018-253/2017 DSO Ljubljana-Bežigrad

Številka: 018-253/2017-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »Sukcesivno dobavo okolju prijaznih čistil, čistilnih pripomočkov in papirne galanterije« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba KARAN&DELFIN d.o.o., Topniška ulica 35e, Ljubljana, ki jo zastopa odvetnik dr. Andrej Berden, Podmilščakova 9, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DSO Ljubljana-Bežigrad, Komanova ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 3.1.2018

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 17.10.2017 na Portalu javnih naročil pod štev. objave JN008931/2017-W01 objavil javno naročilo male vrednosti za »Sukcesivno dobavo okolju prijaznih čistil, čistilnih pripomočkov in papirne galanterije«. Naročilo je razdeljeno na sedem sklopov. Dne 23.11.2017 je naročnik sprejel odločitev štev. 43001-1/2017-13, s katero je za sklop 2 (Čistila) kot najugodnejšo izbral ponudbo družbe KIMI d.o.o., Planjava 1, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Ponudbo vlagatelja je naročnik izločil kot nedopustno, ker vlagatelj v nasprotju z navodili iz razpisne dokumentacije pri pripravi ponudbe za artikel pod zap. št. 22 ni vključil davka na dodano vrednost.
Zoper navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo (vloga z dne 27.11.2017). Vlagatelj navaja, da je naročnikov zaključek glede njegove ponudbe napačen pa tudi skregan z osnovno logiko, predvsem pa z vestnostjo in skrbnostjo, ki se zahteva od upravljalca javnih sredstev. V vlagateljevi ponudbi, ki je za sklop 2 sicer najugodnejša, je pod tč. 22 (»sredstvo v obliki emulzije za čiščenje nerjavečega jekla« (RF), pH vrednost od 3,5 do 5,5, Embalaža od 500 ml do 1000 ml«) res po nesreči oz. napaki izpadel sicer vsem znani 22% DDV, vendar bi moral po vlagateljevem mnenju skrben naročnik ponudnika pozvati, naj ga vpiše, ali pa ga vsaj vprašati, če ni morda 22% DDV že vključen v končno ceno. To bi lahko naročnik storil v dopisu z dne 14.11.2017, s katerim je vlagatelja pozval k dopolnitvi ponudbe (ki jo je vlagatelj ustrezno dopolnil), vendar tega ni storil, iz česar vlagatelj sklepa, da je naročnik (enako kot vlagatelj) napako spregledal. Ob navedenem vlagatelj naročniku predlaga, naj odločitev v sklopu 2 razveljavi in vlagateljevo ponudbo sprejme kot dopustno, za DDV pod tč. 22 pa sprejme popravek, in sicer na 22%.
Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 4.12.2017 opredelil do posameznih revizijskih navedb. Po njegovem prepričanju napake pri zapisu »Skupna vrednost z DDV« ni mogoče šteti za računsko napako v smislu sedmega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), zaradi česar vlagatelja tudi ni mogoče pozivati oziroma mu kakorkoli drugače omogočiti, da napako odpravi.
Naročnik je s sklepom štev. 43001-1/2017-22 z dne 5.12.2017 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da iz tabele ponudbenega predračuna, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, jasno izhaja, kako je bilo treba vpisovati podatke v posamezne stolpce. Vlagatelja v ponudbeno ceno artikla pod št. 22 ni vključil DDV, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, saj je v njegovi ponudbi stolpec »Stopnja DDV v %« ostal prazen, v stolpcu »Vrednost v EUR brez DDV« pa je zapisana enaka vrednost kot v stolpcu »Skupna vrednost z DDV«. Naročnik opozarja na dejstvo, da je ponudbeni predračun eden od najpomembnejših delov ponudbe, saj se na njegovi podlagi določi končna ponudbena cena, ki je v obravnavane primeru celo izključno merilo za izbiro najugodnejše ponudbe. Navedeno po naročnikovem mnenju od ponudnikov terja še posebno skrbnost. Naročnik navaja, da nastalega položaja ni mogel obravnavati kot »računsko napako«, saj je o slednji mogoče govoriti le v primeru očitnih napak pri osnovnih računskih operacijah, odpraviti pa jo je mogoče le, kadar se količina in cena na enoto ne spremenita. V konkretnem primeru ne gre za tak položaj, kajti zmnožki in seštevki vpisanih vrednosti po posameznih pozicijah so pravilni. Naročnik tudi ni mogel uporabiti možnosti iz sedmega odstavka 89. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika napačno zapisano stopnjo DDV popravi v pravilno, saj vlagatelj v primeru artikla št. 22 stopnje DDV sploh ni navedel. Naročnik zaključuje, da tako v predmetni zakonodaji kakor tudi v lastni razpisni dokumentaciji nima pravne podlage, da ponudbo vlagatelja oceni kot dopustno.
Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 7.12.2017 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.
Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije za oddajo predmetnega javnega naročila (dokument štev. 4301-1/2017-1, oktober 2017) je naročnik na strani 13 (poglavje 3 – »Obrazci za pripravo ponudbe«) zahteval, da mora ponudnik za pravilnost ponudbe predložiti izpolnjeno dokumentacijo z obrazci in zahtevanimi prilogami, med drugim tudi Obrazec – 1 (»Ponudba«) in Obrazec – 2 (»Ponudbeni predračuni v fizični obliki in zapisani na CD-rom«), ki v skladu s pravili razpisne dokumentacije (»Vzorec pogodbe«) postane sestavni del pogodbe z izbranim dobaviteljem. Obrazec 2 (predračun) je pripravljen v obliki tabele in za vsak posamezni artikel (označen s šifro in zap. štev.) zahteva vpis naslednjih rubrik: »EM«, »Predvidena količina«, »Cena na EM v EUR brez DDV«, »Vrednost v EUR brez DDV«, »Stopnja DDV v %«, »Skupna vrednost z DDV«, »Ponujeni artikel«, »Ponujeno pakiranje« in »Cena v EUR brez DDV na ponujeno pakiranje«. V poglavju 2 (»Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe«) je v 10. členu (»Merila za izbor«) določeno, da bo naročnik najugodnejšega ponudnika izbral na podlagi merila »najnižja cena za posamezni sklop«. Navedeno pomeni, da končno ponudbeno ceno predstavlja seštevek zneskov, vpisanih pod rubrikami »Skupna vrednost z DDV«, pri čemer so ti zneski izračunani kot zmnožek količin (»Predvidena količina«) in »Vrednost v EUR brez DDV« s prištetim zneskom »Stopnja DDV v %«. V 11. členu je izrecno zahtevano, da mora ponudnik izpolniti vse postavke iz ponudbenega predračuna s cenami na enoto ter jih množiti z zahtevano količino in da se ponudba, ki ne vsebuje vseh cen na enoto, izloči kot nepopolna.
Pregled vlagateljeve ponudbene dokumentacije (Ponudba štev. 01-11-2017 z dne 6.11.2017) pokaže (kar med strankama sicer ni sporno), da vlagatelj pri artiklu pod šifro 718 (zap. štev. 22 – »Sredstvo v obliki emulzije za čiščenje nerjavečega jekla« (RF), pH vrednost od 3,5 do 5,5, Embalaža od 500 ml do 1000 ml«) pod rubriko »Stopnja DDV v %« ni vpisal zahtevanega podatka. Vlagatelj sicer priznava napako (opustitev vpisa zneska DDV pri artiklu pod zap. štev. 22) v svoji ponudbi, vendar obenem predlaga, naj se njegova ponudba vkljub temu obravnava (sprejme) kot dopustna, za DDV pod tč. 22 pa sprejme popravek, in sicer na 22%.
V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna zgolj ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

V kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega ni dejansko predlagana nova ponudba, (med drugim) ne sme dopolnjevati ali popravljati ponudbe v okviru meril, prav tako pa tudi ne svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV ter skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se le-ta spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3. V slednjem je določeno, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. Če se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne, vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika, lahko slednji ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije.
Državna revizijska komisija je (kot pravilno opozarja naročnik) v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da so računske napake le tiste napake, ki nastanejo pri osnovnih računskih operacijah (npr. množenju, seštevanju, deljenju ipd.), ni pa mogoče kot računske napake obravnavati napake oziroma pomanjkljivosti, ki nima vzroka v napaki zaradi osnovnih računskih operacij. Posega, ki ga je predlaga (želi doseči) vlagatelj, glede na zapisano zato ni mogoče obravnavati kot onapako, katere odprava bi bila dovoljena v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3. V obravnavanem primeru je napaka oziroma pomanjkljivost v vlagateljevi ponudbi takšna, da brez dodatnih in z ZJN-3 prepovedanih posegov v obstoječo ponudbeno vsebino, ne omogoča ugotovitve prave ponudbene cene in ponudbene volje glede spornega artikla pod zap. štev. 22 in posledično tudi ne končne ponudbene cene za sklop 2, kot bistvenega elementa bodoče pogodbe med naročnikom in izbranim ponudnikom. Poleg tega določba sedmega odstavka 89. člena ZJN-3 v konkretnem primeru ni uporabljiva tudi zato, ker do navedenih napak v ponudbi izbranega ponudnika (kar med naročnikom in vlagateljem sicer ni sporno) ni prišlo iz razlogov na strani naročnika oziroma zaradi s strani naročnika nepravilno določene matematične operacije.
Ugotovljena pomanjkljivost v vlagateljevi ponudbi tudi ne predstavlja očitne napake v smislu šestega odstavka 89. člena ZJN-3, saj bi popravek oziroma dopolnitev, ki jo predlaga vlagatelj (»za DDV pod tč. 22 naj se sprejme popravek, in sicer na 22%«) dejansko pomenil poseg v ceno kot bistveno sestavino ponudbe in bi tako predstavljal novo ponudbo. Poleg tega ni mogoče spregledati, da je v konkretnem primeru edino merilo za izbiro najugodnejše ponudbe zgolj najnižja cena za posamezni sklop (10. člen Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb), ponudbeni predračun za posamezni sklop pa je sestavni del bodoče ponudbe, ki bo podpisana z izbranim izvajalcem. Kot pravilno opozarja naročnik, gre za pri tem za enega izmed najpomembnejših delov ponudbe, ki (kot bistvena sestavina bodoče prodajne pogodbe) ponudnika tudi najbolj zavezuje, vsebuje pa tudi cene za nabavo artiklov, ki sestavljajo predmet obravnavanega javnega naročila. Ponudbeni predračun predstavlja jedro ponudbe, iz katerega izhaja tako predmet naročila kot tudi njegova cena. Prav iz navedenih razlogov morajo ponudniki ponudbeni predračun izpolniti s posebno skrbnostjo, sicer tvegajo, da bo njihova ponudba zaradi napak, ne glede na ekonomsko ugodnost, izločena iz postopka.
Državna revizijska komisija ob vsem navedenem zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka, zato je zahtevek za revizijo na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 3.1.2018


Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije

Vročiti:

- dr. Andrej Berden, Podmilščakova 9, Ljubljana
- DSO Ljubljana-Bežigrad, Komanova ulica 1, Ljubljana
- KIMI d.o.o., Planjava 1, Trzin
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve