018-214/2017 Občina Jesenice

Številka: 018-214/2017-13

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Obnova objekta Ruardova graščina«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Kolektor Koling d.o.o., Arkova ulica 43, 5280 Idrija (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Jesenice, Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice (v nadaljevanju: naročnik), 5. 12. 2017

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« z dne 5. 9. 2017, št. 430-16/2017.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 25.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik na podlagi Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila z dne 25. 7. 2017, Obvestila o naročilu (EU 2 – SL), ki je bilo istega dne objavljeno na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007052/2017-B01, in Popravka (EU - 14 SL), ki je bil na portalu javnih naročil objavljen 31. 7. 2017, pod št. objave JN007052/2017-K01, izvaja odprti postopek za izbiro izvajalca obnove objekta Ruardova graščina.

Naročnik je 5. 9. 2017 sprejel Odločitev o oddaji naročila, št. 430-16/2017, s katero je naročilo oddal ponudniku Kovinar Gradnje ST, d.o.o., Spodnji Plavž 26, 4270 Jesenice (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je bila na portalu javnih naročil objavljena 5. 9. 2017, pod št. objave JN007052/2017-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Vlagatelj je 15. 9. 2017 pravočasno vložil Zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila, in sicer zaradi kršitve 89. člena, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, v katerem predlaga, da se ugotovi utemeljenost njegovih navedb, zahtevku za revizijo ugodi ter razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji naročila, naročniku pa naloži povračilo stroškov tega postopka.

Vlagatelj naročniku očita več kršitev v zvezi s pregledom in ocenjevanjem ponudb ter načinom oddaje javnega naročla. Tako med drugim zatrjuje, da referenčna posla, ki ju je priglasil izbrani ponudnik, ne ustrezata zahtevam naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Zatrjuje, da referenčni posel obnove Ljudskega doma v Kranjski Gori ne izpolnjuje kriterija izvajanja obnovitvenih del, saj kljub nazivu, ki nakazuje na obnovo, izbrani ponudnik ni izvajal obnovitvenih del, ampak rušenje obstoječega in izgradnjo novega objekta. Navedeno izhaja iz obvestila o naročilu z dne 10. 1. 2014, št. JN328/2014, na podlagi katerega je referenčni naročnik, Občina Kranjska Gora, izbranemu ponudniku dodelil naročilo. Iz točke II.1.5. omenjenega obvestila izhaja, da je predmet naročila rušitev obstoječega objekta in gradnja novega na isti lokaciji z isto namembnostjo, z ohranitvijo zgolj tlorisnega in višinskega gabarita obstoječega objekta. Da se ni ohranila niti konstrukcija objekta ter da naložba vključuje rušitev obstoječega objekta in nadomestno gradnjo novega objekta izhaja tudi iz Dokumenta identifikacije investicijskega projekta z analizo stroškov in koristi, pripravljavca K&Z, svetovanje in razvoj, d.o.o., z dne 21. 11. 2012. Vlagatelj nadaljuje, da referenčni posel ne izpolnjuje niti kriterija, da je objekt, na katerem so se izvajala referenčna dela, vpisan v Register nepremične kulturne dediščine ali razglašen za kulturni spomenik. V registru je objekt Ljudski dom Kranjska Gora sicer vpisan, a ne v zvezi z varovanjem objekta, temveč v zvezi z varovanjem dokumentarnega (arhivskega) gradiva, povezanega z objektom. Objekta, ki je bil vpisan v register, namreč ni več, saj je bil porušen. Vlagatelj navaja, da je navedeno preveril tudi pri Republiki Sloveniji, Ministrstvu za kulturo (v nadaljevanju: Ministrstvo za kulturo), ki je v telefonskem pogovoru pojasnilo, da je bila leta 2009 objektu dodeljena evidenčna številka dediščine, a je bila zaradi rušitve umaknjena in se varstvo v registru nanaša le na dokumentarno (arhivsko) gradivo. Vlagatelj zaključuje, da zaradi ugotovljene neustreznosti priglašenega referenčnega posla izbrani ponudnik ne izpolnjuje niti pogoja za izkazovanje tehnične sposobnosti, v skladu s katerim naj bi odgovorni vodja del sodeloval pri obnovi objekta, ki je deležen varovanja kulturne dediščine.

Izbrani ponudnik, ki je obvestilo o vloženem zahtevku za revizijo z dne 18. 9. 2017 prevzel 19. 9. 2017, se je z dokumentom Revizijski zahtevek zoper Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-16/2017 – izjava izbranega ponudnika skladno s 27. členom ZPVPJN (Ur.l. 43/2011 in spr.) pravočasno, 22. 9. 2017, izjasnil o navedbah vlagatelja. V zvezi z očitkom glede neizpolnjevanja referenčnega pogoja navaja, da je navedbe vlagatelja nemogoče preizkusiti, saj so same s seboj v nasprotju, če pa ne, so zmotne. Navaja, da je za presojo ustreznosti referenčnih poslov bistvena prava volja naročnika, katere vrste del šteje v okvir, ki izpolnjuje referenčna merila. Slednja izhaja iz pogojev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in obrazca št. 8, ki z določbo »izgradnja, rekonstrukcija ali sanacija ter navedba klasifikacije referenčnega objekta« določa vrsto del, ki izpolnjujejo referenčni pogoj. Glede očitkov v zvezi z vpisom v Register nepremične kulturne dediščine izbrani ponudnik navaja, da iz javno dostopnih podatkov na spletu izhaja, da je v Registru nepremične kulturne dediščine na dan oddaje ponudbe pod EŠD 28225 vpisano in navedeno ime enote Kranjska Gora – Ljudski dom, zvrst dediščine stavba in opis enote objekt, v delu Varstvene usmeritve pa dokumentarno (arhivsko) varstvo in ne dokumentarno (arhivsko) gradivo, kakor navaja vlagatelj. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je v Pravilniku o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) v 3. členu navedeno, katere zvrsti dediščine so možne, in da v zahtevku za revizijo omenjenega dokumenatarnega (arhivskega) varstva ni med njimi. Opis v delu varstvenih usmeritev v skladu z omejenim pravilnikom ne pomeni enote dediščine, ampak le splošne aktivnosti (dovoljeni posegi, ohranjanje) oziroma usmeritve (spodbujanje) določenih enot dediščine. Izbrani ponudnik zaključuje, da so bila dela iz spornega referenčnega posla izvedena v skladu s pogoji, kulturnovarstvenim soglasjem in nadzorom soglasjedajalca, ZVKD Slovenije, OE Kranj, na podlagi tega pa je bilo izdano uporabno dovoljenje.

Naročnik je 2. 10. 2017 sprejel Sklep, št. 430-16/2017, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

Naročnik v zvezi z navedbami vlagatelja najprej ugotavlja, da slednji zatrjuje, da referenčnim zahtevam ne ustreza nobeden od priglašenih dveh referenčnih poslov, pri čemer se vlagatelj do referenčnega posla rekonstrukcije in prenove hotela Triglav na Bledu sploh ni opredelil.

Naročnik navedbe vlagatelja v zvezi z referenčnimi deli označuje za neutemeljene in v zvezi vsebino referenčnih del navaja, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da gre za obnovitvena dela na objektih, vpisanih v Register nepremične kulturne dediščine ali razglašenih za kulturnih spomenik, iz obrazca št. 8 pa izhaja, da kot vrsta del, ki izpolnjujejo referenčna merila, ustrezajo izgradnja, rekonstrukcija ali sanacija. Naročnik dodaja, da je bilo v fazi pridobivanja ponudb pomembno, da gre za primerljiv objekt, kjer je ponudnik izvajal dela v skladu s kulturnovarstvenimi smernicami in pogoji. Ker se je zavedal, da na območju Slovenije ni veliko objektov, ki bi ustrezali razpisnim pogojem, je zahtevo po referenčnem delu postavil tako, da je imelo možnost konkurenčno ponudbo oddati čim več ponudnikov, časovno obdobje referenčnih del pa je podaljšal celo na deset let. V fazi objave dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil nobeden od ponudnikov ni zastavil vprašanja, ki bi se nanašalo na vsebino referenčnega pogoja, zato je naročnik smatral, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ponudnikom razumljiva. Nadaljuje, da predmetno javno naročilo pomeni izrazit poseg v konstrukcijo objekta s celovito statično (popotresno) sanacijo objekta, zajema pa rušitvena, gradbena in obrtniška dela, zato je referenčni posel, glede na vrsto del, določenih v obrazcu št. 8, ustrezen. Sporni referenčni posel je naročnik preveril tudi v spletnem pregledovalniku Registra nepremične kulturne dediščine in ga štel za ustreznega. V zvezi z javno dostopnimi podatki iz Registra nepremične kulturne dediščine naročnik povzema navedbe izbranega ponudnika, v katerem je pod EŠD 28225 vpisana enota Kranjska Gora – Ljudski dom, zvrst dediščine stavba in opis enote objekt. Naročnik dodaja, da je iz registra razvidno tudi, da je vaško jedro naselja Kranjska Gora, kjer stoji Ljudski dom, vpisano v register pod EŠD 9410 kot naselbinska dediščina, kar pomeni, da za vsakršne posege v tem območju ter v t.i. vplivnem območju veljajo posebne kulturnovarstvene usmeritve (pogoji). Na spletu so poleg tega dostopne Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine Kranjska Gora, ki jih je pripravil ZVKDS, OE Kranj, iz katerih je razvidno, da je objekt spornega referenčnega posla opredeljen kot stavbna dediščina. Naročnik ugotavlja, da je, glede na ugotovljeno ustreznost priglašenega referenčnega posla, posledično izpolnjen tudi pogoj v zvezi z imenovanjem odgovornega vodje del.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 6. 10. 2017 in 11. 10. 2017, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o javnem naročilu in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo pravočasno opredelil z Opredelitvijo do navedb naročnika, odposlano 9. 10. 2017, iz katere izhaja, da vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo in poudarja, da je naročnik vsebino pogoja natančno določil, da nikjer ni omenjena možnost izpolnjevanja pogoja z izgradnjo novega objekta in da izraz »izgradnja«, vključen v obrazec št. 8, nikakor ne pomeni, da je bila dopuščena novogradnja. Dodaja, da mora naročnik v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb presojati njihovo dopustnost le na podlagi vnaprej izrecno določenih in objavljenih zahtev, sicer bi kršil določbo ZJN-3, ki prepoveduje spreminjanje in dopolnjevanje dokumentacije po poteku roka za prejem ponudb, načelo transparentnosti ter načelo enakopravne obravnave. Tako tolmačenje naročnika bi bistveno spremenilo vsebino referenčnega pogoja in vplivalo na konkurenco v predmetnem postopku javnega naročanja. V zvezi z izpolnjevanjem drugega dela referenčnega pogoja vlagatelj dodaja, da je v zahtevku za revizijo dokazal, da varovanja objekta kot kulturne dediščine ni več in da je izbrani ponudnik na njem izvajal izključno rušitvena dela. Dodaja, da naročnik v obrazložitvi ustreznosti referenčnega pogoja navaja novo dejstvo, ki v pogoju ni bilo zapisano, to je, da je bilo naročniku v fazi pridobivanja ponudb pomembno, da gre za primerljiv objekt, kjer je ponudnik izvajal dela v skladu s kulturnovarstvenimi smernicami in pogoji. S tem po mnenju vlagatelja naročnik priznava, da je izpolnjevanje pogoja presojal po povsem drugem kriteriju, kot je zapisan v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj, v izogib sprejemanju zavajajoče naročnikove razlage glede ustreznega vpisa v Register nepremične kulturne dediščine, Državni revizijski komisiji predlaga, da pridobi stališče upravljavca registra, Ministrstva za kulturo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk. Ker je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Državna revizijska komisija je uvodoma, v zvezi z vpisom objekta Ljudski dom Kranjska Gora, vpogledala v Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, (http://rkd.situla.org/), in ugotovila, da iz pridobljenega izpisa (med drugim) izhaja:
- Identifikacija enote dediščine, Ime enote: Kranjska Gora – Ljudski dom
- Identifikacija enote dediščine, Evidenčna številka enote: 28225
- Opis enote dediščine, Zvrst dediščine: stavbe
- Opis enote dediščine, Tip enote: profana stavbna dediščina
- Opis enote dediščine, Obseg enote: objekt
- Opis enote dediščine, Varstvene usmeritve: dokumentarno (arhivsko) varstvo.

Državna revizijska komisija je na podlagi drugega odstavka 33. člena ZPVPJN dne 18. 10. 2017 zaprosila Ministrstvo za kulturo za posredovanje naslednjih podatkov oziroma pojasnil:
- Ali je bil objekt Ljudski dom Kranjska Gora vpisan v Register nepremične kulturne dediščine oziroma razglašen kot kulturni spomenik, pod katero evidenčno številko enote je bil vpisan in ali sta bila kasneje, ko je bil objekt porušen, stavba in posledično evidenčna številka enote iz Registra izbrisana?
- Ali je novozgrajen objekt, Ljudski dom Kranjska Gora, še vedno vpisan v Register nepremične kulturne dediščine ali razglašen za kulturni spomenik in pod katero evidenčno številko enote?
- Ali drži, da je pod evidenčno številko enote 28225 določen le ukrep, ki se nanaša na dokumentarno (arhivsko) varstvo v zvezi z objektom Ljudski dom Kranjska Gora?

Ministrstvo za kulturo je s Pojasnilom o enoti dediščine Kranjska Gora – Ljudski dom (EŠD 28225) z dne 6. 11. 2017, št. 62224-1/2017/20, podalo odgovor na zaprosilo Državne revizijske komisije. Z omenjenim odgovorom je Državna revizijska komisija 8. 11. 2017 seznanila naročnika (prevzeto 9. 11. 2017) in vlagatelja (prevzeto 10. 11. 2017). Naročnik se je do navedb Ministrstva za kulturo opredelil z dokumentom z dne 13. 11. 2017, št. 430-16/2017, vlagatelj pa z dokumentom z dne 15. 11. 2017. Z njunim odgovorom in odgovorom Ministrstva za kulturo je Državna revizijska komisija 16. 11. 2017 seznanila tudi izbranega ponudnika (prevzeto 17. 11. 2017), ki svoje opredelitve ni podal.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno vprašanje, ali izbrani ponudnik izpolnjuje referenčni pogoj, ki ga je naročnik določil v Razpisni dokumentaciji, Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudb, v poglavju Pogoji za priznanje usposobljenosti, podpoglavju Tehnična sposobnost, Pogoju 1, Reference za gradnje, ki se glasi: »Gospodarski subjekt mora navesti reference, in sicer najmanj 2 referenci: vsaka v vrednosti najmanj 1.000.000,00 EUR brez DDV, s področja obnovitvenih del na objektih, vpisanih v Register nepremične kulture dediščine ali razglašenih za kulturni spomenik, v zadnjih 5 letih, kjer je gospodarski subjekt nastopal kot glavni izvajalec del.«.

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz obrazca št. 8, Referenčna lista gospodarskega subjekta, izhaja, da je izbrani ponudnik priglasil dva referenčna posla. Državna revizijska komisija na tem mestu najprej ugotavlja, da kljub temu, da vlagatelj navaja, da nobeden od priglašenih referenčnih poslov izbranega ponudnika ne ustreza zahtevam naročnika, v zvezi z drugim referenčnim poslom ne zatrjuje nobenih kršitev. Posledično se je Državna revizijska komisija v nadaljevanju opredelila le do zatrjevanih kršitev v zvezi z referenčnim poslom »Obnova Ljudskega doma v Kr. Gori«.

Vlagatelj v zvezi z referenčnim poslom »Obnova Ljudskega doma v Kr. Gori« zatrjuje, da ne izpolnjuje pogoja, da referenčni posel zajema obnovitvena dela - v poslu niso bila izvajana obnovitvena dela, ampak rušitvena dela obstoječega objekta in izgradnja novega, niti pogoja, da so se dela izvajala na objektih, vpisanih v Register nepremične kulture dediščine ali razglašenih za kulturni spomenik - objekt Ljudski dom Kranjska Gora je v Register nepremične kulturne dediščine vpisan zgolj v zvezi z varovanjem dokumentarnega (arhivskega) gradiva, povezanega z objektom, ne pa v zvezi z varovanjem objekta, ker je bil porušen. V opredelitvi do navedb naročnika vlagatelj poudarja, da mora naročnik v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb presojati njihovo dopustnost le na podlagi vnaprej izrecno določenih in objavljenih zahtev, saj bi v nasprotnem primeru predstavljeno naročnikovo tolmačenje referenčnega pogoja bistveno spremenilo njegovo vsebino.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da gre slediti navedbam vlagatelja v delu, ko zatrjuje, da je potrebno dopustnost ponudbe ugotavljati le na podlagi vnaprej določenih in objavljenih zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim in drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 mora namreč naročnik dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila objaviti na portalu javnih naročil ali prek njega (razen v zakonsko določenih izjemah), po izteku roka za prejem ponudb pa je ne sme več spreminjati ali dopolnjevati. Naročnik je v zvezi z referenčnim pogojem v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (med drugim) zapisal, da mora gospodarski subjekt navesti dve referenci »[...] s področja obnovitvenih del na objektih, vpisanih v Register nepremične kulture dediščine ali razglašenih za kulturni spomenik [...]«, iz njegovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo pa izhaja, »[...] da je bilo v fazi pridobivanja ponudb pomembno, da gre za primerljiv objekt, kjer je ponudnik izvajal dela v skladu s kulturnovarstvenimi smernicami in pogoji. [...]« (stran 3, zgoraj). Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb spremenil referenčni pogoj na način, da je za priznanje ustreznosti priglašenega referenčnega posla zadoščalo, da so se dela v referenčnem poslu izvajala v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji, česar po mnenju Državna revizijske komisije ne gre enačiti z določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je za priznanje ustreznosti referenčnega posla zahtevala izvedbo del na objektih, vpisanih v Register nepremične kulturne dediščine ali na objektih, ki so bili razglašeni za kulturni spomenik. Za uresničitev temeljnega načela transparentnosti javnega naročanja in načela enakopravne obravnave ponudnikov, bi moral naročnik (upoštevaje vse relevantne določbe ZJN-3), spremembo referenčnega pogoja (v kolikor bi jo dejansko želel) objaviti na portalu javnih naročil, s čemer bi zagotovil, da bi bili vsi zainteresirani ponudniki na enak način obveščeni o spremembi naročnikove dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Posledično Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedbam naročnika v delu, ko zatrjuje, da je bilo v fazi pridobivanja ponudb pomembno, da je ponudnik na primerljivem objektu izvajal dela v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in smernicami, ni mogoče slediti. Slediti ni mogoče niti naročnikovemu zaključku, da odsotnost vprašanj potencialnih ponudnikov na portalu javnih naročil glede vsebine referenčnega pogoja, kot ga določa dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, pomeni, da je referenčni pogoj ponudnikom razumljiv. V konkretnem primeru se namreč ne postavlja vprašanje jasnosti oziroma nedvoumnosti vsebine referenčnega pogoja, ampak se presoja ravnanje naročnika, ki je v fazi ocenjevanja ponudb priglašene referenčne posle preverjal na drugačen način, kot je to napovedal v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da bi moral naročnik pri preverjanju dopustnosti ponudbe postopati v skladu z določbo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter pri vseh priglašenih referenčnih poslih preveriti, ali je objekt iz referenčnega posla bodisi vpisan v Register nepremične kulturne dediščine bodisi razglašen kot kulturni spomenik.

Iz pojasnila Ministrstva za kulturo, ki ga je pridobila Državna revizijska komisija, izhaja, da so v Registru nepremične kulturne dediščine enote dediščine vpisane s štirimi kategorijami: »razglasitev za spomenik« in »varovanje v prostorskih aktih« - za enote, ki predstavljajo registrirano dediščino, ki se varuje v naravi, ter »ostalo« in »dokumentarno (arhivsko) varstvo« - za enote, ki jih ni več oziroma se jih v naravi ne varuje več, vendar se želi ohraniti informacijo in dokumentacijo o njihovem obstoju.

Na zastavljena vprašanja Državne revizijske komisije Ministrstvo za kulturo v zvezi z objektom Ljudski dom Kranjska Gora pojasnjuje, da je bila enota nepremične kulturne dediščine vpisana v register kot stavbna dediščina 23. 3. 2009, z odločbo št. Rkd-04-03-00493-03-0, pod evidenčno številko 28225, na osnovi predloga št. 04-02-ZRD-02-353, ki ga je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Kranj (v nadaljevanju: ZVKDS, OE Kranj), z dne 26. 5. 2003, dopolnjen 22. 12. 2008, in da »Enota dediščine ni bila razglašena kot kulturni spomenik [...]. Upoštevaje, da iz referenčnega pogoja izhaja, da mora biti objekt vpisan v Register nepremične kulturne dediščine ali razglašen za kulturni spomenik, in upoštevaje, da iz pojasnila Ministrstva za kulturo izhaja, da objekt Ljudski Dom Kranjska Gora ni bil razglašen kot kulturni spomenik, gre ugotoviti, da bi bilo za potrditev ustreznosti referenčnega posla v delu, ki se nanaša na vrsto objekta, na katerem so se izvajala dela, potrebno, da je objekt vpisan v Register nepremične kulturne dediščine. S tem v zvezi Ministrstvo za kulturo v svojem pojasnilu dalje navaja, da je bila enota dediščine »[...] vpisana v register s kategorijo varstva »varovanje v prostorskih aktih«. [...]«, kar je bilo na predlog ZVKDS, OE Kranj, št. Rkd-04-13-00010-02-0 z dne 19. 3. 2013, z odločbo, št. Rkd-04-13-00010-03-0 z dne 4. 4. 2013, spremenjeno. Spremenjena je bila kategorija varstvenega režima iz kategorije »varovanje v prostorskih aktih« v kategorijo »dokumentarno (arhivsko) varstvo«, saj je bilo izdano soglasje za rekonstrukcijo stavbe. Ministrstvo za kulturo navaja, da je ZVKDS, OE Kranj posledično presodil, da »[...] novozgrajeni objekt (rekonstrukcija) nima več lastnosti stavbne kulturne dediščine [...]«. Čeprav se evidenčna številka dediščine nikoli ne ukine, ima opisana sprememba kategorije varstvenega režima v kategorijo »ostalo« ali v kategorijo »dokumentarno (arhivsko) varstvo« enake posledice kot izbris iz registra.

Ministrstvo za kulturo dalje pojasnjuje, »[...] enota Kranjska Gora – Ljudski dom nima več statusa registrirane kulturne dediščine [...]« po zakonu, ki ureja varstvo kulturne dediščine, v registru je »[...] še vedno evidentirana zaradi tehnične izvedbe registra. [...]«, njen opis pa se nanaša »[...] na stanje pred rekonstrukcijo (oz. spremembo kategorije varstvenega režima) [...]«.

Ministrstvo za kulturo v zaključku pojasnila navaja, da »Novozgrajeni objekt (rekonstrukcija) z EŠD 28225 ni več samostojno varovan kot stavbna dediščina [...]«, je pa del enote naselbinske dediščine Kranjska Gora – Vaško jedro, EŠD 9410, ki je še vedno varovana v prostorskih aktih, zaradi česar je za posege v novozgrajeni objekt (rekonstrukcijo) še vedno potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje po zakonu, ki ureja varstvo kulturne dediščine, vendar le z vidika naselbinske dediščine (gabariti, zunanji videz stavbe,...). Novozgrajeni objekt (rekonstrukcija) z EŠD 28225 je zaradi arhivske vrednosti še vedno prikazan v spletnih prikazovalnikih registra za splošno javnost, medtem ko v pregledovalniku pravnih režimov varstva kulturne dediščine, ki je namenjen prostorskim načrtovalcem in posegom v prostor, ni posebej prikazan, saj pravni režim varstva z vidika stavbne dediščine zanj ni več določen.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da objekt iz referenčnega posla, Ljudski dom Kranjska Gora, poleg tega, da ni razglašen za kulturni spomenik, ni vpisan niti v Register nepremične kulturne dediščine kot objekt, ki se varuje v naravi, kar v povezavi z vsebino referenčnega pogoja (dela na objektih, vpisanih v Register nepremične kulturne dediščine) pomeni, da niso utemeljene navedbe izbranega ponudnika in naročnika, da za priznanje ustreznosti referenčnega posla zadošča, da so bila dela iz spornega referenčnega posla izvedena (le) v skladu s pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem. Dalje so iz istega razloga nerelevantne navedbe izbranega ponudnika, da se opis v delu varstvenih usmeritev nanaša na splošne aktivnosti oziroma usmeritve določenih enot dediščine, ne pomeni pa same enote dediščine, ter navedbe naročnika, da iz strokovnih zasnov varstva kulturne dediščine za območje občine Kranjska Gora in iz spletnega pregledovalnika nepremične kulturne dediščine izhaja, da je objekt Ljudski dom Kranjska Gora opredeljen kot stavbna dediščina, vaško jedro naselja Kranjska Gora pa je v Register nepremične kulturne dediščine vpisano pod EŠD 9410 kot naselbinska dediščina. Iz pojasnila Ministrstva za kulturo namreč jasno izhaja, da objekt Ljudski dom Kranjska Gora ni (več) varovan kot objekt v naravi, temveč samo še v smislu ohranjanja informacij in dokumentacije o njegovem obstoju. Glede na predstavljeno pojasnilo Ministrstva za kulturo Državna revizijska komisija ugotavlja še, da je nerelevantno tudi sklicevanje izbranega ponudnika na pravilnik, ki določa sezname zvrsti dediščine in varstvene usmeritve, in njegovo zatrjevanje neskladnosti navedb vlagatelja glede dokumentarnega (arhivskega) gradiva in dokumentarnega (arhivskega) varstva.

Glede na predhodno ugotovljeno in upoštevaje prejeta pojasnila Ministrstva za kulturo Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre, brez, da bi se opredelila do navedb vlagatelja, s katerimi zatrjuje, da izvedenih (rušitvenih in gradbenih) del v priglašenem referenčnem poslu izbranega ponudnika ni mogoče subsumirati pod zahtevana »obnovitvena dela«, in brez, da bi Državna revizijska komisija ugotavljala, ali je naročnikovo zahtevo po zapisu vrste del v obrazcu št. 8 (izgradnja, sanacija, rekonstrukcija) res mogoče tolmačiti na način, da naročnik z njo pojasnjuje pojem zahtevanih »obnovitvenih del«, ugotoviti, da priglašeni referenčni posel izbranega ponudnika, »Obnova Ljudskega doma v Kr. Gori«, ni skladen z zahtevami naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila že v delu, ki zahteva, na kakšnih objektih se morajo dela iz priglašenega referenčnega posla izvajati.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da naročnik, ob upoštevanju določil lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ponudbe izbranega ponudnika na podlagi priglašenega referenčnega posla »Obnova Ljudskega doma v Kr. Gori« ne bi smel oceniti kot dopustne ter mu oddati predmetnega javnega naročila, drugačno naročnikovo ravnanje pa predstavlja ravnanje v nasprotju s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3.

V posledici predstavljene ugotovitve Državna revizijska komisija preostalih očitanih kršitev naročnika v zvezi s pregledom in ocenjevanjem ponudbe izbranega ponudnika ni obravnavala, saj ob upoštevanju že navedenega, njihova morebitna utemeljenost ne bi več mogla vplivati na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.

Upoštevaje zapisano je Državna revizijska komisija, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« z dne 5. 9. 2017, št. 430-16/2017, objavljenega na Portalu javnih naročil 5. 9. 2017.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki ga omogoča ZJN-3, pri tem pa upošteva določila omenjenega zakona, določila lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je za priznanje tehnične sposobnosti zahtevala dve (2) referenci, vsako v vrednosti najmanj 1.000.000,00 EUR brez DDV, s področja obnovitvenih del na objektih, vpisanih v Register nepremične kulturne dediščine ali razglašenih za kulturni spomenik, v zadnjih 5 letih, kjer je gospodarski subjekt nastopal kot glavni izvajalec del, ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska je vlagatelju skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015) priznala potreben in opredeljeno naveden strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v navedeni višini priložil zahtevku za revizijo).

Naročnik je vlagatelju priznane stroške pravnega varstva v višini 25.000,00 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.




S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 5. 12. 2017



predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Občina Jesenice, Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice
- Kolektor Koling d.o.o., Arkova ulica 43, 5280 Idrija
- Kovinar Gradnje ST, d.o.o., Spodnji Plavž 26, 4270 Jesenice
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu