018-244/2017 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-244/2017-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »NAKUP IN POGARANCIJSKO PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE DIGITALNEGA ORTOPANTOMOGRAMA + CEPHALOGRAMA + CBCT«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj BRAINTEC d.o.o. Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Klara Kunovar, Šmartinska cesta 53, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 12. 2017

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila »NAKUP IN POGARANCIJSKO PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE DIGITALNEGA ORTOPANTOMOGRAMA + CEPHALOGRAMA + CBCT«, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA« z dne 20. 10. 2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 2.323,98 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23. 8. 2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje naročila male vrednosti. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 23. 8. 2017, pod št. objave JN007682/2017-W01.

Naročnik je dne 20. 10. 2017 sprejel in na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007682/2017-ODL01, objavil »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA«, s katero je predmetno naročilo oddal ponudniku ESL d.o.o., Ulica bratov Učakar 80, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je predložil najugodnejšo ponudbo.

Vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 27. 10. 2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, ker ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije. Ponujeni aparat namreč na dotik občutljivega ekrana nima vgrajenega (integriranega) v stebru naprave, kot se je glasila zahteva naročnika, pač pa ima ekran pritrjen izven stebra naprave, kar je v praksi pogosto zelo moteče tudi s funkcionalnega vidika. Ponujeni aparat, prav tako v nasprotju z zahtevami naročnika, pri ortopanskem in 3D slikanju nima možnosti pogleda avtomatskih nastavitev parametrov (mA, kV) pred samim slikanjem, pač pa šele v času slikanja. Še dodatno, ponujeni aparat v primeru telerentgenskega slikanja sploh nima zahtevane funkcije avtomatičnega določanja parametrov ekspozicije. Vlagatelj se v dokaz svojih navedb sklicuje na navodila za uporabo ponujene naprave, predlaga pa tudi praktični preizkus naprave oziroma pridobitev strokovnega ali izvedenskega mnenja. Opozarja še, da vlagatelj izpolnjevanja zahtev ni uspel izkazati na z razpisno dokumentacijo predviden način (tj. s sklicevanjem na ustrezen tehnični dokument, ki bi moral biti priloga ponudbe), zaradi česar je naročnikova odločitev preuranjena. Vlagatelj predlaga, naj naročnik oz. Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi izpodbijano odločitev ter vlagatelju povrne priglašene stroške pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se o vloženem zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom z dne 16. 11. 2017 zavrnil kot neutemeljenega. Poudarja, da ponujeni aparat izbranega ponudnika ima funkcijo poljubnega določanja pozicije slikovnega polja (FOV) kjerkoli na zobnem loku, določljivo na dotik občutljivem ekranu, vgrajenem (integriranem) v stebru naprave. Pri ponujeni napravi je na dotik občutljiv ekran sestavni in neločljivo povezan (integriran) del stebra naprave, pri čemer je pomen besede »integriran« razumeti tako, kot je opredeljen v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (v nadaljevanju: SSKJ). Poleg tega je ekran nagiben v horizontalni in vertikalni osi, kar omogoča večjo prilagodljivost in boljšo ergonomijo pri pozicioniranju pacienta. Naročnik nadalje poudarja, da ima ponujeni aparat funkcijo avtomatičnega določanja parametrov ekspozicije posnetka v vseh treh načinih slikanja (panoramski oz. ortopanski, 3D, telerentgenski), pri čemer omogoča posnetek kontrolnega zaslona pred slikanjem, na katerem so prikazani avtomatsko izbrani parametri ekspozicije. V vsakem od treh načinov se glede na anatomijo preiskovanca avtomatsko določi napetost in tok rentgenske cevi za slikanje in se prikaže doza, ki jo prejme pacient. Naročnik se v dokaz svojih navedb sklicuje na slike iz predstavitvene brošure naprave ter na slike, posnete na (ponujeni) napravi OP 3D Pro.

Naročnik je z vlogo z dne 16. 11. 2017 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 29. 11. 2017 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri dosedanjih navedbah in dokaznih predlogih. Meni, da naročnikova obrazložitev v zvezi z ekranom naprave predstavlja nedovoljeno razširjanje oz. opuščanje tehničnih zahtev po roku za prejem ponudb. Z uporabo jezikovne razlage vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik besedni zvezi »vgrajenem (integriranem) v stebru naprave« določil specifičnejši pomen, ki zahteva, da je ekran vgrajen v sam steber in ne zgolj, da je pritrjen nanj. Tudi nadaljnje navedbe naročnika v zvezi z avtomatičnim določanjem parametrov ekspozicije in njihovim prikazom pred samim slikanjem vlagatelj označuje kot neresnične, kar naj bi dokazovala celo dokazila, na katera se sklicuje naročnik, dodatno pa še izsek iz uporabniškega priročnika naprave.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot nedopustno iz razloga, ker ponudba ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V primeru javnih naročil blaga ali storitev »tehnične specifikacije« pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti (23. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Naročnik je tehnične specifikacije predmeta javnega naročila opredelil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (»POVABILO K ODDAJI PONUDBE«), in sicer v dokumentu »SPLOŠNE IN STROKOVNE ZAHTEVE (POGOJI) NAROČNIKA«. Pri tem je v 8. točki tega dokumenta določil še način izkazovanja skladnosti ponujene opreme z zahtevami:
»Ponudnik mora v svojo ponudbo priložiti podroben opis vsebine oziroma predmeta ponudbe za vsak posamezni sklop - opis iz katerega mora biti jasno in nedvoumno razvidno, da ponujeno blago izpolnjuje vse strokovne zahteve naročnika in mora vsebovati:
a. natančen opis predmeta ponudbe - ponujene opreme v skladu s strokovnimi zahtevami naročnika - ponudnik poda podroben opis strokovno tehničnih zmogljivosti (lastnosti) ponujenega blaga, ki ga nudi v svoji ponudbi v enakem vrstnem redu kot so opredeljene strokovne zahteve naročnika. Pri vsaki strokovni zahtevi mora biti obvezno navedena stran in alineja v ponudbi oziroma prospektu/ katalogu, iz katere je jasno razvidno izpolnjevanje določenega naročnikovega pogoja.
b. navodila za uporabo v slovenskem jeziku ali v angleškem jeziku: v tiskani obliki (izpis) ali v elektronski obliki (priložen CD, USB). V kolikor ponudnik predloži v ponudbeno dokumentacijo navodila za uporabo v angleškem jeziku, mora ob primopredaji opreme obvezno predložiti še navodila za uporabo v slovenskem jeziku
c. prospektno dokumentacijo in/ali tehnično dokumentacijo za ponujeno opremo iz katere morajo biti jasno razvidne vse strokovno tehnične karakteristike ponujene opreme, ki izhajajo iz naročnikovih strokovnih zahtev«.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na tehnično zahtevo v zvezi z načinom izvedbe na dotik občutljivega ekrana:
»Naprava naj ima funkcijo poljubnega določanja pozicije slikovnega polja (FOV) kjerkoli na zobnem loku čeljusti določljivo na dotik občutljivem ekranu vgrajenem (integriranem) v stebru naprave.«
Naročnik sicer ni določil drugih zahtev, ki bi se nanašale na steber naprave.

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da s strani izbranega ponudnika ponujena naprava proizvajalca K. citirane zahteve ne izpolnjuje, ker naj bi imela ekran pritrjen izven stebra naprave, sklicujoč se pri tem na slike naprave. Državna revizijska komisija vlagatelju ne more pritrditi v tem, da je ekran te naprave pritrjen (kamorkoli) izven stebra naprave; upoštevaje slike naprave iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika in spletne strani proizvajalca je potrebno pritrditi naročniku v tem, da je ekran te naprave sestavni del stebra in z njim neločljivo povezan.

V vlogi z dne 29. 11. 2017 vlagatelj še dodaja, da je naročnik pri besedni strukturi »vgrajenem (integriranem) v« uporabil predlog »v«, s čimer naj bi besedama »vgrajen« in »integriran« določil specifičnejši pomen – da je ekran v steber vgrajen in ne zgolj pritrjen nanj, vendar pa navedena interpretacija – glede na pomen obeh besed – upošteva zgolj možnost izpolnitve zahteve v zvezi z vgrajenostjo in ne nujno tudi v zvezi z integracijo ekrana in stebra. Naročnik je namreč v sporni tehnični zahtevi uporabil oba izraza (tj. »vgrajen« ter »integriran«), pri čemer pa ni na jasen in nedvoumen način določil, da morata biti izpolnjena kumulativno. Ob navedenem je zato potrebno ugotoviti, da ni mogoče šteti kot neskladne z zahtevami naprave, ki izpolnjuje naročnikovo tehnično zahtevo v zvezi z ekranom po vsaj eni od možnih razlag – v konkretnem primeru skladno z razlago, da je ekran integriran s stebrom naprave. S tem v zvezi ni mogoče soglašati niti z vlagateljem, da naročnikova razlaga integriranosti skladno z navedbo v SSKJ pomeni nedopustno spreminjanje vsebine razpisne dokumentacije – iz vlagateljevih navedb ni mogoče razbrati, kakšna naj bi bila pravilnejša interpretacija besede in v čem naj bi bila naročnikova interpretacija drugačna od pomena, ki izhaja iz besedila same tehnične zahteve. Skladno s samim pomenom besede »integrirati« (glede na SSKJ: »povezovati posamezne dele, enote v večjo celoto, združevati«) pa je mogoče ugotoviti, da je ekran ponujene naprave izbranega ponudnika integriran s stebrom naprave ter ni niti samostojen niti povezan s katerimkoli drugim delom (ki ni steber) te ali druge naprave. Upoštevaje navedeno zato po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da ponujena naprava izbranega ponudnika ni skladna z obravnavano naročnikovo zahtevo.

Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na tehnične zahteve v zvezi z delovanjem naprave:
- »Aparat mora imeti funkcijo avtomatičnega določanja parametrov ekspozicije cephalogramskega posnetka glede na anatomijo preiskovanca pred samo ekspozicijo.«
- »Aparat mora imeti funkcijo avtomatičnega določanja parametrov ekspozicije panoramskega posnetka glede na anatomijo preiskovanca pred samo ekspozicijo.«
- »Aparat mora imeti funkcijo avtomatičnega določanja parametrov ekspozicije 3D posnetka glede na anatomijo preiskovanca pred samo ekspozicijo.«

Pri tem v zvezi z vlagateljevo navedbo o tem, da je ponujena naprava neskladna z zahtevami, ker pri ortopanskem in 3D slikanju nima možnosti pogleda avtomatskih prametrov pred samim slikanjem, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da taka zahteva ne izhaja iz citiranega (ali katerega drugega) dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Citirana zahteva naročnika, na katero se sklicuje vlagatelj, se nanaša zgolj na prisotnost funkcije avtomatičnega določanja parametrov ekspozicije pred samo ekspozicijo, ne pa tudi na prikaz tako določenih parametrov pred slikanjem na zaslonu naprave oz. na drug ustrezajoč način.

Vlagatelj nadalje še zatrjuje, da ponujena naprava avtomatičnega določanja parametrov ekspozicije za telerentgenski (cephalo) posnetek sploh nima, kar naj bi izhajalo iz ponudbene dokumentacije. Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da se izbrani ponudnik v ponudbi (v tabeli, kjer je za vsako od tehničnih zahtev navedeno, na kateri strani prospektne dokumentacije je razvidno izpolnjevanje vsake posamezne tehnične zahteve) v zvezi s to tehnično zahtevo sklicuje na 16. stran priloženega prospekta za ponujeno napravo, vendar pa iz tega dela prospekta niso razvidni nikakršni podatki v zvezi z (avtomatičnimi) nastavitvami ekspozicije. Naročnik se v sklepu z dne 16. 11. 2017 sklicuje še na slike zaslona naprave, iz katerih naj bi izhajalo, da se v vsakem od treh načinov slikanja glede na anatomijo preiskovanca avtomatsko določi napetosti in tok rentgenske cevi ter prikaže doza, ki jo prejme pacient. Dokazila, na katera se sklicuje naročnik, gre razumeti zlasti v smislu, da naročnik z njimi dokazuje možnost prikaza parametrov ekspozicije pred samim slikanjem, ne pa tudi v smislu, ali se ti parametri določijo avtomatično pred samo ekspozicijo. Iz slike zaslona naprave pred telerentgenskim slikanjem (2. slika) ni mogoče ugotoviti, ali ponujena naprava za tak način slikanja omogoča avtomatske nastavitve ekspozicije; sklicujoč se na te naročnikove slike in navodila za uporabo naprave (ki jih je izbrani ponudnik predložil skupaj s ponudbo) vlagatelj utemeljeno opozarja, da v tem načinu delovanja na ustrezajoči sliki ni razvidna možnost izbire funkcije »A« (kot »Automatic Dose rate Control« oz. »ADC« za avtomatično določanje parametrov), temveč zgolj možnost izbire »M« (kot »Manual dose rate control« za ročno nastavitev parametrov); Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da je na obeh preostalih slikah, ki prikazujeta zaslon naprave pred panoramskim in 3D slikanjem, razvidna možnost izbire »A« (torej »ADC«) – tudi iz navedb vlagatelja gre razbrati, da naprava za ta dva načina slikanja zahtevano funkcionalnost ima.

Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik na podlagi dokazil, predloženih v ponudbi, ni mogel ugotoviti, da ponujena oprema izbranega ponudnika v celoti izpolnjuje tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije, saj so bila dokazila o izpolnjevanju tehničnih zahtev pomanjkljiva, ter na tej podlagi oceniti ponudbo izbranega ponudnika kot dopustno oz. kot tako, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V posledici dosedanjih ugotovitev in zaključkov je Državna revizijska komisija v nadaljevanju (upoštevaje tudi načelo hitrosti in učinkovitosti iz 9. člena ZPVPJN) zavrnila vlagateljev dokazni predlog za preizkus ponujene naprave izbranega ponudnika oz. za pridobitev strokovnega (izvedenskega) mnenja, saj je dejansko stanje, ki je bistveno za rešitev zadeve, že zadostno razjasnjeno na podlagi na podlagi obravnavanih navedb in (ponudbene) dokumentacije.

Državna revizijska komisija je zato, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila »NAKUP IN POGARANCIJSKO PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE DIGITALNEGA ORTOPANTOMOGRAMA + CEPHALOGRAMA + CBCT«, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA« z dne 20. 10. 2017.

Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki ga omogoča ZJN-3, pri tem pa upošteva določila omenjenega zakona, lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zlasti v zvezi z jasno določenimi tehničnimi specifikacijami in načinom njihovega izkazovanja, ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije. V primeru nameravane izdaje nove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila mora naročnik dokumentirano preveriti izpolnjevanje (tehničnih) zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila – predvsem iz vidika neskladij, na katera je bilo že opozorjeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in vlogi z dne 29. 11. 2017 zahteval povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva – za stroške odvetniškega zastopanja in za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), vse povečano za 22% DDV, ter za strošek plačane takse.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN), ob upoštevanju okoliščin primera, priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.200 točk (prva točka tar. št. 40 Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 671,98 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 22 točk (in sicer 2 % od 1.000 točk ter 1 % od 200 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 12,32 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 1.639,68 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 2.323,98 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlogi z dne 29. 11. 2017 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 27. 12. 2017
Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Klara Kunovar, Šmartinska cesta 53, 1000 Ljubljana,
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
- ESL d.o.o., Ulica bratov Učakar 80, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.