018-247/2017 Šolski center Velenje

Številka: 018-247/2017-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje občasnih prevozov dijakov in študentov ŠC Velenje«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Izletnik Celje, d.o.o., Aškerčeva ulica 20, 3000 Celje, ki ga zastopa Odvetniška družba Brezovec, o.p., d.o.o., Beethovnova ulica 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Šolski center Velenje, Trg mladosti 3, 3320 Velenje (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 1. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo z dne 30. 10. 2017 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik, ki izvaja postopek naročila male vrednosti z namenom sklenitve okvirnega sporazuma za izvajanje občasnih prevozov dijakov in študentov ŠC Velenje v obdobju do 31. 12. 2018, je obvestilo o javnem naročilu na portalu javnih naročil objavil dne 2. 10. 2017 pod številko JN008565/2017-W01. Kot izhaja iz dokumenta »Odločitev v postopku oddaje javnega naročila«, št. JN-002/2017-6, izdanega in na portalu javnih naročil objavljenega dne 23. 10. 2017, je naročnik odločil, da bo omenjeni okvirni sporazum sklenil s ponudnikom APS, d.d., Koroška cesta 64, 3320 Velenje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je zoper odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma vložil zahtevek za revizijo z dne 30. 10. 2017. Zatrjuje, da mu naročnik na vpogledu v ponudbeno dokumentacijo ni predložil poziva na dopolnitev ponudbe in dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika, niti ga ni seznanil z njunim obstojem. Vlagatelj, četudi je izrecno zahteval vpogled v morebitne dopolnitve ponudbe ter v korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom, se je tako z obstojem navedene dokumentacije seznanil šele na podlagi vsebine dopisa, št. JN-002/2017-9, prejetega dne 27. 10. 2017, s katerim mu je naročnik odgovoril na poziv za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila. S tem, ko je naročnik vlagatelju zamolčal dejstvo, da je izbrani ponudnik svojo ponudbo na podlagi poziva dopolnil, je ravnal v nasprotju z načeloma transparentnosti javnega naročanja in enakopravne obravnave ponudnikov, kršil pa je tudi vlagateljevo pravico do vpogleda. Dalje vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik namesto vsaj osmih zahtevanih ponudil zgolj sedem avtobusov s številom potniških sedežev od 35 do vključno 49. Morebitno naknadno dopolnjevanje ponudbe izbranega ponudnika glede števila avtobusov, njihove znamke in tipa, števila sedežev, letnice izdelave, emisijskega razreda ter podatka, ali gre za lastno vozilo/najem/leasing, je po mnenju vlagatelja nedopustno in kot tako neupoštevno, saj se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Glede na navedeno bi moral naročnik po prepričanju vlagatelja šteti, da izbrani ponudnik predpisanega tehničnega pogoja ne izpolnjuje, zaradi česar bi moral njegovo ponudbo – upoštevaje jasne in nedvoumne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila – izločiti kot nedopustno. Na podlagi predstavljenega vlagatelj predlaga, da mu Državna revizijska komisija dovoli vpogled v poziv naročnika z dne 19. 10. 2017 na pojasnitev in/ali dopolnitev podatkov, v dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika z dne 23. 10. 2017 ter v morebitne preostale pozive naročnika in/ali dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika, po vpogledu pa naj mu dovoli dopolnitev ali spremembo zahtevka za revizijo z navedbo novih kršitev, dejstev ter dokazov. Obenem vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi naročnikovo odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma, poleg tega pa zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.
Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 13. 11. 2017 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Navaja, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v vso zahtevano dokumentacijo, pri čemer predstavnik vlagatelja po pregledu listin, ki so ga zanimale, v zvezi z vpogledom ni imel nobenih pripomb ali morebitnih dodatnih vprašanj. Dalje zatrjuje, da je poleg sedmih avtobusov s 35 do 49 potniškimi sedeži v ponudbi navedel tudi tri avtobuse z večjim številom sedežev, poleg tega je na podlagi naročnikovega poziva na dopolnitev ponudbe slednjo dopolnil še z navedbo treh avtobusov s 35 do 49 potniškimi sedeži. Iz priloženih licenc in prometnih dovoljenj je razvidno, da so omenjeni avtobusi v posesti izbranega ponudnika, kar zagotavlja kakovostno ter konkurenčno izvedbo javnega naročila.
Naročnik je zahtevek za revizijo, prav tako pa tudi vlagateljevo zahtevo za vpogled v dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, s sklepom, št. JN-002/2017-11 z dne 23. 11. 2017, zavrnil kot neutemeljena, posledično pa je zavrnil še vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Uvodoma zatrjuje, da je vlagatelju na podlagi njegove zahteve omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ter v ostalo spisovno dokumentacijo, povezano z zadevnim javnim naročilom, v celoti, poleg tega pa mu je brezplačno posredoval fotokopije vseh zahtevanih dokumentov. Dalje naročnik navaja, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v okviru pogojev za sodelovanje, ki se nanašajo na tehnično in kadrovsko sposobnost, med drugim zahteval, da ponudniki izkažejo razpolaganje z vsaj osmimi avtobusi s številom potniških sedežev od 35 do vključno 49. Po zatrjevanju naročnika je izbrani ponudnik za dokazovanje omenjenega pogoja predložil izjavo ESPD, s katero je potrdil, da izpolnjuje vse zahtevane pogoje za sodelovanje, obrazec »Podatki o razpoložljivem in ustreznem voznem parku«, v katerem je (med drugim) navedel sedem (namesto minimalno zahtevanih osmih) avtobusov s številom potniških sedežev od 35 do vključno 49. Posledično je naročnik izbranega ponudnika na podlagi določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila z dopisom z dne 19. 10. 2017 pozval na pojasnilo in/ali dopolnitev podatkov iz ponudbene dokumentacije s predložitvijo zahtevanih dokazil za ugotavljanje njegove sposobnosti. Naročnik je pravočasno, to je dne 23. 10. 2017, prejel dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika, ki je obsegala seznam desetih avtobusov s številom potniških sedežev od 35 do vključno 49 (OBR-5), ter kopijo seznama vozil z licencami, predloženega že v ponudbi. Na podlagi prejete dopolnitve, ki se po mnenju naročnika nanaša na pogoje za sodelovanje in ne na tehnične specifikacije, kot to zatrjuje vlagatelj, je naročnik ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna, ter odločil, da bo okvirni sporazum sklenil s slednjim. Ob upoštevanju navedenega naročnik meni, da zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.
Vlagatelj se je v vlogi z dne 29. 11. 2017, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 30. 11. 2017, opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V omenjeni vlogi vlagatelj izpostavlja, da so v konkretnem primeru tehnične specifikacije predmeta javnega naročila ter pogoji za sodelovanje med seboj neločljivo povezani, v nadaljevanju pa vztraja pri svojih dosedanjih navedbah ter dokaznih predlogih.
Naročnik je v vlogi z dne 30. 11. 2017, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 1. 12. 2017, odgovoril na navedbe vlagatelja iz vloge z dne 29. 11. 2017. Navaja, da so vlagateljeve trditve o neločljivi povezanosti tehničnih specifikacij in pogojev neutemeljene, saj je iz opredelitve predmeta javnega naročila razbrati, da je naročnik zahteval izvedbo razpisanih storitev s tipi vozil, ki v pogojih niso opredeljeni – to so avtobus z do 16 sedeži, avtobus z do 22 sedeži, avtobus z do 35 sedeži, avtobus z do 50 sedeži, avtobus z do 60 sedeži ter avtobus s 60 + sedeži.
Državna revizijska komisija je omenjeno naročnikovo vlogo z dne 30. 11. 2017 na podlagi 11. člena ZPVPJN z dopisom z dne 14. 12. 2017 poslala vlagatelju v seznanitev ter morebitno izjasnitev. Ker je vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjeval, da mu naročnik ni omogočil vpogleda niti v poziv izbranemu ponudniku na dopolnitev ponudbe z dne 19. 10. 2017 niti v vlogo izbranega ponudnika »Odgovor na poziv« z dne 23. 10. 2017, je Državna revizijska komisija v prilogi navedene vloge vlagatelju v seznanitev ter morebitno izjasnitev posredovala še slednji (omenjeni vlogi namreč predstavljata edini naročnikov poziv na pojasnilo oziroma na dopolnitev ponudbe ter na tej podlagi podano dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika). Posledično Državna revizijska komisija ni obravnavala vlagateljevih navedb o domnevni kršitvi pravice do vpogleda ter načel enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnosti javnega naročanja, kot nepotreben pa je zavrnila tudi v tej zvezi podan vlagateljev dokazni predlog z zaslišanjem vodje njegovega komercialnega sektorja.
Vlagatelj se je v vlogi z dne 21. 12. 2017 (iz slednje je razvidno, da je bila poslana tudi naročniku), ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 22. 12. 2017, izjasnil o navedbah iz naročnikove vloge z dne 30. 11. 2017, poleg tega pa se je v njej izjasnil tudi o posredovanem pozivu naročnika z dne 19. 10. 2017 in o dopolnitvi ponudbe izbranega ponudnika z dne 23. 10. 2017. Zatrjuje, da gre pri tehničnih specifikacijah in tehnični sposobnosti za ista vozila, zato dopolnjevanje ponudbe v delu tehnične sposobnosti obenem pomeni tudi nedopustno dopolnjevanje v delu tehničnih specifikacij. Navedba naročnika, da se bodo razpisane storitve izvajale z vozili, ki niso hkrati opredeljena v okviru pogojev, je po mnenju vlagatelja neutemeljena, saj v tem primeru zahtevani pogoji ne bi bili smiselni niti potrebni. Vlagatelj tudi dvomi, da je naročnik izbranemu ponudniku pred odločitvijo o oddaji javnega naročila (pravilno) vročil poziv na dopolnitev ponudbe z dne 19. 10. 2017, za katerega sicer zatrjuje, da je v točki 2. nedopusten, saj se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Prav tako bi po prepričanju vlagatelja moralo obstajati dokazilo o tem, da je izbrani ponudnik naročniku poslal zahtevano pojasnilo in/ali predložil dokazila v pisni obliki, pri čemer pa ni mogoče spregledati, da predstavlja dopolnjeni OBR-5 z dne 23. 10. 2017 nedopustno dopolnitev ponudbe, ki je naročnik ne bi smel upoštevati.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 ter dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe in je na podlagi predložene dopolnitve njegovo ponudbo ocenil za dopustno.

Vlagatelj namreč zatrjuje, da se je naročnikov poziv na dopolnitev ponudbe nanašal na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, zato je bil nedopusten, posledično pa je bila nedopustna in s tem neupoštevna tudi na podlagi omenjenega poziva podana dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik navedenemu nasprotuje in navaja, da sta se tako poziv kot dopolnitev ponudbe nanašala na okoliščine, ki po svoji naravi predstavljajo pogoje za sodelovanje in katerih obstoj pred iztekom roka za predložitev ponudbe je mogoče objektivno preveriti.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena navedenega zakona po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Naročnik v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

Naročnik lahko gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, določene v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila ter pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Na podlagi desetega odstavka 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti, možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti pa so opredeljena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3.

Če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.

Naročnik je v poglavju »4.2 Pogoji za sodelovanje«, vsebovanem v »Razpisni dokumentaciji 'Izvajanje občasnih prevozov dijakov in študentov ŠC Velenje'« (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija), v točki »C. Tehnična in kadrovska sposobnost« med drugim določil:

»3. Ponudnik mora izkazati, da razpolaga z ustreznim številom tehnično brezhibnih vozil (lastništvo, najem, leasing), ki izpolnjujejo vse minimalne zakonske zahteve za vozila za prevoz skupin otrok, in sicer:
- vsaj tri (3) kombinirana vozila za prevoz osmih (8) potnikov;
- vsaj osem (8) avtobusov s številom potniških sedežev od 35 do vključno 49 in
- vsaj dva (2) avtobusa z najmanj 50 potniškimi sedeži,
od tega morajo vsaj trije (3) avtobusi ustrezati emisijskim zahtevam najmanj EURO 5./…/.

Dokazila:
a. ESPD (Del IV – razdelek a. Skupna navedba za vse pogoje za sodelovanje)
b. Podatki o razpoložljivem in ustreznem voznem parku./…/«.

Z navedeno določbo razpisne dokumentacije je naročnik opredelil število kombiniranih vozil oziroma avtobusov (z zahtevanim številom potniških sedežev), s katerimi mora razpolagati ponudnik, če želi sodelovati v obravnavanem postopku javnega naročanja. To pomeni, da je zahteva po razpolaganju z določenim številom avtobusov (z zahtevanim številom potniških sedežev) v konkretnem primeru vezana na osebo ponudnika in ne na predmet javnega naročila, ki ga predstavljajo storitve prevozov dijakov. Naročnik namreč z obravnavano zahtevo ni predpisal načina izvedbe teh prevozov in s slednjo torej ni opredelil značilnosti razpisanih storitev (te je, kot navaja tudi sam, opredelil v ponudbenem predračunu), temveč jo je določil kot zahtevo, ki jo mora posamezni ponudnik izpolnjevati za sodelovanje v postopku javnega naročanja. Drugače povedano to pomeni, da je naročnik z obravnavano določbo, ki je med drugim obsegala zahtevo po razpolaganju z vsaj osmimi avtobusi s številom potniških sedežev od 35 do vključno 49, uredil pogoje za preverjanje tehnične sposobnosti ponudnikov, ki želijo sodelovati v postopku javnega naročanja.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju navedenega ne more slediti zatrjevanju vlagatelja, da se zahteva po razpolaganju z vsaj osmimi avtobusi s številom potniških sedežev od 35 do vključno 49 nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, temveč pritrjuje naročnikovi navedbi, da predstavlja slednja enega izmed pogojev za sodelovanje, nanašajočih se na tehnično sposobnost ponudnikov za izvedbo javnega naročila (iz tega razloga je irelevantno vlagateljevo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-083/2015-4 z dne 4. 6. 2015, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila).

Takšnemu zaključku pritrjuje tudi dejstvo, da je že naročnik sam omenjeno zahtevo vključil v besedilo določbe, ki jo je naslovil z »C. Tehnična in kadrovska sposobnost«, to določbo pa je v razpisni dokumentaciji umestil pod poglavje »4.2 Pogoji za sodelovanje«.

Da predstavlja obravnavana zahteva pogoj za sodelovanje (in kot taka ni neposredno vezana na predmet naročila), še toliko bolj velja ob upoštevanju naročnikove navedbe, da je tehnične specifikacije predmeta konkretnega javnega naročila, to je značilnosti oziroma način izvedbe prevozov dijakov in v tem okviru tudi zahteve v zvezi z avtobusi, s katerimi se bodo omenjeni prevozi izvajali, opredelil drugače kot zahteve v zvezi z avtobusi, ki jih je določil v okviru pogojev za sodelovanje. Iz ponudbenega predračuna (obrazec OBR-4) namreč izhaja, da je naročnik izvedbo prevozov dijakov predvidel z avtobusi, ki imajo do 16 sedežev, z avtobusi, ki imajo do 22, do 35, do 50 ter do 60 sedežev, poleg tega pa še z avtobusi s 60 + sedeži. Pri tem se Državna revizijska komisija zaradi nepravočasnosti ni opredeljevala do vlagateljevih navedb glede zatrjevane nesmiselnosti oziroma nelogičnosti v zvezi z neskladjem med značilnostmi avtobusov, določenimi v okviru tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila, in tistimi, opredeljenimi v okviru pogojev za sodelovanje (te navedbe se namreč nanašajo na razpisno dokumentacijo, zato je vlagatelj z njihovo podajo v fazi izpodbijanja odločitve o izbiri stranke okvirnega sporazuma prepozen).

Naročnik ne zanika vlagateljeve trditve (o resničnosti slednje se je Državna revizijska komisija prepričala z vpogledom v OBR-5), da je izbrani ponudnik v ponudbi na obrazcu OBR-5 (»Podatki o razpoložljivem in ustreznem voznem parku«) namesto (vsaj) osmih navedel zgolj sedem avtobusov s številom potniških sedežev od 35 do vključno 49. Med vlagateljem in naročnikom tudi ni spora o tem, da je naročnik izbranega ponudnika z dopisom, št. JN-002/2017-4 z dne 19. 10. 2017, med drugim pozval, naj podatke o razpoložljivem in ustreznem voznem parku do dne 23. 10. 2017 (do 13. ure) v pisni obliki dopolni tako, da bo mogoče ugotoviti, ali razpolaga z vsaj osmimi avtobusi z navedenim številom potniških sedežev ali ne. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik izbranemu ponudniku omenjeni poziv na dopolnitev ponudbe po elektronski pošti poslal dne 19. 10. 2017. Kot je razvidno iz dohodnega žiga naročnika na predloženi dopolnitvi ponudbe (glej obrazec »Referenčno potrdilo«), je naročnik dne 23. 10. 2017 ob 11.30 uri prejel pisno dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika, ki je med drugim obsegala seznam desetih avtobusov s številom potniških sedežev od 35 do vključno 49, navedenih na obrazcu OBR-5 (»Podatki o razpoložljivem in ustreznem voznem parku«).

Glede na predstavljeno vsebino naročnikovega poziva z dne 19. 10. 2017 in na njegovi podlagi predložene dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika z dne 23. 10. 2017 gre tako ugotoviti, da se niti poziv niti dopolnitev ponudbe nista nanašala na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kot to zatrjuje vlagatelj, temveč sta bila podana v zvezi s pogoji za sodelovanje, ki se nanašajo na tehnično sposobnost ponudnikov.

V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 pogoji za sodelovanje ne sodijo med elemente ponudbe, glede katerih je že ex lege prepovedano dopolnjevati oziroma popravljati ponudbo, tega pa z razpisno dokumentacijo ni prepovedal niti naročnik. Nasprotno – naročnik je v konkretnem primeru v razpisni dokumentaciji v poglavju »4 Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in razlogi za izključitev« določil, da mora ponudnik za priznanje sposobnosti »/…/izpolnjevati vse v tej točki navedene pogoje, kar ponudnik dokazuje z izjavami in dokazili kot so navedeni za vsakim zahtevanim pogojem. V nasprotnem primeru bo naročnik, skladno z določbami ZJN-3 ponudnika pozval k predložitvi vseh ali dela dokazil v zvezi z izpolnjevanjem pogojev./…/«.

Ker gre pri podatku o razpolaganju izbranega ponudnika z vsaj osmimi avtobusi z določenim številom potniških sedežev za okoliščino, katere obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, je mogoče objektivno preveriti, Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbi vlagatelja, da je naročnik ravnal v nasprotju z določili ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije, ko je izbranega ponudnika glede predstavljenega pozval na dopolnitev ponudbe. Posledično Državna revizijska komisija tudi ne more slediti vlagateljevi trditvi o tem, da je bila dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika nedopustna in bi morala biti kot taka pri ugotavljanju dopustnosti njegove ponudbe neupoštevna. Prav nasprotno – ravno v primeru, ko naročnik ne bi upošteval citirane določbe lastne razpisne dokumentacije o pozivanju na dopolnitev ponudbe, ki temelji na petem odstavku 89. člena ZJN-3, bi bilo mogoče naročniku utemeljeno očitati kršitev predpisov s področja javnega naročanja.

Takšnega zaključka ne more spremeniti niti vlagateljevo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-206/2016-4 z dne 15. 11. 2016, saj le-ta temelji na dejanski ter pravni podlagi, ki je bistveno drugačna od podlage v dani zadevi. Omenjena odločitev namreč obravnava vprašanje, ali lahko naročnik ob dejstvu, da je v razpisni dokumentaciji zahteval avtobuse s številom sedežev od 35 do 40, na temelju pojasnila ponudnika, da naj bi tudi avtobus z več kot 40 sedeži izpolnjeval navedeno zahtevo naročnika, njegovo ponudbo označi za dopustno. Ker se spor v konkretni zadevi na izpostavljeno vprašanje ne nanaša, omenjeni sklep Državne revizijske komisije za odločitev v obravnavani zadevi ni relevanten.

Glede na dejstvo, da Državna revizijska komisija kršitev, ki jih je vlagatelj očital naročniku, ni ugotovila, je zahtevek za revizijo na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

Pri tem je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ugotovila, da je vlagatelj takso za predrevizijski in revizijski postopek preplačal. Iz priloženega potrdila o plačilu z dne 27. 10. 2017 je namreč razvidno, da je vlagatelj plačal takso v znesku 1.882,47 EUR.

Drugi odstavek 71. člena ZPVPJN določa, da znaša taksa v primerih, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500 EUR in ne več kot 25.000 EUR.

Vendar pa 76. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16 s sprem.; v nadaljevanju: ZIPRS1718) določa izjemo od ureditve takse za predrevizijski in revizijski postopek, saj predpisuje, da znaša taksa (ne glede na drugi odstavek 71. člena ZPVPJN) v primeru, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na odločitev o oddaji naročila, 1.000 EUR.

V obravnavanem primeru se odločitev naročnika ne nanaša na oddajo javnega naročila, ampak na odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma, zato bi moral vlagatelj za svoj zahtevek za revizijo plačati takso v znesku 1.000,00 EUR in ne 1.882,47 EUR, kot je dejansko plačal. V posledici navedenega bo Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v znesku 882,47 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 18. 1. 2018

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetniška družba Brezovec, o.p., d.o.o., Beethovnova ulica 7, 1000 Ljubljana,
- Šolski center Velenje, Trg mladosti 3, 3320 Velenje,
- APS, d.d., Koroška cesta 64, 3320 Velenje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.


V vednost:
- finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije.