJN ne morejo pripomoči k ugotovitvi kršitve prve povedi iz prvega odstavka 73. člena ZJN-3.

Vlagatelj je tudi očital, da je odgovor št. 30, objavljen na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40, pavšalen, vendar neodvisno od tega, ali je mogoče pritrditi vlagateljevemu zaključku, niti vlagatelju ni sporno, da je naročnik na zastavljeno vprašanje odgovoril in ga ni spregledal.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je predmet javnega naročila blago, za katerega ni mogoče šteti, da ga ne bi bilo mogoče oddajati po ločenih sklopih. Že dejstvo, da naročnik nabavlja več kosov opreme, ki je medsebojno fizično ločena, bi kazalo na to, da je predmet javnega naročila mogoče deliti. Prvi pogoj iz prve povedi iz prvega odstavka 73. člena ZJN-3 za ugotovitev naročnikove dolžnosti (beseda mora) delitve javnega naročila v sklope, je torej izpolnjen. Vendar pa naročnik ni v vsakem primeru dolžan predmeta javnega naročila deliti v sklope, čeprav bi predmet to dopuščal, saj je treba ugotoviti še, ali bi bil izpolnjen tudi drugi pogoj, ki je določen v prvi povedi iz prvega odstavka 73. člena ZJN-3: ali bi to prispevalo k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila. Čeprav se Državna revizijska komisija lahko strinja z vlagateljevim stališčem, da je komunikacija med različnimi ponudniki endoskopske opreme in IT rešitvami zagotovljena z mednarodnimi standardiziranimi protokoli in komunikacijskimi potmi, pa niti to ne more že utemeljiti zaključka, da bi moral naročnik javno naročilo deliti na sklope. Tudi ni odločilno, da lahko dobavitelji endoskopske opreme in IT rešitev na trgu nastopajo samostojno ter da na trgu ni le enega dobavitelja, ki bi hkrati ponujal endoskopsko opremo in IT rešitve. Čeprav je namen sklopov v omogočitvi sodelovanja malih in srednjih podjetij, med katere ne bi bilo mogoče uvrstiti proizvajalca Olympus (prim. str. 26 zahtevka za revizijo, kjer je vlagatelj navedel, da »ima 70% tržni delež za endoskopsko opremo na svetu«), so lahko podani razlogi, ki kažejo na to, da drugi pogoj iz prve povedi iz prvega odstavka 73. člena ZJN-3, ni izpolnjen.

Državna revizijska komisija sicer sprejema vlagateljevo stališče, da bi večje število sklopov lahko vplivalo vsaj na možnost udeležbe še drugih ponudnikov (morda vlagatelja), kar bi se lahko kazalo v drugačnih (morebiti nižjih) cenah, da se odgovornost lahko ugotavlja v skladu s pravili obligacijskega prava, naročnik pa lahko zahteva instrumente finančnega zavarovanja, vendar je treba upoštevati, da sta gospodarnost in učinkovitost povezana ne le s fazo izbire ponudb, temveč kar je pri naročniku ključno, z izvedbeno fazo. Naročnik je namreč v odgovoru št. 30, objavljenem na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40, svoje stališče umestil v določen kontekst in opozoril na »nemoten potek dela na endoskopskem oddelku«. Naročnik mora v zvezi z nabavo ne le upoštevati pravila javnega naročanja in finančne predpise, temveč tudi namen svojega poslanstva. Ni mogoče ne razumeti naročnikovega izhodišča, da mora delo na endoskopskem oddelku potekati nemoteno, saj mora naročnik kot temeljno zagotoviti svoje nemoteno poslovanje in oskrbo pacientov, morebitni zapleti pri odpravljanju napak zaradi razreševanja vprašanja odgovornosti, pa bi lahko vplivali na ta nemoten potek dela na tem oddelku. Finančne ugodnosti delitve javnega naročila v sklope v razpisni fazi in ob izbiri ponudb, pa tudi pravni ali finančni instrumenti v izvedbeni fazi, ne morejo že utemeljiti ugodnosti naročnikovega položaja v izvedbeni fazi. Finančni in pravni instrumenti namreč ne morejo že pretehtati nad tem, da je naročnik najprej odgovoren svojim pacientom. Državna revizijska komisija zato ne more kot nerazumnega šteti naročnikovega stališča, da se gospodarski subjekti uskladijo in povežejo že vnaprej pred oddajo ponudb, saj potem odpade to, da bi se moral naročnik v izvedbeni fazi usklajevati s posameznimi dobavitelji in izvajalci iz različnih pogodb, temveč se usklajujejo med sabo dobavitelji in izvajalci, ki do naročnika nastopijo enotno, to pa naročniku tudi omogoča, da v izvedbeni fazi zahteva odpravo napak od strank(e) le ene pogodbe, kar lahko vpliva na bolj enostavno in hitrejše razreševanje napak, s tem pa zmanjšuje vplive na potek dela na oddelku.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik ugovarjal drugemu pogoju iz prve povedi iz prvega odstavka 73. člena ZJN-3 z razlogi, ki po svoji vsebini pomenijo, da bi delitev v sklope pomenila tehnično prezahtevno izvedbo javnega naročila in da bi potreba po usklajevanju različnih izvajalcev za sklope lahko resno ogrozila pravilno izvedbo javnega naročila. Državna revizijska komisija ta razloga šteje za taka, ki lahko utemeljita njegovo odločitev, da odda javno naročilo kot celoto. Vlagatelj je sicer ugovarjal tema razlogoma, vendar ni navedel nič vsebinsko takega, kar bi ju lahko omajalo. Državna revizijska komisija zato ni mogla ugotoviti kršitve prve povedi iz prvega odstavka 73. člena ZJN-3.


C.12)

Vlagatelj je navedel, da:
– je naročnik na vprašanje v zvezi z zahtevo iz 1. točke v delu O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede arhiviranja endoskopskih preiskav in izdelave poročila o preiskavi na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 odgovoril napačno, saj ne drži njegovo pojasnilo, da z zahtevanim sistemom omogoča uporabo katerekoli endoskopske opreme na trgu,
– v endoskopskem procesorju nima vgrajenega direktnega izhoda DICOM ravno zaradi omejitve protokola DICOM, ki nima možnosti snemanja video sekvenc endoskopskega posega,
– zagotavlja najvišjo ločljivost posnetega gradiva: slik in filmov z direktno povezavo osebnega računalnika, ki ima nameščen dokumentacijski sistem, in endoskopskega videoprocesorja,
– najvišja ločljivost pomeni 1920 × 1080, kar je kakovost slike FULL HD oziroma HDTV, naročnikova zahteva za povezavo DICOM pa ni namenjena sami kakovosti posnetega gradiva, ampak je namenjena shranjevanju posnetega gradiva na centralnem PACS pri naročniku in razpoložljivost gradiva iz kateregakoli osebnega računalnika pri naročniku.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik je v 1. točki dela O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za »opremo za dokumentiranje endoskopskih posegov in slednje poti endoskopov (uporaba pri preiskavah, reprocesiranje, sušenje in hramba endoskopov)« določil:
»arhiviranje endoskopskih preiskav in izdelava poročila o preiskavi. Vsako videolinijo (neglede na proizvajalca) maj bo moč povezati na osebni računalnik z nameščeno zahtevano programsko opremo preko DICOM povezave, ki je zahtevana pri video procesorju. Zahtevana je kompatibilnost z obstoječim sistemom HIS (Birpis 21)«.

Naročnik je v zvezi s 1. točko dela O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil
 na vprašanje:
»V delu O – Oprema za dokumentiranje endoskopskih posegov in sledenje poti endoskopov (uporaba pri preiskavah, reprocesiranje, sušenje in hramba endoskopov) III. dela razpisne dokumentacije (stran 28-31) naročnik v točki 1 zahteva cit. ""arhiviranje endoskopskih preiskav in izdelava poročila o preiskavi. Vsako videolinijo (neglede na proizvajalca) naj bo moč povezati na osebni računalnik z nameščeno zahtevano programsko opremo preko DICOM povezave, ki je zahtevana pri video procesorju. Zahtevana je kompatibilnost z obstoječim sistemom HIS (Birpis 21)."
V zvezi s cit. zahtevo naročnika sprašujemo, ali se zaveda omejitve trenutne DICOM tehnologije, ki omogoča SAMO shranjevanje fotografij ne pa žive slike oziroma filmov?
V klinični praksi je namreč zelo pomembno gradivo pri dokazovanju ali publiciranju na kongresih posnetek žive slike endoskopskega posega. Z DICOM tehnologijo naročnik sebi in klinični stroki postavlja omejitve pri tako pomembni točki dokumentiranja endoskopskih posegov.
Cit. zahteva po snemanju "video sekvenc", katerih DICOM ne omogoča shranjevanja, je v nasprotju z zahtevo naročnika v 3 alineji Osnovnih zahtev na 30 strani razpisne dokumentacije, v skladu s katerimi naj bi bil omogočen zajem in shranjevanje slik in video sekvenc iz endoskopskih aparatov (omogočeno naj bo proženje slik preko gumba na endoskopu).
Glede na navedeno naročnika pozivamo da umakne zahtevo po DICOM povezljivosti iz 1. točke predmeta naročanja v delu O – Oprema za dokumentiranje endoskopskih posegov in sledenje poti endoskopov (uporaba pri preiskavah, reprocesiranje, sušenje in hramba endoskopov) III. dela razpisne dokumentacije (stran 28-31) in tudi zahteve po direktni DICOM povezljivosti endoskopskega videoprocesorja v točki 8. – POVEZLJIVOST v delu A. - Endoskopski videoprocesor III. dela razpisne dokumentacije (stran 17).
Kot v točki 31.) tudi na tem mestu naročnika opozarjamo, na nesmotrno porabo javnih sredstev, saj v predmetnem javnem razpisu zapostavlja/ukinja že vzpostavljeno infrastrukturo dokumentacijskega sistema na endoskopskem oddelku naročnika.«
11. 9. 2017 ob 11.40 odgovoril (odgovor št. 32):
»Naročnik se zaveda, da bo kljub zahtevanemu DICOM izhodu imel še vedno možnost tudi snemanja "video sekvenc". Tovrstni način dokumentacije slikovnega gradiva pomeni bistveno višjo kvaliteto slik. Zahteve ostajajo nespremenjene. Z zahtevanim sistemom naročnik omogoča uporabo katerekoli endoskopske opreme na tržišču, kar omogoča potencialno večjo možnost konkurence v prihodnje«,
s čimer je ta odgovor postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se vprašanje, na katerega je naročnik odgovoril z odgovorom št. 32, objavljenim na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40, nanaša tudi na tehnično zahtevo iz 8. točke dela A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:
»POVEZLJIVOST: procesor naj zagotavlja direktni DICOM izhod (Digital Imaging and Communications in Medicine). Zagotovljena naj bo tudi možnost povezave videoprocesorja z dokumentacijskim sistemom za dokumentiranje endoskopskih posegov. V kolikor procesor ne zagotavlja direktno DICOM povezljivost, naj ponudnik to omogoči z ustreznim vmesnikom, ki pa mora biti del ponudbe«,
v zvezi s katero je naročnik na vprašanje:
»V točki 8. – POVEZLJIVOST v delu A. - Endoskopski videoprocesor III. dela razpisne dokumentacije (stran 17) naročnik zahteva, da procesor zagotavlja direktni DICOM (Digital Imaging and Communications in Medicine) ter možnost povezave videoprocesorja z dokumentacijskim sistemom za dokumentiranje endoskopskih posegov. V kolikor procesor ne zagotavlja direktno DICOM povezljivost, naj ponudnik to omogoči z ustreznim vmesnikom, ki pa mora biti del ponudbe.
Cit. tehnične zahteve so v celoti prepisane iz kataloga opreme proizvajalca Fujinon, model Eluxeo VP-7000, ki ga zastopa ponudnik MEDIP d.o.o., Ljubljana in so kot take diskriminatorne, saj očitno privilegirajo enega ponudnika oz. proizvajalca. Na svetovnem tržišču ima le endoskopski videoprocesor model Eluxeo VP-7000 vgrajen direktni DICOM izhod. Vsi ostali ponudniki endoskopskih videoprocesorjev pa bi morali ponuditi dodatno programsko in strojno opremo, ki bi omogočala DICOM povezljivost, kar je povezano z dodatnimi stroški in s tem zvišanje ponudbene cene ostalih ponudnikov.
Pri tem je potrebno poudariti, da ima naročnik že rešeno dokumentiranje endoskopskih posegov z drugo tehnologijo, ki deluje, zato njegova zahteva po drugačni rešitvi ni racionalna niti ni utemeljena. Omenjeno rešitev dokumentiranja ima sicer v uporabi 90% gastroenetroloških endoskopskih enot v Sloveniji.
Glede na navedeno sprašujemo, ali se lahko ponudi endoskopski videoprocesor, ki bo omogočal dokumentiranje endoskopskih posegov na že obstoječo in delujočo tehnologijo pri naročniku?«
11. 9. 2017 ob 11.40 odgovoril (odgovor št. 4):
»Naročnik ima trenutno rešitev zajema video signala v dokumentacijski sistem omogočeno preko običajnega analognega izhoda iz kamera procesorja do konverterja video signala, kjer se signal pretvori v digitalnega in nato v računalnik, kjer je nameščena programska oprema. Glede na dejstvo, da lahko vsak od ponudnikov omogoči boljšo kvaliteto prenosa video signala, naročnik vztraja pri izhodu DICOM, ki je standard v medicini. Naročnik zavrača očitke o previlegiranju kateregakoli ponudnika, saj dopušča ponudbo bodisi z direktnim izhodom iz procesorja ali pa preko ustreznega vmesnika, ki to omogoča«,
ki pa je vlagatelj v točki C.12) zahtevka za revizijo ni izpodbijal.

Vlagatelj je navedel, da je stališče o omogočanju uporabe katerekoli endoskopske opreme na tržišču z zahtevanim sistemom, kot izhaja iz odgovora št. 32, objavljenega na portalu javnih naročil, napačno, vendar iz vlagateljevega stališča ni mogoče razbrati jasnega očitka o kršitvi (prim. 5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), niti se vlagatelj v točki C.12) zahtevka za revizijo ne sklicuje na kakšno določbo ZJN-3. Vendar če je treba te vlagateljeve navedbe povezati s stališči o kršitvi vsaj načel iz 5. in 7. člena ZJN-3 (str. 28–29 zahtevka za revizijo) in šteti, da vlagatelj ne more ponuditi take tehnične rešitve, kot jo je naročnik določil v 1. točki dela O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je navedel (str. 26 zahtevka za revizijo), da »v endoskopskem videoprocesorju nima vgrajenega direktnega DICOM izhoda, ravno zaradi omejitve protokola DICOM, ki nima možnosti snemanja video sekvenc endoskopskega posega« (gl. tudi navedbo iz vloge z dne 4. 10. 2017, str. 14, da »je naročnik preferiral ponudnika Fujifilm, saj je Fujifilm edini proizvajalec, ki na tržišču nudi endoskopski videoprocesor, ki ima vgrajen direkten DICOM izhod«), Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je naročnik kršil temeljna načela.

Državna revizijska komisija ponavlja, da le dejstvo, da naj bi sporno tehnično zahtevo lahko izpolnil en proizvajalec oziroma da naj bi bila konkurenca omejena, ni že samo po sebi kršitev ZJN-3.

Z vidika zagotavljanja konkurence med gospodarski subjekti tudi ni kršitev ZJN-3, če naročnik določi take tehnične specifikacije, zaradi katerih zahteva manj od stanja tehnike na trgu. Manj kot je namreč tehničnih zahtev ali te tehnične zahteve zahtevajo manj kompleksne, manj izpopolnjene, bolj preproste ipd. tehnične rešitve, večji je lahko krog gospodarskih subjektov, ki jim zadosti.

Državna revizijska komisija hkrati ugotavlja, da je naročnik v 1. točki dela O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila sicer določil, da mora biti izhod DICOM vgrajen v procesorju, vendar naročnik ne omejuje gospodarskih subjektov, da mu lahko ponudijo le to tehnično rešitev, saj je iz 8. točke dela A. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razvidno, da jim je omogočil, da povezljivost zagotovijo »z ustreznim vmesnikom, ki pa mora biti del ponudbe«. Ta drugačna možnost torej omogoča sodelovanje tudi tistim gospodarskim subjektom, ki ne bi mogli ponuditi direktnega izhoda DICOM, zato konkurenca ni onemogočena, tehnične specifikacije pa v enakem obsegu in vsebini zavezujejo vse gospodarske subjekte. Iz slednjega zato ne bi bilo mogoče že zaključiti, da je naročnik kršil 5. in 7. člen ZJN-3. Vlagatelj je v vlogi z dne 4. 10. 2017, str. 14, sicer navedel, da vmesnik »predstavlja velik strošek in ostale ponudnike postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi s proizvajalcem Fujifilm«, vendar vlagatelj – četudi zanemarimo dejstvo, da zaradi prvega odstavka 14. člena ZPVPJN ne more uveljavljati pravnega varstva še v imenu drugih gospodarskih subjektov – ni že v zahtevku za revizijo uveljavljal, da možnost tehnične rešitve z vmesnikom predstavlja strošek, zaradi katerega njegova ponudba ne bi bila konkurenčna, prepoznega uveljavljanja tega stališča pa ni opravičil, kot to določa prva poved iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN, zato ga Državna revizijska komisija (četudi vlagateljevo stališče sicer niti ni konkretizirano) ni mogla upoštevati pri odločanju o zahtevku za revizijo.


C.13)

Vlagatelj je navedel, da:
– je naročnik na vprašanje v zvezi z zahtevo iz 2. točke v delu O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede spremljanja in sledenja uporabe endoskopa na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 odgovoril zavajajoče in prilagojeno njegovim interesom,
– je naročnik pred leti pri družbi Medip, d. o. o., Ljubljana nabavil dezinfektorje proizvajalca Soluscope in ne termodezinfektorjev,
– sledenje, ki ga zagotavlja dezinfektor proizvajalca Soluscope, ni usklajeno s tehnologijo RFID, ki jo za dezinfektorje zahteva naročnik,
– dezinfektorji proizvajalca Soluscope uporabljajo »primitivno« tehnologijo z izpisom protokola pranja dezinfektorja s tiskalnikom na papir, ki ga mora osebje shranjevati v fasciklu, kar predstavlja dodatno delo za osebje in dodaten strošek za nakup namenskega papirja za tiskalnik, sledenja osebja pa Soluscope ne zagotavlja v svojih prostorih,
– ima naročnik dvojna merila, saj od ponudnikov zahteva sledenje z najnovejšo tehnologijo RFID, na drugi strani pa preferiranemu ponudniku omogoča, da uporablja omejeno tehnologijo, ki ni kompatibilna z zahtevanim sistemom za sledenje,
– naročnik na portalu javnih naročil ni odgovoril na poziv za razveljavitev dela O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in k razmisleku , da gospodarski subjekti lahko v ponudbo vključijo tudi termodezinfektorje, ki bi zadostili vsem modernim zahtevam dokumentiranja in sledenja poti ter uporabe endoskopov,
– ne on ne drugi gospodarski subjekti nimajo podatka, ali lahko ponudijo tudi zamenjavo obstoječih dezinfektorjev.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik je v 2. točki dela O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za »opremo za dokumentiranje endoskopskih posegov in slednje poti endoskopov (uporaba pri preiskavah, reprocesiranje, sušenje in hramba endoskopov)« določil:
»spremljanje ter sledenje uporabe endoskopov:
a. Vsak endoskop mora biti opremljen z oddajnikom RFID, opcijsko tudi s črtno kodo.
b. Vsako endoskopsko postajo (videolinijo), postajo za manualno čiščenje endoskopov (pomivalna korita), postajo za reprocesiranje (dezinfekcijski stroji) in postajo za sušenje in hrambo endoskopov (sušilne omare) mora biti opremljena s sprejemnikom RFID, opcijsko tudi s čitalci črtnih kod.
c. Vse oddajnike in sprejemnike (ki so lahko tudi npr. dezinfekcijski stroj, sušilna omara, kamera procesor) je potrebno povezati s programsko opremo za nadzor nad uporabo in sledljivostjo endoskopov.
d. Ponudnik lahko sledljivost endoskopov (workflow) omogoči tudi brez sprejemnikov v kolikor lahko omogoči direktno odčitavanje endoskopov na posameznih postajah (bodisi preko sušilne omare ali dezinfekcijskega stroja – ko se endoskop vstavi v omaro ali stroj, ga le ta zazna; ali pa npr. preko kamera procesorja – ko se endoskop priklopi v procesor le-ta posreduje podatke o endoskopu v dokumentacijski sistem)«.

Naročnik je v zvezi s 2. točko dela O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil
 na vprašanje:
»V delu O – Oprema za dokumentiranje endoskopskih posegov in sledenje poti endoskopov (uporaba pri preiskavah, reprocesiranje, sušenje in hramba endoskopov) III. dela razpisne dokumentacije (stran 28-31) naročnik v točki 2 Spremljanje ter sledenje uporabe endoskopov zahteva:
a. Vsak endoskop mora biti opremljen z oddajnikom RFID, opcijsko tudi s črtno kodo.
b. Vsako endoskopsko postajo (videolinijo), postajo za manualno čiščenje endoskopov (pomivalna korita), postajo za reprocesiranje (dezinfekcijski stroji) in postajo za sušenje in hrambo endoskopov (sušilne omare) mora biti opremljena s sprejemnikom RFID, opcijsko tudi s čitalci črtnih kod.
c. Vse oddajnike in sprejemnike (ki so lahko tudi npr. dezinfekcijski stroj, sušilna omara, kamera procesor) je potrebno povezati s programsko opremo za nadzor nad uporabo in sledljivostjo endoskopov.
d. Ponudnik lahko sledljivost endoskopov (workflow) omogoči tudi brez sprejemnikov v kolikor lahko omogoči direktno odčitavanje endoskopov na posameznih postajah (bodisi preko sušilne omare ali dezinfekcijskega stroja – ko se endoskop vstavi v omaro ali stroj, ga le ta zazna; ali pa npr. preko kamera procesorja – ko se endoskop priklopi v procesor le-ta posreduje podatke o endoskopu v dokumentacijski sistem).
Standard, ki velja za endoskopske enote, jasno opredeljuje, cit. smernice ESGE/ESGENA; "vsak korak zabeležimo ročno ali v elektronski obliki, vključno z imenom osebe, ki opravlja postopek ‐ procesni parametri čistilno‐razkuževalne in avtomatske razkuževalne naprave so dokumentirani z ročnimi izpisi ali v elektronski obliki, ki kažejo, da je bila priprava za ponovno uporabo uspešna in popolna".
Opisane tehnične zahteve niso v skladu s trenutnimi smernicami in standardi, ki veljajo za sledljivost poti fleksibilnih endoskopov in hkrati dovoljujejo možnost človeške napake, saj naročnik nikje, r v postopku ne zahteva dokumentacijo izpiska postopka uporabe, vezane tudi na osebo, niti ne zapis posameznih postopkov, da je bila dezinfekcija in/ali hramba uspešna.
Glede na navedeno naročnika pozivamo, da odstrani diskriminatorne zahteve.
Trenutni standardi sledljivosti sledenja so v svetu bistveno višji od zahtevanih, saj naročnik v delu O razpisne dokumentacije ne zahteva sledenje osebja in zapis protokola strojne dezinfekcije endoskopov. Za kakovostno sledenje ni samo pomemben podatek, kdaj je bil endoskop vložen v dezinfekcijski stroj ali omaro, temveč tudi spremljanje celotnega postopka dezinfekcije (vse faze) ali sušenja endoskopov.
Glede na vse navedeno naročnik pozivamo, k razveljavitvi dela O in k razmisleku, da potencialni ponudniki lahko v ponudbo vključimo tudi termodezinfektorje, ki pa bi zadostili vsem modernim zahtevam dokumentiranja in sledenja poti ter uporabe endoskopov?«
11. 9. 2017 ob 11.40 odgovoril (odgovor št. 34):
»Reprocesiranje v strojih in sledljivost osebja ima že svoje obstoječe izpise in je kot tako popolnoma sledljivo. Naročnik je pred leti nabavil nove termodezinfektorje in trenutno nabave tovrstne opreme ne načrtuje«,
s čimer je ta odgovor postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija ponavlja, da se naročnik v tehničnih specifikacijah ni skliceval na to, da mora biti ponujeni predmet skladen s smernicami ESGE/ESGENA, za katere je vlagatelj navedel, da so le priporočilo (vloga z dne 4. 10. 2017, str. 11), čeprav naj bi se jih v stroki upoštevalo (vloga z dne 4. 10. 2017, tudi str. 11). Morebitno razhajanje izdelka s smernicami ESGE/ESGENA zato glede na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni razlog, zaradi katerega ponudba ne bi bila dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, niti tako naročnikovo ravnanje ne pomeni kršitve načela iz 5. člena ZJN-3, saj s tem, ko naročnik ni zahteval, da mora biti ponujeni predmet skladen tudi s temi smernicami, konkurenca ni v ničemer prizadeta (omejena ali onemogočena). Hkrati je treba dodati, da ni kršena niti enaka obravnava gospodarskih subjektov (načelo iz 7. člena ZJN-3), saj nobenemu gospodarskemu subjektu ni treba izpolniti tehničnih zahtev, ki jih ne določa dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija se ne strinja z vlagateljem, da naročnik z odgovorom št. 34, objavljenim na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40, ni odgovoril na vprašanje v zvezi z možnostjo vključitve termodezinfektorjev, ki »bi zadostili vsem modernim zahtevam dokumentiranja in sledenja poti ter uporabe endoskopov«. Iz druge povedi iz odgovora št. 34, objavljenega na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40, je razvidno, da naročnik ne načrtuje nabave termodezinfektorjev. Državna revizijska komisija sicer lahko ugotovi, da ta naročnikov odgovor lahko ni natančen, saj bi glede na vlagateljevo stališče (str. 26 zahtevka za revizijo), da »po vedenju vlagatelja, je je naročnik pred leti res nabavil dezinfektorje (in NE termodezinfektorje) proizvajalca Soluscope, ponudnika Medip d.o.o., Ljubljana«, ki ga je po vsebini potrdil tudi naročnik, ko je v dokumentu »Odgovor na zahtevek za revizijo« z dne 27. 9. 2017 (19. zaporedna stran) navedel, da »trenutni dezinfektorji naročnika zagotavljajo sledljivost tako endoskopov, kot tudi osebja«, izhajalo, da naročnik v preteklosti ni nabavil termodezinfektorjev, ampak dezinfektorje (gl. tudi četrto alineo zadnjega odstavka dela O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je naročnik navedel, da so »obstoječa oprema uporabnika« med drugim »dezinfekcijski stroji – 3 kom«), vendar vrsta teh strojev (tj. bodisi dezinfektorji bodisi termodezinfektorji) ni bistvena za razumevanje vsebine odgovora št. 34, objavljenega na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40. Bistveno je namreč sporočilo tega odgovora, ki je za namen vlagateljevega vprašanja zadostno jasen: če naročnik ne načrtuje nabave dodatnih strojev, iz tega (logično) izhaja, da pri tem javnem naročilu ni zainteresiran niti za njihovo ponudbo.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je spraševalec spraševal o vključitvi teh strojev v ponudbo, ne da bi bilo razvidno, ali bi bila ta vključitev odplačna, niti ni razvidno, kaj naj bi bilo ravnanje z obstoječo opremo. Iz točke C.15) zahtevka za revizijo (str. 28), kjer je vlagateljev navedel »na svoje stroške zamenjajo obstoječe dezinfektorje«, je razvidno, da je vlagatelj vprašanju dodal stališče, da bi bila ta vključitev za naročnika brezplačna. Iz vloge z dne 4. 10. 2017 (str. 16) pa je mogoče sklepati, da je vprašanje vključevalo odplačnost, saj je vlagatelj navedel: »Ali bi bile te rešitve cenovno sprejemljive ali ne, pa bi pokazal trg.« O cenovni sprejemljivosti se namreč ni smiselno spraševati, če bi bila vključitev brezplačna za naročnika. Ne glede na to, ali je bilo vprašanje zastavljeno z namenom (ne)odplačnosti, bi kazalo, da bi vlagatelj naročniku želel ponuditi vsebinsko drugačno rešitev, kot jo je naročnik načrtoval s tem javnim naročilom. Ker pa naročnik tega ni omogočil, je vlagatelj v vlogi z dne 4. 10. 2017 navedel (str. 16), da je »s cit. odgovorom naročnik diskriminiral ostale ponudnike, saj potencialnim ponudnikom ni omogočil da bi ponudili s[vo]je rešitve«. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v točki C.13) zahtevka za revizijo v zvezi z odgovorom št. 34, objavljenim na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40, očital le, da naročnik ni odgovoril na vprašanje v zvezi z možnostjo vključitve termodezinfektorjev v ponudbo in torej mu je očital nezadostno informiranje, kar bi se lahko kazalo kot kršitev npr. 6. člena ZJN-3, v vlogi z dne 4. 10. 2017 (str. 16) pa mu je v zvezi s točko C.13) zahtevka za revizijo očital kršitev 7. člena ZJN-3 zaradi diskriminacije gospodarskih subjektov oziroma 5. člena ZJN-3 zaradi posledice tega odgovora (tj. nemožnost ponudbe svoje rešitve). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj že v zahtevku za revizijo očital tudi kršitvi 5. in 7. člena ZJN-3 (gl. str. 28–29 zahtevka za revizijo), čeprav ju ni očital tudi v vsebini, kot jo je uveljavljal v vlogi z dne 4. 10. 2017 (str. 16). Vendar je vlagatelj v točki C.15) zahtevka za revizijo (str. 28) izpostavil odgovor št. 34, objavljen na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40, saj ga je navedel v ugotovitev, da naročnik ne dovoli vključitve termodezinfektorjev v ponudbo. Vlagatelj je kršitev načela iz 5. člena ZJN-3 v točki C.15) zahtevka za revizijo uveljavljal v zvezi s kompatibilnostjo z obstoječimi dezinfektorji pri naročniku, očitek o omejitvi konkurence pa je uperil tudi zoper proizvajalca Soluscope, ker »ni nikoli predal protokolov za sledenje drugim, konkurenčnim proizvajalcem«. Ob takih izhodiščih je Državna revizijska komisija obravnavala tudi ta vlagateljev očitek tudi v smislu kršitev 5. in 7. člena ZJN-3, vendar ne v tem delu obrazložitve sklepa, temveč pri obravnavi točke C.15) zahtevka za revizijo.


C.14)

Vlagatelj je navedel, da:
– je naročnik na vprašanje v zvezi z zahtevo iz 2. točke v delu O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede spremljanja in sledenja uporabe endoskopa na vprašanje o potrebnosti vključitve tudi sledenja osebja v fazah, v katerih je endoskopska sestra udeležena v procesu reprocesiranja fleksibilnih endoskopov, 11. 9. 2017 odgovoril, da lahko, ni pa to pogoj, a čimer preferira družbo Medip, d. o. o., Ljubljana, ki ponuja sistem za sledenje Soluscope, ki ne zagotavlja sledenja osebja, kar je ena ključnih zahtev, ki so zapisane v smernicah ESGE/ESGENA.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik je v 2. točki dela O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za »opremo za dokumentiranje endoskopskih posegov in slednje poti endoskopov (uporaba pri preiskavah, reprocesiranje, sušenje in hramba endoskopov)« določil zahteve za »spremljanje ter sledenje uporabe endoskopov«.

Naročnik je v zvezi z 2. točko dela O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil
 na vprašanje:
»V delu O – Oprema za dokumentiranje endoskopskih posegov in sledenje poti endoskopov (uporaba pri preiskavah, reprocesiranje, sušenje in hramba endoskopov) III. dela razpisne dokumentacije (stran 28-31) naročnik v točki 2 spremljanje ter sledenje uporabe endoskopov od ponudnikov zahteva le sledenje endoskopov.
Znano je, da je potrebno za učinkovito spremljanje higienskih pogojev v bolnišničnem okolju zagotoviti tudi sledenje osebja.
Glede na navedeno sprašujemo, ali je potrebno v svojo ponudbo vključiti tudi sledenje osebja v fazah, kjer je človek (endoskopska sestra) udeležen v procesu reprocesiranja fleksibilnih endoskopov. To je v fazi čiščenja endoskopov in v fazi hranjenja endoskopov. To pomeni, da se v dokumentacijski sistem sledenja zapiše, katera oseba je ta postopek izvajala? Ob morebitnih napakah in dokazovanju le teh je le tako zagotovljeno iskanje povzročitelja.«
11. 9. 2017 ob 11.40 odgovoril (odgovor št. 40):
»Lahko, ni pa pogoj«,
s čimer je ta odgovor postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj sicer navedel, da naročnik preferira družbo Medip, d. o. o., Ljubljana, ki ponuja sistem za sledenje Soluscope, ki ne zagotavlja sledenja osebja, vendar ne more biti sporno, da je naročnik določil tehnično zahtevo, ki vsem gospodarskim subjektom omogoča, da jim ni treba ponuditi tudi rešitve, kot jo je predlagal spraševalec. Naročnik torej vsem gospodarskim subjektom omogoča enako ravnanje pri predložitvi ponudbe (7. člen ZJN-3). Naročnik ni zahteval še določene lastnosti ponujenega blaga, zaradi česar konkurenca ni v ničemer prizadeta (omejena ali onemogočena) in zaradi tega naročnik ni mogel kršiti niti 5. člena ZJN-3. ZJN-3 tudi ne določa, da bi moral naročnik kot tehnično specifikacijo določiti predlagano tehnično zahtevo. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da naročnik ni kršil ZJN-3, če ni zahteval, da mora imeti ponujeni izdelek predlagano tehnično lastnost.


C.15)

Vlagatelj je navedel, da:
– je naročnik na zahtevo za umik zahteve iz dela O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede čitalcev RFID 11. 9. 2017 odgovoril zavajajoče in prilagojeno njegovim interesom, da bi lahko preferiral družbo Medip, d. o. o., Ljubljana, ki lahko kot edina zagotovi kompatibilnost z obstoječimi dezinfektorji Saluscope pri naročniku,
– proizvajalec sistema za sledenje IT Saluscope ni nikoli predal protokolov za sledenje konkurenčnim proizvajalcem,
– naročnik z zahtevo za kompatibilnost z dezinfektorji onemogoča konkurenco, hkrati pa ne dovoli gospodarskim subjektom, da na svoje stroške zamenjajo obstoječe dezinfektorje.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik je v četrti alinei zadnjega odstavka dela O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za »opremo za dokumentiranje endoskopskih posegov in slednje poti endoskopov (uporaba pri preiskavah, reprocesiranje, sušenje in hramba endoskopov)« določil, da »celotni sklop opreme za dokumentiranje endoskopskih posegov in sledenje poti endoskopov naj vsebuje« »čitalec RFID – 6 kom oz. toliko, da zadostimo sledenje za celotno ponujeno opremo (endoskope). V primeru, da ponudnik zagotavlja sledenje endoskopa že z zgoraj ponujeno opremo (kamera, procesor, sušilna omara) in/ali omogoči nemoteno sledenje z obstoječo opremo uporabnika (npr. dezinfekcijski stroji – 3 kom), potem naj ponudi zgolj toliko čitalcev RFID kot je to potrebno«.

Naročnik je v zvezi s četrto alineo zadnjega odstavka dela O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil
 na poziv:
»V delu O – Oprema za dokumentiranje endoskopskih posegov in sledenje poti endoskopov (uporaba pri preiskavah, reprocesiranje, sušenje in hramba endoskopov) III. dela razpisne dokumentacije (stran 28-31) naročnik pod besedilom na strani 30 Celotni sklop opreme za dokumentiranje endoskopskih posegov in sledenje poti endoskopov naj vsebuje" je zahteva: čitalec RFID – 6 kom oz. toliko, da zadostimo sledenje za celotno ponujeno opremo (endoskope). V primeru, da ponudnik zagotavlja sledenje endoskopa že z zgoraj ponujeno opremo (kamera, procesor, sušilna omara) in/ali omogoči nemoteno sledenje z obstoječo opremo uporabnika (npr. dezinfekcijski stroji – 3 kom), potem naj ponudi zgolj toliko čitalcev RFID kot je to potrebno.".
Naročnik je objavil opis tehničnih karakteristik proizvajalca dezinfekcijskega stroja Soluscope ponudnika MEDIP d.o.o., Ljubljana. Tako oblikovane tehnične zahteve ostalim gospodarskim subjektom ne omogočajo enakega dostopa do postopka javnega naročanja in neupravičeno ovirajo odpiranje javnih naročil konkurenci. Predmet javnega naročila namreč ne upravičuje, da se v tehničnih specifikacijah navede določena izdelava opreme značilna za proizvode določenega proizvajalca opreme. S takšnim zapisom tehničnih zahtev naročnik očitno favoriziranja le enega ponudnika.
Naročnik v endoskopski enoti uporablja, kot je zapisano v zahtevah tri (3) dezinfekcijske stroje proizvajalca Soluscope. Ker je omenjeni dezinfekcijski stroj glede zahteve po sledenju omejen le na kompatibilnost z dokumentacijskim sistemom, ki ga nudi ponudnik MEDIP d.o.o, Ljubljana menimo, da gre pri predmetnem postopku oddaje javnega naročila za kršitve temeljnih načel javnega naročanja, predvsem načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, načela transparentnosti ter načela enakopravne obravnave ponudnikov. Cit. zahtevi naročnika lahko namreč zadosti le en ponudnik.
Ob dejstvu, da lahko le en proizvajalec zadosti zahtevanim karakteristikam, naročnik popolnoma izključujete ostale zaintersirane ponudnike opreme za sledenje v Sloveniji, ki ponujajo enakovredno ali tehnološko naprednejše sisteme za sledenje.
Glede na navedeno naročnika pozivamo, da diskirminatorno zahtevo umakne.«
11. 9. 2017 ob 11.40 odgovoril (odgovor št. 42):
»Naročnik je prepričan, da zahteva ni diskriminatorna – nasprotno; vsled omogočanja sledenja endoskopov kateregakoli proizvajalca, je naročnik zahteval dokumentacijski sistem, ki je neodvisen od ostalih, že obstoječih enot. V kolikor pa je možna funkcionalno enakovredna rešitev v kombinaciji z obstoječo opremo, pa seveda lahko ponudnik ponudi tudi tovrstno rešitev«,
s čimer je ta odgovor postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz četrte alinee zadnjega odstavka dela O. 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja naročnikova potreba po čitalcih RFID in naročnik v tej alinei določa (le) zahteve glede njihovega števila.

Državna revizijska komisija je pri obravnavi točke C.13) zahtevka za revizijo ugotovila, kaj je vlagatelj navedel v vprašanju, na katerega je naročnik odgovoril z odgovorom št. 34, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil. Ker se z zahtevkom za revizijo uveljavlja pravno varstvo zoper naročnikova ravnanja in odločitve v postopku javnega naročanja (prim. prvo poved iz prvega odstavka 5. člena ZPVPJN) in ne zoper ravnanja proizvajalcev, Državna revizijska komisija pa ima pooblastilo le za odločanje o pravnem varstvu zoper naročnikova ravnanja in odločitve v postopku javnega naročanja (prim. prvi odstavek 60. člena ZPVPJN v zvezi z drugo alineo 2. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija ni obravnavala očitka, da je proizvajalec Soluscope s svojim ravnanjem (opustitvijo) onemogočil konkurenco, saj – ne glede na to, da proizvajalec Soluscope sicer ni naročnik, – to ni vprašanje, ki bi se ga reševalo po pravilih javnega naročanja.

Državna revizijska komisija opozarja, da dejansko stanje pri naročniku (tj. razpolaganje z obstoječo opremo) že po naravi stvari vpliva na njegova ravnanja pri ravnanju v zvezi s to opremo. Dejstvo, da bi naročnik zahteval določeno lastnost, ki bi bila skladna z opremo, s katero že razpolaga, ne bi bila v nasprotju z ZJN-3 (prim. zadevo št. 018-063/2013). Poleg tega pa je iz odgovora št. 42, objavljenega na portalu javnih naročil 11. 9. 2017 ob 11.40, razvidno, da je naročnik zahteval dokumentacijski sistem, ki je neodvisen od ostalih, že obstoječih enot, omogoča pa tudi ponudbo funkcionalno enakovredne rešitve v kombinaciji z obstoječo opremo. Državna revizijska komisija se zato strinja z naročnikovim stališčem iz dokumenta »Odgovor na zahtevek za revizijo« z dne 27. 9. 2017 (21. zaporedna stran), da naročnik ni pogojeval uporabe že obstoječega sistema za sledenje. Ob takem izhodišču nista podani kršitvi 5. in 7. člena ZJN-3, saj je vsem gospodarskim subjektom omogočeno, da pod enakimi pogoji ponudijo rešitev, ki izpolnjuje zahteve iz tehničnih specifikacij. Dejstvo, da vlagatelj ne bi mogel ponuditi zamenjave obstoječih dezinfektorjev, ne predstavlja kršitve 5. in 7. člena ZJN-3, saj vlagatelju ni onemogočeno sodelovanje v postopku javnega naročanja pod pogoji, ki jih je določil naročnik in veljajo enako za vse gospodarske subjekte. Ne glede na to je treba upoštevati, da bi vlagatelj s predlagano zamenjavo dezinfektorjev uredil le del vprašanj (ni npr. jasno, za koliko časa bi bili nadomestni stroji na razpolago, kako je z njihovim servisiranjem in vzdrževanjem, naročnik bi imel še določene obveznosti z obstoječo opremo), kot ključno pa je treba ugotoviti, da ZJN-3 ne določa, kaj sme naročnik nabaviti, zato vlagatelj ne more uspeti z uveljavljanjem, da mu naročnik ni omogočil ponudbe termodezinfektorjev. To je namreč vprašanje, ki je povezano z oblikovanjem potreb (kaj je treba nabaviti), ne pa z izvajanjem postopka javnega naročanja (kako je treba nabaviti).


Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je zavrnila zahtevek za revizijo, zato je zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 29. 1. 2018

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
 Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, 6310 Izola,
 odvetnica Mojca Lorenci Visinski, Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.