018-255/2017 Elektro Maribor

Številka: 018-255/2017-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »PRENAPETOSTNI ODVODNIKI« v sklopu A »SN PRENAPETOSTNI ODVODNIKI ZA NAPETOSTNI NIVO 20 kV« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj IZOELEKTRO d.o.o., Limbuška cesta 2, Limbuš (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO MARIBOR d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 1. 2018

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 26. 7. 2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 28. 7. 2017, pod št. objave JN007166/2017-W01. Dne 11. 8. 2017 je bil na portalu javnih naročil objavljen še popravek obvestila.

Naročnik je dne 27. 10. 2017 sprejel »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 2201-35/2016-30; navedena odločitev je bila dne 8. 11. 2017 pod oznako JN007166/2017-ODL01 objavljena na portalu javnih naročil. Iz odločitve med drugim izhaja, da je naročnik v sklopu A »SN prenapetostni odvodniki za napetostni nivo 20 kV« kot najugodnejšo izbral ponudbo konzorcija C & G d.o.o. Ljubljana, Riharjeva ulica 38, Ljubljana in OPSEN d.o.o., Ljutomerska cesta 30, Ormož (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve še izhaja, da je naročnik po merilih ugodnejšo ponudbo vlagatelja za ta sklop zavrnil kot nedopustno, pri čemer je navedel, da vlagatelj na priloženem vzorcu in tudi drugje v ponudbi v nasprotju s tehničnimi zahtevami ni izkazal razreda prenapetostnega odvodnika – naročnik se pri tem sklicuje na določilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, skladno s katerim morajo biti na prenapetostnem odvodniku trajno in čitljivo označeni določeni podatki, med drugim tudi razred prenapetostnega odvodnika.

Vlagatelj je dne 15. 11. 2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila za sklop A. Navaja, da ne drži, da na priloženem vzorcu in drugje v ponudbi ni izkazal razreda prenapetostnega vodnika. Pojasnjuje, da je v postopku oddaje vzorca žal prišlo do napake v računalniškem sistemu v skladišču, zaradi česar je bil pomotoma izdan in posledično dostavljen napačen vzorec. Izdelki, namenjeni za potrebe tega javnega naročila, so namreč izdelani po vseh zahtevah javnega naročila, tudi z navedbo razreda, kljub temu, da strokovni standard tega ne zahteva, pa tudi naročnik do sedaj tega ni nikdar zahteval – zahteva naj ne bi bila povezana s predmetom javnega naročila. Dostavljen vzorec ustreza vsem tehničnim specifikacijam in zahtevam, edina pomanjkljivost je očitna pisna pomota, ko na priloženem vzorcu ni zapisan razred prenapetostnega odvodnika. Dodaja še, da je sporni podatek izkazan in jasno zapisan v tipskih testih v digitalni obliki na priloženem CD-ju kot obveznem sestavnem delu ponudbe. Vlagatelj meni, da je naročnik imel možnost sam preveriti razred odvodnikov, in sicer z vpogledom na priloženi CD ali s preverbo delovanja odvodnikov, kar je mnogo pomembneje od zapisa na odvodniku; naročnik navsezadnje od vlagatelja že vrsto let kupuje odvodnike in jih uporablja v svojem omrežju. Vlagatelj nadalje meni, da bi ga moral naročnik v primeru, ko ne bi sam preverjal razreda odvodnika, opozoriti na očitno pomanjkljivost ponudbe in ga pozvati na odpravo pomanjkljivosti, glede na to, da gre izključno in le za pomanjkljiv zapis, ne pa za tehnične specifikacije izdelka. Končna posledica vsega je bila izključitev ugodnejšega ponudnika in s tem kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

Izbrani ponudnik se o vlagateljevem zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je dne 5. 12. 2017 sprejel sklep, št. 2201-35/2016-38, s katerim vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Ugotavlja, da so bile zahteve v zvezi z oznakami na prenapetostnem odvodniku nedvoumno definirane v tehničnih zahtevah ter da ni dvoma, da vzorec prenapetostnega odvodnika ne ustreza razpisnim pogojem. Vsa navajanja vlagatelja o standardih, o zahtevah v prejšnjih postopkih oddaje javnega naročila ter o smiselnosti take zahteve naročnik razume kot neutemeljena ter brezpredmetna za postopek odločanja o izbiri dobavitelja. Poudarja, da obravnavana tehnična zahteva nikakor ni »dodaten pogoj«, kot navaja vlagatelj, temveč ena izmed tehničnih zahtev. Standardi so le minimalni pogoji, ki jim je potrebno zadostiti, naročnik pa lahko zahteva bolje oz. več. Naročnik pojasnjuje pomen zahteve po označbi. Upoštevaje navedbo vlagatelja, da je kot naročnikov dobavitelj že v preteklosti dobavljal odvodnike brez natisnjenega razreda, pa naročnik zavrača vlagateljeve navedbe, da je pri vzorcu prišlo do napake v računalniškem sistemu v skladišču vlagatelja, zaradi česar naj bi bil dostavljen napačen vzorec. Glede zatrjevanja vlagatelja, da je imel naročnik možnost sam preveriti razred odvodnikov, naročnik izpostavlja, da:
- je v ponudbi vlagatelja za sklop A navedenih več oznak za tip istega prenapetostnega odvodnika, zato je še toliko bolj pomembno, da bi vlagatelj dostavil vzorec s trajno in čitljivo zapisanim razredom odvodnika;
- je absurdno vlagateljevo pričakovanje o preverbi delovanja odvodnikov s strani naročnika, saj je to povezano z visokimi stroški in ni dolžnost naročnika;
- prejšnje dobave odvodnikov niso povezane s tem javnim naročilom, poleg tega pa naročnik stremi k dvigu kvalitete blaga.
Naročnik se ne strinja z vlagateljem v tem, da gre za očitno pomanjkljivost. Meni, da skladno s petim odstavkom 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) lahko od ponudnika zahteva pojasnilo, ni pa tega dolžan storiti. Upoštevati je potrebno tudi šesti odstavek istega člena, skladno s katerim ponudnik ne sme dopolnjevati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta naročila.

Vlagatelj je odločitev naročnika o zahtevku za revizijo prejel dne 7. 12. 2017, do navedb naročnika pa se ni opredelil.

Državna revizijska komisija je odstopljeno dokumentacijo v zadevi prejela dne 8. 12. 2017 in 5. 1. 2018.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu A, in sicer vezano na naročnikovo oceno ponudbe vlagatelja kot nedopustne, ker ne ustreza zahtevanim tehničnim specifikacijam.

29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3 določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V primeru javnih naročil blaga ali storitev »tehnične specifikacije« pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti (23. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). V skladu z osmim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) se na infrastrukturnem področju za namen izbire udeležencev v postopkih javnega naročanja uporabljajo naslednja pravila:
a) naročnik, ki je določil pravila in pogoje za izključitev ponudnikov ali kandidatov, izključi gospodarske subjekte, ki izpolnjujejo pogoje za izključitev in ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje;
b) ponudnike in kandidate izbere v skladu z objektivnimi pravili in pogoji;
c) v omejenih postopkih, v postopkih s pogajanji z objavo, v konkurenčnih dialogih in v partnerstvih za inovacije po potrebi zmanjša število kandidatov, izbranih v skladu z a) in b) točko tega odstavka.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (dokument »PONUDBENI PREDRAČUN S SPECIFIKACIJO TEHNIČNIH ZAHTEV«) za sklop A v razdelku »TEHNIČNE ZAHTEVE« navedel:
»[…] 3. Ponudnik mora k ponudbi priložiti komplet vzorca prenapetostnega odvodnika iz ponudbe. Vzorec izbranega ponudnika naročnik zadrži kot etalon. Ostale vzorce bo naročnik po končanem postopku vrnil neizbranim ponudnikom.
4. Odvodniki v ponudbi morajo imeti ustrezne pripadajoče priključke:
- zgornji priključek (ustrezni vijak, matice (v primeru stebelnega vijaka) in podložke (vzmetne in navadne)),
- spodnji priključek (ustrezni vijak, matice (v primeru stebelnega vijaka) in podložke (vzmetne in navadne)).
Vsi priključni elementi morajo biti iz nerjavnega materiala A2 ali antikorozijsko zaščiteni. Izpolnjevanje te zahteve se preverja iz priloženega vzorca odvodnika.
5. Na prenapetostnem odvodniku morajo biti trajno in čitljivo označeni najmanj naslednji podatki:
- proizvajalec ali logotip le-tega,
- tip, razred, Uc, Ur, In;
Izpolnjevanje te zahteve se preverja iz priloženega vzorca odvodnika.
6. Ponudnik v ponudbi priloži tehnično dokumentacijo izdano s strani proizvajalca (npr. tehnični podatki iz proizvajalčevega kataloga ali tehnični podatki žigosani s strani proizvajalca). Tehnična dokumentacija se poleg papirnate oblike priloži tudi v digitalni obliki na priloženem CD ali DVD.
Poročila o tipskih preizkusih so zaradi obsežnosti lahko priložena samo v digitalni obliki. […]«

Ne glede na drugačno stališče vlagatelja je potrebno ugotoviti, da zahteva glede vsebine označb prenapetostnega odvodnika skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 predstavlja tehnično specifikacijo. Naročnik je predvidel tudi način izkazovanja te tehnične zahteve (tj. s predložitvijo vzorca, v točki »13. DOPUSTNOST PONUDBE« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe pa je navedel:
»V primeru, da bo naročnik od ponudnika zahteval predložitev prospektnega materiala, katalogov ali/in vzorce, je treba le-te dostaviti v roku, ki ga bo določil naročnik, sicer bo takšen ponudnik izločen iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.«

V zvezi z vlagateljevimi navedbami o tem, da so zahteve po označbi razreda odvodnika na samem odvodniku nesmiselne in niso povezane s predmetom naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so le-te prepozne. Skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN vlagatelj po poteku roka, ki je določen za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Ravnanje v nasprotju s citirano določbo je sankcionirano s prekluzijo, kar pomeni, da (naročnik in) Državna revizijska komisija takšnih prepozno očitanih (domnevnih) kršitev vsebinsko ne obravnava(ta). V obravnavanem primeru je vlagatelj šele v zahtevku za revizijo, vloženem po poteku roka za predložitev ponudb, navajal (domnevne) kršitve naročnika pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v smislu nepovezanosti zahtev s predmetom javnega naročila), ki so mu bile znane z objavo o naročilu male vrednosti na portalu javnih naročil. Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da teh kršitev ni mogoče več vsebinsko obravnavati, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali je naročnik ravnal v skladu z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Med strankama ni sporno, da je vlagatelj skupaj s ponudbo predložil vzorec prenapetostnega odvodnika brez označbe razreda. Vlagatelj sicer navaja, da je podatek o razredu prenapetostnega odvodnika izkazan in jasno zapisan v tipskih testih, ki jih je predložil k ponudbi na CD-ju. Državna revizijska komisija pri tem poudarja, da se vlagatelj (nekonkretizirano) sklicuje na dejstvo, da so bili ponujeni artikli ustreznega razreda, vendar to za rešitev obravnavane zadeve ni ključno. V obravnavanem primeru je namreč bistvena – kot izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila – zahteva naročnika, da je razred odvodnikov označen na samih prenapetostnih odvodnikih, kar naj bi ponudniki dokazali s predložitvijo vzorca, ki pa v konkretnem primeru nesporno ni bil ustrezen glede na tako formulirano zahtevo. V tem smislu zato za rešitev obravnavane zadeve ni bistveno niti, ali bi lahko naročnik preveril delovanje odvodnikov (s tem bi preveril razred odvodnika, ne pa tega, ali sploh ima ustrezajočo označbo), niti okoliščina, da naročnik od ponudnika že vrsto let kupuje in v svojem omrežju uporablja odvodnike vlagatelja (pri čemer vlagatelj niti na zatrjuje, da so imeli v preteklosti dobavljeni odvodniki označbo razreda).

Ob upoštevanju navedenega je potrebno ugotoviti, da naročnik na podlagi predloženega vzorca izbranega ponudnika ni mogel ugotoviti, da ponujen prenapetostni odvodnik v sklopu A v celoti ustreza tehničnim specifikacijam, določenim v obrazcu predračuna s tehničnimi specifikacijami, na tej podlagi pa v predmetnem sklopu oceniti ponudbo izbranega ponudnika kot dopustno.

Vlagatelj še meni, da bi ga moral naročnik obvestiti o pomanjkljivosti na vzorcu in mu omogočiti dostavo drugega (ustreznega) vzorca, pri čemer se sklicuje na določbo petega odstavka 89. člena ZJN-3. Skladno z navedeno določbo ZJN-3 lahko v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.

Ne glede na to, da je naročnik v določenih primerih upravičen pozvati ponudnika na pojasnila, popravek ali dopolnitev dokumentacije, pa je potrebno pri presoji ravnanj naročnika upoštevati tudi šesti odstavek 89. člena ZJN-3, skladno s katerim ponudnik (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje ponudbe v določenih delih, med drugim tudi v tistem delu ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. V konkretnem primeru se, kot že pojasnjeno, izpolnjevanje zahteve po ustrezni označbi prenapetostnega odvodnika nanaša na tehnične specifikacije predmeta naročila.

Ponudbeno vsebino, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, je v skladu z omenjeno zakonsko določbo torej dopustno dopolnjevati ali popravljati zgolj v primeru dopolnitev ali popravkov očitnih napak, pa še to le ob predpostavki, da zaradi teh popravkov ali dopolnitev ni dejansko predlagana nova ponudba. Ker predstavljajo dopolnitve ali popravki očitnih napak edino izjemo od splošne prepovedi dopolnjevanja ali popravljanja dela ponudbe, vezanega na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, je potrebno tako pri njihovi razlagi kot pri njihovi uporabi zavzeti restriktivni pristop. Glede na zakonsko opredelitev dopustnih posegov v dele ponudbene vsebine, ki se nanašajo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, gre najprej ugotoviti, da le-ti niso dovoljeni v primeru obstoja kakršnekoli napake, temveč so dopustni zgolj v primeru obstoja napake, ki je očitna. Očitnost napake pa je potrebno presojati z vidika možnosti njenega odkritja oziroma ugotovitve. Napaka je namreč očitna le, če jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled (prima facie), kar pomeni, da jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin dejanskega stanja oziroma s preverjanjem pravilnosti le-tega. Da pa ne bi dopolnitev ali poprava podatka, ki je bil predhodno opredeljen za očitno napako, dejansko pomenila podaje predloga nove ponudbe, mora biti pravilen podatek naročniku znan (posledično pa tudi na objektivni ravni preverljiv) že ob ugotovitvi očitne napake. V kolikor se namreč naročnik s pravilnim podatkom in s tem s pravo ponudnikovo voljo prvič seznani šele ob odpravi očitne napake, ni mogoče zaključiti, da zaradi dopolnitve ali popravka slednje po roku za oddajo ponudbe ni bila dejansko predlagana nova ponudba.

V okoliščinah konkretnega dejanskega stanja glede tehničnih specifikacij ponujenega predmeta ne gre za očitno napako, ki bi jo bilo dopustno popraviti, saj je v objektivnem smislu ni mogoče neposredno zaznati na prvi pogled v smislu, da bi bilo potrebno glede na neprisotnost oznake razreda sklepati, da je predložen napačen vzorec. Za očitno napako bi lahko šlo v kolikor bi iz drugih delov vlagateljeve ponudbe izhajali ustrezni tehnični podatki ponujenega predmeta (da torej ponujeni odvodniki imajo ustrezne oznake), česar pa vlagatelj niti ne zatrjuje – vlagatelj, kot že pojasnjeno, zatrjuje zgolj to, da iz drugih delov ponudbe izhaja, da so ponujeni odvodniki določenega razreda, ne pa tudi tega, da drugi deli ponudbe izkazujejo obstoj trajnih in čitljivih oznak, skladno z naročnikovo zahtevo. Vlagatelju zato ni mogoče pritrditi v tem, da bi lahko po pozivu popravljal ali pojasnjeval svojo ponudbo v spornem delu.

Ob upoštevanju vsega navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 25. 1. 2018

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije








Vročiti:
- IZOELEKTRO d.o.o., Limbuška cesta 2, 2341 Limbuš,
- ELEKTRO MARIBOR d.d. , Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor,
- C & G d.o.o. Ljubljana, Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana,
- OPSEN d.o.o., Ljutomerska cesta 30, 2270 Ormož,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.