018-211/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo

Številka: 018-211/2017-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nadgradnja SV naprav na odsekih železniške proge Zidani Most - Šentilj« in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki so jih vložili 1. skupna ponudnika ISKRA, elektro in elektronska industrija d.d., Stegne 21, Ljubljana in Bombardier Transportation Italy S.p.a., Via Tecnomasio 2, Vado Ligure (Savona), Italija, ki ju zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), 2. SŽ-ŽGP d.d., Ob zeleni jami 2, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) in 3. skupni ponudniki Siemens Aktingesellschaft Oesterreich, Siemensstrasse 90, Dunaj, Siemens d.o.o., Letališka 29c, Ljubljana in Ostria d.o.o., Sojerjeva 40, Ljubljana, ki jih zastopa Odvetniška družba Podjed o.p., d.o.o., Slovenska cesta 47, Ljubljana (v nadaljevanju: tretji vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 08.11.2017

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega, drugega in tretjega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

4. Zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

5. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

6. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

7. Zahteva tretjega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev


Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 31.10.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 006938/2016 in dne 02.11.2016 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2016/S 211-384298. Naročnik je dne 10.08.2017 sprejel Odločitev o izključitvi vseh ponudb št. 43001-322/2016/81, s katero je predmetno javno naročilo zaključil brez oddaje naročila. Iz obrazložitve je razvidno, da so vse štiri prejete ponudbe nedopustne. Ponudba prvega vlagatelja je bila izločena iz razloga, ker nominiran kader za odgovornega vodjo posameznih del za SV naprave ni opravljal funkcije odgovornega vodje posameznih del s področja ureditve elektronskih SV naprav v zahtevanem obsegu, ker ponujena tehnična rešitev ne izpolnjuje zahtev iz točke 3.1.4.3 Navodila za pripravo ponudbe, in ker ni pravilno izpolnil vseh tabel iz Knjige 4 (Poglavje 1.b ter 3.1.4 in 3.1.5), s čimer je podal tudi neobičajno nizko ceno. Drugi vlagatelj je bil izločen iz razloga, ker referenčnih del na SV napravah ni izvedel sam, ker nominiran kader za vodjo projekta na referenčnem projektu ni vodil del s področja ureditve elektronskih SV naprav ter iz razloga, ker ponujena tehnična rešitev ne izpolnjuje zahtev iz točke 3.1.4.3 Navodila za pripravo ponudbe. Tretji vlagatelj je bila izločena iz razloga, ker ni izpolnil zahtev iz 3.1.1.3 točke Navodil za pripravo ponudbe.

Zoper navedeno odločitev je prvi vlagatelj dne 06.09.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da so naročnikovi argumenti za izločitev njegove ponudbe skopi in neobrazloženi, zato naročnikova odločitev ne omogoča učinkovitega pravnega varstva in je nezakonita. Navaja, da je zato utemeljil neresničnost naročnikovih ugotovitev ob upoštevanju jezikovne razlage izključitvenih razlogov. Prvi vlagatelj citira zahtevo iz točke 3.1.4.2. Navaja, da za nobenega izmed treh zahtevanih odgovornih vodij posameznih del ni bil zahtevana referenca za elektronske SV naprave, pač pa za železniške SV naprave. V konkretnem primeru je tako naročnik, ali pomešal referenčni zahtevi, ki se nanašata na ponudnika in kader, ali pa je po poteku roka za oddajo ponudb samovoljno posegel v razpisno dokumentacijo. Prvi vlagatelj zatrjuje, da je v skladu z naročnikovimi zahtevami na 132. strani ponudbe navedel 3 osebe, in sicer C.L., D.M. in S.Đ. S temi osebami, zatrjuje prvi vlagatelj, je izkazoval izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz 3.1.4.2 razpisne dokumentacije, ter za te osebe predložil reference, ki jih je potrdil naročnik. Vsi trije priglašeni kadri so opravljali funkcije odgovornih vodij posameznih del, pri tem poslu pa je sodeloval kot član konzorcija. Prvi vlagatelj zatrjuje, da je kadrovski referenčni pogoj v celoti izkazal, ter da je naročnikova obrazložitev v tem delu izpodbijane odločitve pavšalna in neobrazložena. Prilaga dokazilo, da so kadri izvajali dela na referenčnem objektu, ter da so navedeni tudi v dokumentu Dokazilo o zanesljivosti objekta. Prvi vlagatelj nadalje navaja, da je izpolnil tudi tehnično zahtevo iz točke 3.1.3.4 Navodil za pripravo ponudbe. Zatrjuje, da navedeno zahtevo celo presega, saj je ponudil tehnologijo, v skladu s katero sta dva od štirih računalnikov v uporabi in v varnostni odvisnosti. Ponujena naprava ima torej zgradbo 2 od 4, kar pomeni, da so na voljo 4 računalniki (in ne le trije, kakor je bilo minimalno zahtevano). Obe arhitekturi (torej 2 od 3 in 2 od 4) se uporabljata v železniškem sektorju in sta certificirani s certifikatom CENELEC SIL4, ki odraža najvišji nivo varnosti v železniškem prometu (in ga je prvi vlagatelj tudi predložil). Obrazložitev svojega sistema (glede na zahtevo iz Knjige 3) je podal že tekom pojasnjevanja svoje ponudbe, pojasnilu pa je priložil tudi prilogo, s katero je izkazal, da VCS (vital computer system) vsebuje 3 računalnike, ki so v varnostni funkciji. Prvi vlagatelj v zvezi s tem (v primeru, če še vedno obstaja kakršenkoli dvom v ponujeni sistem) predlaga imenovanje izvedenca za signalnovarnostne sisteme na železnici z najvišjo akreditacijo za presojevanje Tipa A ter prilaga tudi izvedensko mnenje, iz katerega izhaja izpolnjevanje tehničnih zahtev. Prvi vlagatelj še navaja, da je izpolnil vse tabele in vse celice Knjige 4, izpolnil pa je tudi vse zavihke tabel za vzdrževanje. Sledil je tudi navodilom iz točke 3.1.2 Knjige 4 (Podpora vzdrževanje), kjer je bilo za cenik opreme in rezervnih delov zahtevano, da se vpišejo le rezervni deli in oprema, katerih znesek presega 500 EUR. Ker je ponujena signalnovarnostna naprava zgrajena po predpisih, načelih in materialih, ki se uporabljajo v letalski industriji, in je odpoved posameznih komponente nedopustna, ni predvidel, da bi lahko prišlo do odpovedi komponent, ki so dražje od 500 EUR, kar je navedeno v planu vzdrževanja (1114. stran ponudbe). Prvi vlagatelj še navaja, da dopušča možnost, da pride do odpovedi katere izmed komponent, ki so cenejše od 500 EUR, vendar opozarja, da navedba le-teh (v skladu z navodili naročnika) ni bila predvidena oziroma jih ponudniki niso smeli navesti v tabelah. Pri pripravi ponudbe pa je upošteval (v skladu z navodili Knjige 4 - Podpora vzdrževanju) strošek analize napak in strokovne pomoči, kar je jasno vpisano v celici J-505 in O-505. Prvi vlagatelj še navaja, da je naročnik dne 30.11.2016 pojasnil, da v primeru, če bi elementi in oprema ob normalni uporabi in predvidenih pogojih obratovanja imeli večje število okvar od garantirane, bodo stroški elementov ter opreme za popravila in zamenjave nad tem nivojem (v skladu s podpisano pogodbo za podporo vzdrževanju) bremenili dobavitelja opreme oziroma ponudnika. Naveden naročnikov odgovor predstavlja še dodatno dokazilo, da naročnik ni predpisal vsebine Tabele 5a in Tabele 5b oziroma je njuno izpolnitev prepustil ponudnikom. Prvi vlagatelj še opozarja, da naročnik v konkretnem primeru ni sprožil nikakršnega postopka, v katerem bi imel možnost, da dokaže, da njegova ponudba ni neobičajno nizka, zato naročnik nima niti osnovnih predpostavk, da bi lahko njegovo ponudbo izločil z argumentom neobičajno nizke ponudbe.

Drugi vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil dne 04.09.2017. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je izpolnil zahtevo iz točke 3.1.4.1 Navodila za pripravo ponudbe. Zatrjuje, da je stališče naročnika, da mu ne prizna reference, ker referenčnih del ni izvedel sam, pač pa jih je izvedel podizvajalec, nepravilno in nezakonito. Pojasnjuje, da je navedel referenčno delo Modernizacija obstoječe železniške proge Divača - Koper (etapi B in C), ki je bila izvedena za (istega) naročnika. Drugi vlagatelj navaja, da je v ponudbi priložil s strani naročnika podpisano in žigosano referenčno izjavo, iz katere je razvidno, da je med drugim izvedel navedeno referenčno delo. Glede na to, da mu je naročnik to referenco že potrdil, in da ni nobenega dvoma o tem, da mu jo je potrebno priznati, je stališče naročnika še toliko bolj sporno in nezakonito. Pri tem ni bistveno, ali je subjekt izpolnil predmet javnega naročila samostojno ali z izpolnitvenim pomočnikom (podizvajalcem). Izvajalec namreč odgovarja za celotno izvedeno delo, torej tudi za delo izpolnitvenih pomočnikov. Takšno stališče je nenazadnje sprejel naročnik sam, poleg tega je tudi Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, da gre izvajalcu priznati referenco tudi za dela, ki jih je izvedel podizvajalec. Drugi vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikom, da ni izpolnil kadrovskega pogoja iz točke 3.1.4.2 Navodil za pripravo ponudbe. Navaja, da je v ponudbi predložil podpisano in žigosano referenčno izjavo naročnika, v kateri je na projektu Modernizacija obstoječe železniške proge Divača - Koper (etapi D in C) nedvomno potrjeno in navedeno, da je odgovorni vodja del (F.V.) izvajal dela v celoti, torej tudi na SVTK napravah Divača - Koper. Navedeno je nenazadnje ugotovil tudi naročnik sam, kar je tudi sprejel in potrdil, zato so njegova nova stališča nedopustna in nezakonita. Drugi vlagatelj je tako predložil popolno kadrovsko referenco za F.V., ki jo je verodostojno izkazal in mu jo gre priznati v celoti. Drugi vlagatelj še navaja, da se tudi ne strinja z naročnikovim stališčem, da s ponujeno tehnično rešitvijo ni izpolnil točke 3.1.4.3 Navodil za pripravo ponudbe. Pojasnjuje, da so za doseganje želenega nivoja varnosti predpisani standardi EN50126, EN50128 in EN50129. Za vodenje železniškega prometa se zahteva najvišji nivo varnosti SIL-4, drugi vlagatelj pa je v ponudbi predložil certifikat CENELEC SIL-4. Po CENELEC standardu je definirana SIL-4 arhitektura, in sicer kot 2002 in 2003. Ponujeni postavljalni sistem ESA 44 je načrtovan in deluje na višjem nivoju, ki temelji na sistemu z redundantno zaščito pred izpadom, skladnim z EN50129, v konfiguraciji 2 x (2002), kjer je en sistem v aktivnem stanju, drugi pa deluje v vroči pripravljenosti. V primeru napake na aktivnem sistemu se proces kontinuirano nadaljuje v sistemu, ki je v vroči pripravljenosti. Ponujena varnostna naprava ne sloni na rešitvah z enim računalnikom, prav tako ni rešena z dvojnim vnosom podatkov ali s pomočjo programske opreme. Ali je sistem dvojni, trojni ali četverni pri tem ni pomembno, kar drugi vlagatelj utemeljuje s prilogami, ki jih je priložil zahtevku za revizijo (Ekspertno mnenje Instytut Kolejnistwa iz Poljske, Magistrsko delo Reliability assesments of railway signaling systems: A comparison and evaluation of approaches in Študijo Why The Architecture Of Safety Systems Doesn`t Matter). Iz navedenih dokumentov, zatrjuje drugi vlagatelj, je nedvoumno razvidno, da sistem 2˙⃰ 2002 zagotavlja boljšo varnost in zanesljivost.

Tretji vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil dne 06.09.2017. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je ugotovitev naročnika, da naj bi imela družba Ostria d.o.o., Ljubljana na dan oddaje ponudb izkazan davčni dolg, ki je večji od 50 EUR, napačna. Navaja, da je konec junija 2017 s strani Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) res prejel informacijo, da naj na presečni dan (21.04.2017) ne bi imel poravnanih vseh davčnih obveznosti, pri čemer naj bi dolg znašal 2.485,02 EUR. Ker navedeno ne drži, je na FURS vložil zahtevo za izdajo potrdila o plačanih vseh davčnih obveznostih, prvostopenjski davčni organ pa je njegovo zahtevo zavrnil. Zoper navedeno odločbo FURS je vložil pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno. Tretji vlagatelj ugotavlja, da splošna načela upravnega (in davčnega) postopka v postopku pred FURS niso bila upoštevana oziroma so bila upoštevana le delno. Navaja, da v kolikor davčni zavezanec na upravni (finančni) organ naslovi vlogo za izdajo določenega potrdila, je le-ta ob upoštevanju načela materialne pravice dolžan preveriti vse okoliščine dejanskega stanja pri davčnem zavezancu. Tretji vlagatelj zatrjuje, da v kolikor bi davčni organ deloval v skladu z navedenim načelom, zavrnilne odločbe ne bi izdal, saj pozitivno stanje (skupen pozitivni saldo vseh proračunskih blagajn) na knjigovodski kartici družbe Ostria d.o.o., Ljubljana govori samo zase. FURS pa o materialni resnici ni razglabljal, temveč je kot obrazložitev podal zgolj skopa dejstva, ki jih je mogoče razbrati iz določil Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/2006; v nadaljevanju ZDavP-2). Iz odločbe FURS na nobenem mestu ne izhaja, da bi se do dejstev, ki jih uveljavljal pritožnik, in ki so nedvomno v korist davčnega zavezanca, prvostopenjski davčni organ sploh opredelil. Nasprotno, FURS pri odločanju ni izhajal iz servisne funkcije davčnega organa, temveč je želel predvsem ovreči argumente pritožnika. V povezavi z načelom materialne pravice je potrebno omeniti še eno posebnost davčnega postopka, ki je opredeljena v 6. členu ZDavP-2, in sicer, da v dvomu davčni organ odloči v korist davčnega zavezanca. Tretji vlagatelj pojasnjuje, da je v predmetni zadevi prišlo do situacije, v kateri je bil 10.04.2017 v sistemu eDavki knjižen obračun akontacije davka na dohodek pravnih oseb v znesku 2.485,03 EUR, ki je zapadel v plačilo istega dne. Za plačilo davkov in prispevkov skrbi uslužbenka družbe Ostria d.o.o., Ljubljana, ki je dne 08.04.2017 in 09.04.2017 oddala nalog za plačilo vseh prispevkov in nalog za plačilo davka od dobička. Pri tem ni plačala akontacije davka na dohodek pravnih oseb, saj je obračun v eDavke prišel šele 10.04.2017. Navedena delavka je bila od dne 10.04.2017 na bolniški, iz katere se je vrnila šele 28.04.2017 ter isti dan poskrbela za plačilo akontacije davka. Težava pa je v tem, da je dan 21.04.2017 predstavljal presečni datum, do katerega so morale biti poravnane vse zapadle davčne obveznosti. Kljub neplačilu akontacije davka na dohodek pravnih oseb, zatrjuje tretji vlagatelj, je skupno stane vseh davčnih blagajn na knjigovodski kartici na dan 21.04.2017 znašalo 3.243,49 EUR, saj so bila s strani družbe Ostria d.o.o., Ljubljana izvedena preplačila davčnih obveznosti v tem znesku. Upoštevajoč navedeno so bile davčne obveznosti poravnane, saj FURS na podlagi takšnega stanja knjigovodske kartice ne more začeti izvršbe. Navedeno je razvidno tudi iz predloženega strokovnega mnenja sodnega izvedenca za ekonomsko stroko (doc. dr. B.M.). V 97. a členu ZDavP-2 je urejen način zapiranja obveznosti davčnih obveznosti z njihovimi trenutnimi terjatvami, in sicer davčni organ pred vračilom preveč plačanega davka le-tega pobota z drugimi davki, ki jim je potekel rok plačila ter z drugimi denarnimi nedavčnimi obveznostmi, ki jih izterjuje davčni organ in s stroški postopka. Za presojo nastale situacije je bistvenega pomena tudi dejstvo, da davčni odtegljaj pri izplačilu plač še ne zapade v plačilo na dan izplačila plač, temveč s pet dnevnim zamikom. Navedeni rok je bil uveden z novelo ZDavP-2-2J (43, 46, 52. in 54. člen). Dejstvo je, da v kolikor računovodkinja ne bi pomotoma prehitro plačala davčnih odtegljajev, bi to storila šele na dan neto zapadlosti teh davčnih obveznosti (dne 24.04.2017). Vlagatelj še navaja, da v skladu s 371. členom ZDavP-2 obroki akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti. Vlagatelj še navaja, da je dne 05.07.2017 na FURS naslovil zahtevek za preknjižbo plačila, izvedenega dne 18.04.2017, iz konta 44 (prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) v višini 2.993,97 EUR, in sicer do višine 2.485,03 EUR, na konto 80 (davek od dohodka pravnih oseb). Hkrati je zahteval, da se s plačilom, izvedenim dne 28.04.2017, na konto davka od dohodka pravnih oseb (v višini 2.474,02 EUR), zapre preostala obveznost plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je zapadla dne 24.04.2017. Z opisanim je želel doseči, da bo skupni pozitivni saldo vseh proračunskih blagajn razviden tudi na posameznih kontih, oziroma da boda vsa izvedena preplačila, ki izkazujejo, da je imel dne 21.04.2017 izpolnjene vse davčne obveznosti, tudi ustrezno knjižena. Iz strani FURS prejetih potrdil jasno izhaja, da je FURS ob izvedbi preknjižb storniral obresti od zapadlega zneska za plačilo davka od prometa pravnih oseb, ki so bile pred preknjižbo obračunane od dne zapadlosti (10.04.2017) do dne plačila (28.04.2017), ter jih po preknjižbi obračunal od dne zapadlosti (10.04.2017) do dne 18.04.2017. Glede na navedeni obračun obresti pa je jasno, da je bilo plačilo davka od dohodka pravnih oseb izvedeno dne 18.04.2017, oziroma da je imel vlagatelj na dan 21.04.2017 poravnane vse davčne obveznosti. Navedeno vodi v zaključek, da naročnik ne sme slepo verjeti v pravilnost potrdila FURS, temveč ima posamezni ponudnik možnost izpodbijati pravilnost predloženega potrdila FURS o (ne)plačanih davčnih obveznostih ponudnika. Kot je navedla Državna revizijska komisija v svoji odločitvi št. 018-059/2017, je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena, edina možnost za dokazovanje neresničnih dejstev, navedenih v potrdilu FURS, pa predstavlja zahtevek za revizijo.

Naročnik je z dokumentom št. 43001-322/2016/92, z dne 26.09.2017, zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je bil na projektu Modernizacija SV naprav na progi Divača - Koper tudi sam naročnik, zato projekt, izvajalca in organizacijo kadrov po reguliranih poklicih natančno pozna. Navaja, da je naloge odgovornega vodje del na celotnem projektu in vgradnji SV naprav opravljal strokovnjak M.K., za vodenje posameznih del pa so partnerji imenovali odgovorne vodje posameznih del. V vlogi pomočnika pri vgradnji SV naprav je tako s strani partnerja (Iskra d.d. Ljubljana) za izvedbo kabliranja za potrebe SV naprav sodeloval tudi D.M. Kabliranje je manj specializirano in samo del nalog pri vgradnji SV naprav, ta del nalog pa tudi po obsegu znaša precej manj kot znaša zahtevana vrednost (10 mio EUR). Nominirani strokovnjaki so sicer res bili delno vključeni v izvedbo del, vendar niso opravljali vodenja del na SV napravah, katerih vrednost znaša vsaj 10 mio EUR z DDV, ki se nanaša na postajo, ki je morala vsebovati zavarovanja vsaj 30 kretnic. Opravljali so manjša spremljevalna dela (kot že navedeno, je D.M. opravljal dela kabliranja, S.Đ. pa ni opravljal del na SV, pač pa na telekomunikacijskih napravah). Prvi vlagatelj je sicer podal kopije internih imenovanj za sodelovanje na projektu (v vlogah odgovornih vodij posameznih del), kar pa ne dokazuje, za katero vrsto in obseg del so bili zadolženi. Tudi podana dokumentacija (potrjena referenca naročnika za uspešno izveden referenčni projekt) ne izkazuje zadolžitev imenovanih oseb. Naročnik še navaja, da noben izmed treh strokovnjakov ni sodeloval pri vgradnji SV naprav v zahtevanem obsegu, zato so navedbe prvega vlagatelja, češ da je naročnik pomešal zahteve glede elektronskih in železniških SV naprav, brezpredmetne. Naročnik se tudi ne strinja z očitki prvega vlagatelja, ki se nanašajo na točko 3.1.4.3. Naročnik citira zahtevo iz navedene točke in navaja, da je v njej zahteval najmanj arhitekturo 2 od 3 oziroma 2003. Arhitektura 2003 pomeni, da morata biti za zagotavljanje varnega delovanja signalnovarnostne naprave vsaj dva od treh računalnikov v uporabi in v varni odvisnosti. Arhitektura 2002 pa pomeni, da morata biti za zagotavljanje varnega delovanja signalnovarnostne naprave vsaj dva od dveh računalnikov v uporabi in v varni odvisnosti. Arhitektura 2003 je tako sestavljena iz treh enakih računalnikov, z enakim operacijskim sistemom in sistemsko programsko opremo za varen nadzor in upravljanje prometa, ter je na območju javne železniške infrastrukture v sklopu elektronskih signalnovarnostnih naprav že vgrajena in se je izkazala za varno in zanesljivo, ter ob morebitnih okvarah zaradi redundance omogoča nadaljnje obratovanje sistema. Predstavlja optimalno kombinacijo med varnostjo, razpoložljivostjo in zanesljivostjo na eni strani, in minimalnim številom strojne ter programske opreme na drugi strani. Arhitektura 2003 je splošno znana arhitektura kvalitetnih signalnovarnostnih naprav, ki jo ponujajo različni proizvajalci. Zaradi dobrih izkušenj z navedeno arhitekturo in dejstva, da je z njo na podlagi 17-letnih izkušenj seznanjeno tako vzdrževalno, kakor tudi inženirsko osebje, naročnik takšno zahtevo podaja pri vseh javnih razpisih. Po drugi strani ima arhitektura 2 ⃰ (2002) po izkušnjah drugih upravljalcev preveč slabosti in zato za naročnika ni ustrezna. V zvezi s postavljeno zahtevo ni bilo postavljenega nobenega vprašanja. Naročnik še navaja, da so na vzporednem razpisu (Proga Grosuplje-Kočevje) ponudniki v zvezi tem postavili vprašanje, na katerega je naročnik odgovoril, da se zahteva arhitektura 2003 ali več (torej 2004). Naročnik navaja, da je prvi vlagatelj tekom pojasnjevanja ponudbe podal pojasnilo, da njegova tehnologija temelji na 2 od 4 konfiguraciji, ter da se obe arhitekturi postavljalnic (2 od 4 in 2 od 3) uporabljata v železniškem sektorju in sta certificirani s certifikatom CENELEC SIL4. Vendar prvi vlagatelj ne ponuja arhitekture 2 od 4 (2004) temveč ponuja arhitekturo 2 ⃰ (2002) in je tako v pojasnilu, kakor tudi v zahtevku za revizijo, navedel neresnične trditve. Naročnik v nadaljevanju (s pomočjo dveh grafičnih predstavitev) navaja razlike med arhitekturo 2004 in 2 ⃰ (2002). Navaja, da lahko pri arhitekturi 2004, kjer istočasno v medsebojni odvisnosti delujejo štirje računalniki, izpadeta katerakoli dva računalnika in bo sistem še vedno varno deloval. Torej tudi ob izpadu računalnikov A in C, bosta računalnika B in D še vedno varno delovala v medsebojni odvisnosti, pri čemer imajo vsi računalniki enako programsko opremo in so med seboj v varni odvisnosti. Pri arhitekturi 2 ⃰ (2002), kjer sta zaradi zagotavljanja varnosti nameščeni različni sistemski varnostni programski opremi, bi v primeru izpada računalnika A in B avtomatsko izpadla oziroma bila neuporabna celotna veja 1, saj vsaka posamezna veja deluje na principu 2 od 2 računalnikov. Tako zahtevana varna odvisnost vsaj 2 od 3 računalnikov ni izpolnjena, saj istočasno v varni odvisnosti delujeta zgolj 2 od 2 računalnikov. Naročnik priznava, da je (tudi) takšna rešitev varna in izvedena skladno s CENELEC standardi, vendar ni skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na stroške vzdrževanja. Navaja, da so signalnovarnostne naprave in sistemi za vodenje prometa specifični, saj opreme različnih dobaviteljev med seboj niso kompatibilne. Zato je obratovanje in vzdrževanje signalnovarnostnih naprav in sistemov tudi po vgradnji in predaji v obratovanje v celotni življenjski dobi še vedno odvisno od dobavitelja opreme in njegove podpore. Zato je zahteval ponudbo tudi za vzdrževanje za dobo 20 let (po predaji del), navedeno ceno pa je vključil tudi med merila. Vsi ponudniki, razen prvega vlagatelja, so skladno z navodili ponudili tudi cene za podporo vzdrževanju. Prvi vlagatelj pa se je, z očitnim razlogom pridobiti nedopustno konkurenčno prednost, izognil izpolnitvi ponudbenih cen v Tabeli 5a in Tabeli 5b, saj je v Tabeli 5a za stroške korektivnega in preventivnega vzdrževanja podal ceno 0,00 EUR. V zvezi z navedbo prvega vlagatelja, da je njegova oprema, ki presega vrednost 500 EUR, narejena po standardih letalske industrije, in da zato ne sme priti do odpovedi, naročnik navaja, da zahteva, da ne pride do odpovedi delovanja sistema, ne pomeni, da na sistemu ne pride do nobene okvare, pač pa, da zaradi tega ne sme priti do varnostno relevantnih dogodkov (nesreč, ogrožanja življenj …). V kolikor pa ponudnik trdi, da njegove komponente ne odpovedujejo, pa bi to moral dokazati z dokumentom, ki ga imajo vse elektronske postavljalnice in katerega presojo je izvedel neodvisni organ. Naročnik se tudi ne strinja z navedbo prvega vlagatelja, da komponent, katerih vrednost je nižja od 500 EUR, v Tabelo 5a ni smel vnesti. Navaja, da je v Knjigi 4 nedvoumno napisano, da se zgolj v Tabelo 3 vnesejo komponente z vrednostjo 500 EUR ali več. V Tabeli 5a, ki je ločena tabela, pa te zahteve ni. Namen obeh tabel je različen, med njima ni formule, ki bi preslikala vrednosti iz ene v drugo in obratno, poleg tega je različen tudi njun namen, zahteve iz razpisne dokumentacije pa so s tem v zvezi jasne. Tudi v Tabeli 5b je vlagatelj podal urno postavko le za eno vrsto storitev (v vrednosti 0,01 EUR/uro), pri vseh ostalih vrstah storitev pa je podal ceno 0,00 EUR/uro. Poleg tega, da vlagatelj ni ustrezno podal stroška storitev njegovih strokovnjakov, je podal še nedovoljeno nizko ceno (0,01 EUR/uro za storitev inženirja specialista). Naročnik je zato prvega vlagatelja pozval, naj pojasni ponudbo, prvi vlagatelj pa se je temu izognil, kar opravičuje z navedbo, da zahteva ni bila podana razumljivo.

Naročnik je z dokumentom št. 43001-322/2016/91, z dne 25.09.2017, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik citira referenčno zahtevo iz točke 3.1.4.1. Navaja, da so očitki drugega vlagatelja v zvezi s tem posplošeni in ne upoštevajo zahtev iz razpisne dokumentacije. V konkretnem primeru, zatrjuje naročnik, je v točki 3.1.4.1 izrecno zahteval, da je moral ponudnik (gospodarski subjekt) dela izvesti sam. V referenčnem poslu, ki ga navaja drugi vlagatelj, pa je slednji sodeloval zgolj kot eden izmed več partnerjev v skupni ponudbi, pri čemer referenčnih del ni dejansko izvedel, temveč jih je izvedel njegov podizvajalec. Poleg tega je drugi vlagatelj, ki je specializiran za izvajanje gradbenih del na železniški infrastrukturi, pri naročniku predhodno pridobil že več poslov, zato naročnik pozna njegovo usposobljenost, ta pa se ne nanaša na izvajanje del za nadgradnje SV naprav, saj je ta dela vedno oddal partnerju ali podizvajalcu. Razlaga zahteve, da ponudnik, ki je v nekem projektu prevzel in preko podizvajalca poskrbel za izvedbo določene vrste del in na tej podlagi pridobi priznanje strokovne usposobljenosti sam (brez sodelovanja tega podizvajalca), izkrivlja instrument reference in je škodljiva v praksi izvajanja del ter povsem napačno uveljavlja pravila javnega naročanja. Naročnik še navaja, da bi v konkretnem primeru vlagatelju lahko priznal referenčni posel samo v primeru, če v zadnji povedi točke 3.1.4.1 ne bi bilo dodatne omejitve, v skladu s katero je moral gospodarski subjekt dela izvesti sam. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na točko 3.1.4.2. Navaja, da je drugi vlagatelj za opravljanje funkcije vodje projekta elektronskih naprav predvidel strokovnjaka gradbene stroke, ki je na projektu Modernizacija proge Divača-Kope (etapa B in C), po zamenjavi s prejšnjim odgovornim vodjem del oziroma tekom projekta, prevzel funkcijo, in je torej do dokončanja del opravljal naloge odgovornega vodje del na gradbišču. Glede na velik obseg in raznolikost del je bilo za vodenje posameznih del imenovano tudi večje število odgovornih vodij posameznih del, med drugim tudi za področje potrebnih prilagoditev, to je nadgradnje SV naprav. Strokovnjak je tako skrbel predvsem za koordinacijo del, ni pa skrbel za vodenje projekta ali vodenje del nadgradnje SV naprav na postaji Divača, saj je ta dela oddal podizvajalcu, ki je za te naloge imenoval svojega vodjo projekta in odgovornega vodjo del. Podobno kot pri ocenjevanju primernosti podanega referenčnega projekta, tudi za strokovnjaka velja, da potrditev referenčnega projekta s strani naročnika ne pomeni, da je kot odgovorni vodja del vodil dela na vseh področjih del, še posebej ne na področju ureditve SV naprav, kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji. Ker strokovnjak drugega vlagatelja ni vodil del na nadgradnji SV naprav (čemur niti ne ugovarja oziroma sam potrjuje, da teh del ni vodil sam), podana referenca ni ustrezna. Tretji očitek drugega vlagatelja je podoben drugemu očitku prvega vlagatelja, le da drugi vlagatelj (že v zahtevku za revizijo) navaja, da je ponujena naprava izvedena na podlagi arhitekture 2 ⃰ (2002). Državna revizijska zato (v izogib ponavljanju) naročnikovih navedb v tem delu ne povzema ponovno, oziroma se v zvezi s tem sklicuje na njegove navedbe, ki jih je v zvezi s tem (in se nanašajo na razliko med arhitekturama 2 ⃰ (2002) in 2004 ter med arhitekturama 2003 in 2004) navedel pri prvem vlagatelju.

Naročnik je z dokumentom št. 43001-322/2016/90, z dne 26.09.2017, zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Zatrjuje, da so navedbe tretjega vlagatelja neutemeljene. Navaja, da je tekom postopka oddaje predmetnega javnega naročila preveril stanje plačil davkov in drugih nedavčnih denarnih obveznosti tretjega vlagatelja, in sicer na dan 21.04.2017 (na dan oddaje ponudbe). Pri tem je preko sistema eDosje pridobil potrdilo, iz katerega izhaja, da gospodarski subjekt Ostria d.o.o., Ljubljana nima poravnanih vseh obveznosti. V izogib napačnemu tolmačenju potrdila je navedeno dejstvo z dopisom, z dne 13.07.2017, preveril tudi pri FURS, ki je s svojim odgovorom, z dne 19.07.2017, potrdil, da so podatki v sistemu eDosje pravilni. Naročnik navaja, da je po prejemu odgovora FURS zaprosil še za dodatno potrditev razumevanja potrdila, pri čemer je FURS potrdil pravilnost njegovega sklepanja, in sicer da zaradi neplačila obveznosti s strani družbe Ostria d.o.o., Ljubljana, obstoji razlog za njeno izključitev.

Prvi vlagatelj se je z vlogo, z dne 03.10.2017, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Navaja, da je naročnik v obrazložitvi izpodbijane odločitve navedel, da ni izpolnil zahtev iz točke 3.1.4.2, ker predlagan kader za odgovornega vodjo posameznih del za SV naprave na referenčnem projektu ni opravljal funkcije odgovornega vodje posameznih del s področja ureditve elektronskih SV naprav v zahtevanem obsegu, v odločitvi o zahtevku za revizijo pa je naročnik obrazložitev spremenil in navedel, da bi moral strokovni kader izkazati referenco odgovornega vodje posameznih del na železniških SV napravah. Naročnik je torej po roku za oddajo ponudb (ponovno) spremenil kadrovski referenčni pogoj, prav tako pa je spremenil tudi obrazložitev o razlogih za izključitev ponudbe. Prvi vlagatelj se strinja z naročnikom, da je funkcijo odgovornega vodje del na referenčnem objektu izvajal M.K, pri čemer poudarja, da v ponudbi ni priglasil reference za odgovornega vodjo del, temveč drugo možnost, ki jo je dopustil naročnik, in sicer referenco odgovornega vodje posameznih del na železniških SV napravah, katerih vrednost je znašala vsaj 10 mio EUR z DDV. Vsi trije nominirani vodje posameznih del (D.M., C.L in S. Đ.) so sicer res opravljali različne naloge in aktivnosti v okviru referenčnega projekta, vendar pa so bili vsi trije nesporno imenovani za odgovorne vodje posameznih del, izpolnili pa so tudi zahtevo, da so to funkcijo opravljali na železniških SV napravah, katerih vrednost je znašala vsaj 10 mio EUR z DDV. Če bi naročnik želel ponudnike omejiti po vrsti in obsegu del, ki jih je opravljal posamezni odgovorni vodja posameznih del, bi moral to jasno zapisati v dokumentaciji. Povsem nelogično je, da je naročnik te reference že potrdil, sedaj pa trdi, da niso več ustrezne. Naročnik ni zahteval, da mora vrednost storitev kadra znašati 10 mio EUR z DDV, saj se referenčna zahteva nanaša na vrednost celotnega referenčnega posla in ne na vrednost storitev, ki jih je izvajal strokovni kader. Prvi vlagatelj tudi opozarja, da se naročnik ni izjasnil o referenci odgovornega vodje del C.L., zaradi česar ta referenca ni sporna. Prvi vlagatelj še navaja, da se je naročnik na dolgo razpisal o tem, da razpolaga z znanjem in izkušnjami o arhitekturi signalnovarnostnih naprav tipa 2 od 3, nikjer pa ne omenja izkušenj o signalnovarnostnih napravah različnih arhitektur, temveč vsako drugo rešitev, ki ni točno 2 od 3, kategorično zavrne kot neustrezno, ne da bi zahteval kakršnakoli pojasnila od ponudnika. Naročnik se pri razjasnitvi sistemov 2002, 2003 ali 2004 sklicuje na knjigo Railways Signalling&Interlocking - International Compendium in opisuje samo stanje iz 294. strani, ne predstavi pa podatkov in dejstev iz knjige, kjer strokovna javnost na straneh 281 in 282 enači sistema 2003 in 2 ⃰ (2002). Naročnik v svojih navedbah opisuje prednosti in slabosti enega in drugega sistema, in želi prikazati, da je sistem 2003 edina in superiorna rešitev, vendar pa ta parameter ni bil zahtevan v razpisni dokumentaciji, temveč je bilo zahtevano zgolj to, da sta minimalno dva od treh računalnikov v uporabi in odvisnosti. Naročnik je v svoji razjasnitvi podal grafično podobo sistemov 2002, 2003 in 2 ⃰ (2002), vendar le v omejenem delu. Naročnik opisuje neko funkcionalno delovanje SV naprav, ki v železniški sferi ne obstajajo in so tudi prvemu vlagatelju niso poznane. Ker pa se v signalnovarnostnih tehniki govori o stopnji varnosti, kjer prva številka govori o tem, da morata biti dva računalnika v varnostni odvisnosti (npr. 2003 ali 2004), druga številka pa o številu računalnikov, ki so na voljo za doseganje razpoložljivosti, ima ponujena rešitev prvega vlagatelja še večjo razpoložljivost (4) kot je zahtevana, stopnjo varnosti pa enako (2). V nadaljevanju naročnik citira napačne trditve ter povzema besede iz konteksta in s tem ustvarja zmedo, ko trdi, da gre pri signalnovarnostni napravi, ki jo je ponudil prvi vlagatelj, za varnost, ki je zagotovljena na podlagi različne programske opreme, pri čemer pa potrjuje pristnost priloženih certifikatov, ki pa jih v primeru, če bi bile njegove navedbe resnične, ne bi bilo možno pridobiti. Ker v Sloveniji ni presojevalnega organa, ki bi znal presoditi konfiguracijo signalnovarnostnih naprav tipa 2 od 3, 2 od 4 ali drugih, navaja prvi vlagatelj, je po prejemu izpodbijane odločitve za mnenje zaprosil zunanjega, neodvisnega strokovnjaka, in sicer presojevalni organ Rina za presojevanje signalnovarnostnih sistemov z najvišjo stopnjo akreditacije Tipa A. Ker certifikacija in presoja zahtevata čas, navaja prvi vlagatelj, mnenja ni mogel priložiti že k zahtevku za revizijo, pač pa je dne 21.09.2017 od presojevalca pridobil Izjavo o skladnosti (ki jo povzema in prilaga), da je naprava EBI Lock 950, ki jo ponuja, ekvivalentna rešitvi 2 od 3. Prvi vlagatelj še navaja, da je dosledno sledil razpisnim zahtevam in je v celoti izpolnil vse tabele, pri čemer opozarja, da naročnik ni natančno zapisal, kateri deli tabel naj bi bili neustrezno izpolnjeni. Navaja, da sta zahtevi iz točk 3.1.4 in 3.1.5 posledica točke 3.1.2 Knjige 4. Navaja, da so navedbe naročnika netočne, saj Tabela 5a za stroške korektivnega in preventivnega vzdrževanja nima vrednosti 0,00 EUR. Izpolnitev Tabele 5a je bila v domeni ponudnikov in je povezana z Navodili za vzdrževanje SV opreme, ki jo je moral izdelati vsak ponudnik sam, v skladu z navodili iz Knjige 4, Priloga 8, ki je priložena v ponudbi na strani 1114. Naročnik se sklicuje na nivojske prehode tipa Scheidt&Bacham, ne omenja pa dejstva, da se bodo novi nivojski prehodi vgradili na enotirni progi na odseku Maribor - Šentilj, kjer je bistveno manjša frekvenca vozil in obremenitev, kot so jo deležni trenutno vgrajeni nivojski prehodi enakega tipa, ki so vgrajeni na dvotirni elektrificirani magistralni progi. Zato so naročnikovi očitki, da prvi vlagatelj ni podal števila odpovedi, napačni. Pri tako nizki frekvenci vlakov in drugih vozil namreč ne bo prišlo do odpovedi v času 20 let, saj je to število povezano s številom vklopom in izkopov. Razlog, zaradi katerega je prvi vlagatelj vnesel znesek 7.409,55 EUR za diagnostične naprave ali modularni procesor v Tabelo 3 (Rezervni deli), je zahteva naročnika iz Knjige 4, Tabela 4. Ker pa je Tabela 4 povezana s Tabelo 3, je bilo v Tabelo 3 potrebno vnesti tudi komponente, pa čeprav le-te ne bodo odpovedale v času 20 let garancije. Prvi vlagatelj še navaja, da je Tabela 5a preko kolone E povezana s Tabelo 3. Ker v Tabeli 3 ni bilo predvidenih komponent cenejših od 500 EUR, tudi v Tabelo 5a prvi vlagatelj ni smel vnesti komponent, ki so cenejše od 500 EUR. Prvi vlagatelj poudarja, da v tabeli namenoma ni predvidel komponent, ki so dražje od 500 EUR, ki bi lahko odpovedale v času življenjske dobe SV naprave, saj v skladu z vlagateljevimi navodili za vzdrževanje ne bi smele odpovedati. Pri pripravi ponudbe pa je upošteval strošek analize napak in strokovne pomoči, kar je jasno vpisano v celici J-505 in O-505. Tudi naročnikova navedba o tem, da je Tabela 5a ločena od Tabele 3 je neresnična, saj je naročnik sam navedel, da je Tabeli 3 stolpec F (Cena, ki se upošteva v pogodbi za podporo vzdrževanju), in tudi te cene je potrebno prenesti v stolpec E Tabele 5a. Prvi vlagatelj se sklicuje na naročnikov odgovor, ki ga je podal tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije dne 26.11.2016, s katerim je pojasnil, da gre tudi za rezervne dele, ki se vnesejo v Tabelo 3. Prvi vlagatelj še zatrjuje, da ga naročnik nikoli ni pozval k obrazložitvi njegove cene, prvi vlagatelj pa je tudi v celoti izpolnil Tabelo 5b.

Drugi vlagatelj se je z vlogo, z dne 02.10.2017, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Drugi vlagatelj navaja, da so ponujene naprave že uspešno vgrajene in delujoče v kar nekaj projektih po svetu. Navaja tudi, da se je z namenom uspešnega dokončanja razpisanih del organiziral v ustrezen konzorcij. Zatrjuje, da lahko zagotovi uspešno izvedbo del tudi s predlaganim vodjem projekta, pri čemer navaja, da vloga vodje projekta ni v tem, da samostojno izvaja vsa dela, pač pa da dela in izvedbo koordinira skupaj s svojimi pomočniki. Predlaga naročniku, naj si pozorno ogleda referenčni potrdili za vodjo projekta in odgovornega vodjo del, saj ju je potrdil sam, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so bila dela izvedena strokovno in kvalitetno ter v skladu s pravili stroke. Naročnik se že vnaprej opredeljuje do konzorcija in že vnaprej predvideva (ne)usposobljenost drugega vlagatelja za izvedbo posla. Po naročnikovem mnenju bi referenca lahko veljala samo za isto sestavo konzorcija, kot na referenčnem projektu. Drugi vlagatelj navaja, da je naročnikova trditev izključujoča in nevarna do vseh ponudnikov. S takšno interpretacijo bodo javni razpisi postali nepotrebni, saj se bo že vnaprej vedelo, da bo (na primer) SV dela dobil v izvedbo točno določeni izvajalec, četudi bi bil novoustanovljen konzorcij sposoben izvesti dela za manjši znesek. Drugi vlagatelj še navaja, da je njegov signalno varnostni sistem baziran na arhitekturi 2 ⃰ (2002), kar pomeni, da sta istočasno dva računalnika v aktivnem stanju, dva pa v vroči pripravljenosti. Navedeno pomeni, da delujeta in sta povezana na isti vhod ter dobivata iste informacije kot aktivna računalnika. Na vseh računalnikih teče ista programska oprema, skladna s standardom CENELEC (in torej ni različna, kot so to napačno razlaga naročnik). V primeru izpada enega računalnika v aktivni veji, se sistem nemoteno preklopi na sistem v vroči pripravljenosti, kar pomeni, da sistem še vedno deluje v varni odvisnosti, kar je dokazano s certifikatom neodvisnega organa. Šele v primeru, če izpadeta dva računalnika od štirih, sistem ne zagotavlja več varne odvisnosti. Pri arhitekturi 2003 v primeru izpada enega računalnika, sistem deluje po principu 2002 (delujeta še dva računalnika). Če pa izpade še en računalnik, pa tudi ta sistem ne zagotavlja več varne odvisnosti. Drugi vlagatelj opozarja, da namen javnega naročanja ni v tem, da bi naročnik pridobil nekoč že vgrajeno opremo, pač pa, da preko transparentnega postopka iztrži za zahtevano opremo čim bolj ugodne pogoje. Drugi vlagatelj navaja, da si naročnikovo ugotovitev, da ima na podlagi arhitekture 2003 že 17 letne izkušnje, razlaga na način, da želi naročnik pridobiti opremo, ki jo že pozna. Drugi vlagatelj se ne strinja z naročnikovo ugotovitvijo, da naj bi imela arhitektura 2 ⃰ (2002) po izkušnjah drugih uporabnikov preveč slabosti. Zatrjuje, da je na področju signalne varnosti edino relevantno mnenje neodvisnih organov (NoBo), ki so za svoje delo odgovorni in certificirani. Drugi vlagatelj navaja, da je zahtevku za revizijo priložil dva dokumenta, ki dokazujeta navedene trditve.

Tretji vlagatelj se je z vlogo, z dne 03.10.2017, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Navaja, da je v zahtevku za revizijo navedel vrsto argumentov, predložil pa je tudi mnenje pooblaščenega revizorja, iz katerega je razvidno, da je bila družba Ostria d.o.o., Ljubljana glede davčnih obveznosti na dan 21.04.2017 v preplačilu. Navedeno pomeni, da družba Ostria d.o.o., Ljubljana na navedeni dan ni bila davčni dolžnik, in da ne obstaja razlog za njegovo izključitev. Naročnik se do njegovih navedb in dokazov ni opredelil. Naročnikova odločitev je vsebinsko napačna, poleg tega pa je tudi pomanjkljiva in je ni mogoče preizkusiti. Zato mu je bila onemogočena pravica do učinkovitega pravnega sredstva in enakega varstva pravic. Ni namreč dovolj stranki zagotoviti zgolj formalno možnost vložitve pravnega sredstva, temveč ji mora biti ta možnost omogočena tudi po vsebini. Obrazložena odločba je bistveni del poštenega postopka, saj je z njo pristojni organ dolžan na konkreten način opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejel odločitev. Tretji vlagatelj ponovno opozarja, da je zoper odločbo o neizdaji potrdila o plačanih davščinah (dokument št. DT 42900-37431/2017-8, z dne 14.07.2017) vložil pritožbo na drugostopenjski organ, ki o pritožbi še ni odločil. Ta odločitev pa je odločilnega pomena, saj v kolikor bi drugostopenjski organ presodil, da je bila odločitev FURS napačna, bi to pomenilo, da je napačna tudi naročnikova odločitev o izločitvi njegove ponudbe. V tem primeru bi bila njegova ponudba edina dopustna, zato bi mu moral naročnik oddati javno naročilo. Tretji vlagatelj zato predlaga, naj Državna revizijska komisija odločanje o zahtevku za revizijo odloži do odločitve Ministrstva za finance. Tretji vlagatelj priglaša nadaljnje stroške.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb prvega, drugega in tretjega vlagatelja ter naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so prvi, drugi in tretji vlagatelj vložili zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Med prvim vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo prvega vlagatelja izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločitve, je bila ponudba prvega vlagatelja izločena iz treh razlogov: 1. ker nominiran kader za odgovornega vodjo posameznih del za SV naprave ni opravljal funkcije odgovornega vodje posameznih del s področja ureditve elektronskih SV naprav v zahtevanem obsegu, 2. ker ponujena tehnična rešitev ne izpolnjuje zahtev iz točke 3.1.4.3 Navodil za pripravo ponudbe, in 3. ker ni pravilno izpolnil vseh tabel iz Knjige 4 (Poglavje 1.b ter 3.1.4 in 3.1.5), s čimer je podal tudi neobičajno nizko ceno. Prvi vlagatelj tudi očita naročniku, da je obrazložitev odločitve pomanjkljiva, zato je utemeljil neresničnost naročnikovih navedb glede na jezikovno razlago izključitvenih razlogov.

Tretji odstavek 90. člena ZJN-3 določa, da mora odločitev o oddaji naročila vsebovati: 1. razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo, 2. značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma, 3. razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju ter 4. v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

Državna revizijska komisija je že v svojih številnih odločitvah zapisala, da morajo odločitev o oddaji naročila spremljati ustrezne informacije ponudnikom, ki so bistvenega pomena pri uveljavljanju pravnega varstva v revizijskem postopku, med drugim tudi povzetek ustreznih razlogov za zavrnitev ponudb neuspešnih ponudnikov. Obrazložitev odločitve o oddaji naročila mora vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločitev o oddaji naročila zakonita ali ne. Ponudnik lahko namreč zgolj na osnovi obrazložitve oceni, ali so bile v postopku oddaje javnega naročila kršene njegove pravice, ter ali bo za zaščito svojih interesov vložil zahtevek za revizijo. Navedena obveznost naročnika izhaja (tudi) iz splošnih načel pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, predvsem iz načela hitrosti in učinkovitosti pravnega varstva (9. člen ZPVPJN) in načela dostopnosti do pravnega varstva (10. člen ZPVPJN). Učinkovito pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil je lahko zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nedopustnost njegove ponudbe. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, in sicer glede na kontekst sprejetja odločitve o oddaji naročila ter celoto pravnih pravil, ki urejajo področje javnega naročanja, ter glede na konkretna ravnanja naročnika pred in po izdaji odločitve o oddaji naročila.

Državna revizijska komisija se sicer strinja s prvim vlagateljem, da je zgoraj navedena obrazložitev v prvih dveh točkah pomanjkljiva in pavšalna, oziroma da iz nje ni natančno razvidno, kateri priglašeni kadri prvega vlagatelja niso izpolnili zahtev iz razpisne dokumentacije, prav tako iz obrazložitve tudi ni razvidno, katera tehnična rešitev (in zakaj) ni skladna z naročnikovimi zahtevami. Ni pa se mogoče strinjati s prvim vlagateljem tudi v tem, da naročnik ni navedel katere tabele niso pravilno izpolnjene. Naročnik je v obrazložitvi namreč jasno zapisal, da prvi vlagatelj ni pravilno izpolnil tabel po zahtevah točke 3.1.4 in 3.1.5 Knjige 4, navedeni točki pa se nanašata na Tabelo 5a (točka 3.1.4) in na Tabelo 5b (točka 3.1.5). Ne glede na navedeno pa je prvi vlagatelj vsem trem naročnikovim ugotovitvam ugovarjal oziroma je zoper njih pravočasno vložil z dejstvi in dokazi podkrepljen zahtevek za revizijo, na podlagi katerega mu je bilo zagotovljeno pravno varstvo v obsegu, kot ga določa ZPVPJN.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitek, ki se nanaša na neizpolnjene tabele.

Signalnovarnostne naprave in sistemi za vodenje prometa različnih dobaviteljev (proizvajalcev) med seboj niso kompatibilni. Zato je obratovanje in vzdrževanje signalnovarnostnih naprav in sistemov tudi po predaji v obratovanje naročniku v celotni življenjski dobi naprav in sistema v veliki meri odvisno od dobavitelja in njegove podpore, še zlasti pri pripravi in izvedbi potrebnih sprememb na teh sistemih. Navedeno med strankama v tem postopku ni sporno. Iz navedenega razloga predstavlja del predmeta javnega naročila (poleg dobave in vgradnje razpisanih naprav) tudi vzdrževanje opreme v dobi 20 let (po predaji del), ceno za ponujeno vzdrževanje pa je naročnik (kot bo razvidno tudi iz nadaljnje obrazložitve) vključil tudi med merila za ocenitev ponudb.

Naročnik je navodila in zahteve, ki se nanašajo na vzdrževanje razpisanih SV naprav navedel v Knjigi 4 (Podpora vzdrževanju) razpisne dokumentacije. Naročnik je v točki 1.a Knjige 4 pojasnil, da pomeni vzdrževanje SV naprav vsa vzdrževalna dela na vgrajenih SV napravah, ki se pričakujejo v življenjski dobi in zajemajo tako izvajanje preventivnega in korektivnega vzdrževanja (oziroma vzdrževanja v ožjem smislu, ki zajema tudi zamenjave vgrajenih delov in opreme), kakor tudi potrebne obnove in nadgradnje vgrajenega SV sistema zaradi spremenjenih potreb ali okoliščin, kot so npr. ukinitve zavarovanih prehodov zaradi izgradnje izvennivojskega križanja, povečanje hitrosti na progi in s tem potrebe po spremembi in/ali dopolnitvi vgrajenih naprav, vgradnja ali izgradnja dodatnih tirov in/ali kretnic ipd. Navedel je tudi, da se spremembe obstoječih vgrajenih podsistemov v skladu s slovensko zakonodajo lahko izvajajo kot obnove, kadar se bistveno ne spreminjajo značilnosti železniških podsistemov, za kar je pristojen upravljavec JŽI, ali pa kot nadgradnje, kadar se podsistemi ali njegovi deli bistveno spremenijo oziroma izboljšajo, za kar je pristojen naročnik.

Naročnik je (v točki 1.b Knjige 4) od ponudnikov zahteval, da morajo izpolniti vse tabele za vzdrževanje, s katerimi podajo cenike zahtevanih storitev in dobav opreme in delov za ponujeni SV sistem ter podajo garantiran maksimalni nivo odpovedi opreme in delov za ponujeno signalnovarnostno napravo, ter cenik oziroma urne postavke za svoje strokovnjake pri izvajanju predvidenih minimalnih storitev v življenjski dobi sistema.

Da morajo ponudniki izpolniti vse tabele, je razvidno tudi iz točke 3.a Knjige 4 (Navodila za izpolnitev ponudbe za pogodbo za izvajanje podpore vzdrževanju), kjer je naročnik zapisal:

»Ponudnik mora k ponudbeni dokumentaciji priložiti naslednje izpolnjene tabele in prilogi:

- Tabela 1 - Paketi sprememb - mala postaja,
- Tabela 2 - Paketi sprememb - velika postaja,
- Tabela 3 - Cenik opreme in dodatnih oziroma rezervnih delov,
- Tabela 4 - Predvideni stroški paketnih sprememb,
- Tabela 5a - Strošek korektivnega in preventivnega vzdrževanja v življenjski dobi - oprema in rezervni deli,
- Tabela 5b - Strošek storitev korektivnega in preventivnega vzdrževanja v življenjski dobi - oprema in rezervni deli,
- Priloga 7 - Opis obsega potrebnih del za posamezne pakete sprememb, podanih v Tabeli 4 z zaključeno izjavo (po zahtevah točke 3.1.3-h),
- Priloga 8 - Opis vzdrževanja in potrebne opreme za vzdrževanje v skladu z zahtevo točke 1-f) tega poglavja.«

V zvezi z izpolnitvijo vsake izmed tabel je naročnik podal podrobna navodila, predstavil pa je tudi namen vsake posamezne tabele. Kot je navedel v točki 3.1.4, je namen Tabele 5a predvideti strošek izvajalca oziroma dobavitelja SV naprav za korektivno in preventivno vzdrževanje posamezne naprave za čas njene življenjske dobe, na osnovi s strani izvajalca del zagotovljenega maksimalnega nivoja odpovedi opreme oziroma delov opreme in z navodili predpisanih potrebnih dodatnih ukrepov, ki jih ne izvaja upravljavec v okviru predpisanih navodil. Poleg stroška za potrebne zamenjave in popravila naprav, opreme in komponent gre tudi za storitve in dobave opreme, kjer je morda potrebno, za zagotavljanje maksimalnega nivoja odpovedi, bodisi dobaviti in preventivno zamenjati opremo ali del opreme še pred iztekom življenjske dobe (preventivne zamenjave) ali izvesti posege na terenu ali v posebnih delavnicah s strani dobavitelja oziroma od njega pooblaščene druge organizacije, ki ni v sestavi vzdrževalnih ekip upravljavca. V točki 3.1.5 pa je naročnik navedel, da je namen Tabele 5b oceniti skupni strošek potrebnih storitev izvajalca oziroma dobavitelja pri izvajanju korektivnega in preventivnega vzdrževanja s strani upravljavca. Ponudnike je v tej točki tudi pozval, da podajo cenik urnih postavk za ocenjen obseg storitev, in s tem ocenijo strošek za dobo 20 let po primopredaji objekta.

Prva tabela (Tabela 5a) se torej nanaša na opremo, ki jo bo potrebno vzdrževati (ali zamenjati), druga tabela (Tabela 5b) pa na ponudnikove strokovnjake, ki bodo opremo vzdrževali ter izobraževali strokovno osebje naročnika.

V točki 3.1.4 Knjige 4 (Tabela 5a - Strošek korektivnega in preventivnega vzdrževanja v življenjski dobi - oprema in rezervni deli) je naročnik navedel, da ponudnik v tabelo vnese naslednje postavke:

»Pod kolono B (Sklop) se vpiše ime sklopa, za katerega predvideva odpoved, oziroma je predviden preventivni poseg, katerega skladno z navodili za vzdrževanje mora, v določenem časovnem obdobju, izvesti izvajalec/proizvajalec (sklop je npr. kretniški pogon).

Pod kolono C (Naziv komponente) se vpiše komponenta, za katero predvideva odpoved, oziroma katero je potrebno zamenjati, preveriti, … v okviru vpisanega sklopa (npr. sklop je kretniški pogon, komponenta je lahko motorni pogon kot celota ali njegov del kot npr. sklopka).

Pod kolono D (Koda za naročilo komponente) se vpiše koda komponente, s katero naročnik/upravljavec lahko naroči zadevno komponento.

Pod kolono E (cena) se vpiše vrednost komponente.

Pod kolono F (št. potrebnih zamenjav/100 elem./20 let) se vpiše predvideno število zamenjav komponent na 100 vgrajenih komponent v 20 letih zaradi odpovedi.

Pod kolono H (št. preventivnih posegov/100 elem./20 let) se vpiše predvideno število preventivnih zamenjav, pregledov, nastavitev, ki jih zahteva izvajalec/proizvajalec, skladno z navodili za vzdrževanje v 20 letih na 100 elementov (sklopov ali komponent odvisno od zahtev v navodilu za vzdrževanje).

Pod kolono I (strošek preventivnega posega/enoto) se vpiše strošek izvajalca za preventivne preglede, nastavitve, zamenjave, … posameznega sklopa ali komponente (odvisno od tega, kaj je zahtevano v navodilih za vzdrževanje) za eno enoto.

Pod kolono K (št. potrebnih zamenjav/20 let) se na podlagi predanih tirnih situacij in posledičnemu predvidenemu številu vgrajenih posameznih komponent vpiše predvideno število zamenjav teh komponent v 20 letih zaradi odpovedi. Na podlagi tega podatka bo naročnik dobil vpogled predvidenega stroška preventivnih zamenjav, pregledov, nastavitev, itd., zahtevanih s strani izvajalca/proizvajalca, skladno z navodili za vzdrževanje v obdobju 20 let za predvideno število vgrajenih komponent po tej pogodbi.

Pod kolono M (št. preventivnih posegov/20 let) se vpiše predvideno število preventivnih zamenjav, pregledov, ki so zahtevani s strani izvajalca/proizvajalca, skladno z navodili za vzdrževanje, v 20 letih, na podlagi predanih tirnih situacij in posledičnemu predvidenemu številu vgrajenih posameznih komponent (sklopov ali komponent - odvisno od zahtev za vzdrževanje). Na podlagi tega podatka bo naročnik dobil vpogled predvidenega stroška preventivnih zamenjav, pregledov, nastavitev, itd., zahtevanih s strani izvajalca/proizvajalca, skladno z navodili za vzdrževanje v obdobju 20 let za predvideno število vgrajenih komponent«

Preostale štiri kolone iz Tabele 5 a (kolone G, J, L in O) so namenjene vpisu vmesnih cen.

Navodila v zvezi z izpolnitvijo Tabele 5b (Strošek storitev korektivnega in preventivnega vzdrževanja v življenjski dobi) so navedena v točki 3.1.5 Knjige 4. tabele, kjer je naročnik navedel, da ponudnik v tabelo vnese cene za naslednje postavke:

»Pod kolono C ponudnik vpiše ceno strokovnjaka:

Za pomoč pri lociranju, analizi, odpravi napak na lokaciji izvajalca/proizvajalca (zap. št. 1), ki se izvede v delovnem času izvajalca/dobavitelja.

Za pomoč pri lociranju, analizi, odpravi napak na lokaciji naročnika/upravljalca (zap. št. 2). V tej ceni morajo biti zajeti vsi potni stroški, dnevnice, itd., potrebni za prisotnost strokovnjaka izvajalca/proizvajalca na terenu lokacije naročnika/upravljavca.

Za šolanje strokovnega osebja naročnika/upravljavca na lokaciji izvajalca/proizvajalca (zap. št. 3). Predvideti je potrebno šolanje 3 oseb (sistemskih inženirjev).

Za šolanje strokovnega osebja naročnika/upravljalca (zap. št. 4). Predvideti je potrebno šolanje skupine 20 oseb (vzdrževalcev). V tej ceni morajo biti zajeti potni stroški, dnevnice, itd., potrebi za izvedbo šolanja strokovnjaka izvajalca/proizvajalca na terenu lokacije naročnika/upravljavca.«

Naročnik je ponudnike še opozoril, da je pod kolono D (za namen primerljivosti ponudb) že vpisano predvideno število potrebnih ur v življenjski dobi, pri čemer mora ponudnik, v kolikor oceni večje število potrebnih ur, le-to upoštevati v enotnih cenah. Predvidene količine ur se ne sme spreminjati.

Naročnik je ponudnike v tej točki tudi opozoril, da se celoten strošek vseh postavk za celotno obdobje (iz Tabele 5b) sešteje s stroški iz Tabele 5a, ki je predmet ocenjevanja po enem izmed meril.

Naročnik je merila za ocenjevanje ponudb navedel v točki 3.2 Knjige 1 (Merila za izbiro najugodnejše ponudbe), kjer je zapisal, da bo ponudbe ocenil na podlagi naslednjih štirih meril: 1. Ponudbena cena, ki ga je utežil s 75 % ponderjem, 2. Dolžina garancijske dobe s 3 % ponderjem, 3. Celotni stroški korektivnega in preventivnega vzdrževanja, ki mu je namenil 10 % ponder in 4. Cenik sklopov paketnih sprememb signalnovarnostnega sistema, ki mu je namenil 12 % ponder.

V obravnavanem primeru je torej eno izmed meril za ocenjevanje ponudb tudi merilo Celotni stroški korektivnega in preventivnega vzdrževanja (na 100 elementov), vključno s storitvami za obdobje 20 let, ki je uteženo z 10 % ponderjem. Naročnik je navedel, da bo po tem merilu najvišje možno število točk (10 točk) prejel ponudnik, ki bo ponudil najugodnejšo vrednost (kot je navedel naročnik, bo celoten strošek vseh postavk za celotno obdobje iz Tabele 5b seštel s stroški iz Tabele 5a), ostali ponudniki pa sorazmerno manjše število točk po vnaprej znani (standardni) formuli Px = 10 x (Smin/Sx), pri čemer Px pomeni vrednoteno ponudbo, Smin dopustno ponudbo z najnižjo ceno in Sx ceno ocenjevanega ponudnika.

Stališču prvega vlagatelja (kot pravilno opozarja tudi naročnik), da v Tabelo 5a ni smel vnesti komponent, katerih vrednost je višja od 500 EUR, ni mogoče slediti. V Knjigi 4 je jasno in nedvoumno zapisano, da se zgolj v Tabelo 3 vnesejo komponente z vrednostjo 500 EUR ali več. Tabela 5a pa predstavlja ločeno tabelo in v njej takšne zahteve ni. Med obema tabelama v excel datoteki ni formule, ki bi preslikala vrednosti iz ene v drugo ali obratno. Tabeli sta si med seboj podobni, saj sta obe namenjeni vpisu komponent, vendar je njun namen različen, posledično pa so različna tudi navodila, ki se nanašajo na njuno izpolnjevanje. Skladno z zahtevo iz Knjige 4, se namreč Tabele 1, 2 in 3 uporabljajo za izračun predvidenega stroška sprememb na signalnovarnostni napravi in ne za potrebe vzdrževanja, čemur sta namenjeni Tabela 5a in Tabela 5b. Poleg tega je naročnik, na podlagi vprašanja enega izmed potencialnih ponudnikov (vprašanje in naročnikov odgovor nanj sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 13.01.2017), dovolil ponudnikom, da lahko tudi v Tabelo 3 vnesejo elemente, katerih cena je nižja od 500 EUR (»Izvajalec lahko rezervne dele, v kolikor ima cenejše od 500 EUR, vnese v Tabelo 3. V kolikor bo navedel rezervne dele v Tabeli 3 jih ne upošteva pod pozicijo drobni material. Ponudnika pa posebej opozarjamo, da v Tabelo 3 ne sme navesti rezervnih delov manjših od najmanjšega zamenljivega dela, ki ga bo imel pravico zamenjati usposobljen delavec Upravljavca infrastrukture«).

Z naročnikom se je potrebno strinjati tudi v tem, da zahteva po tem, da do odpovedi delovanja sistema ne pride, ne pomeni, da na sistemu ne pride do nobene okvare, temveč pomeni, da zaradi tega ne sme priti do varnostno relevantnih dogodkov, poleg tega naročnik tudi pravilno opozarja, da je vsak varnostni sistem (tudi sistem, ki ga je ponudil prvi vlagatelj) sestavljen v podvojeni konfiguraciji oziroma z redundanco, vse z namenom, da deluje varno in zagotavlja razpoložljivost tudi v primeru posameznih odpovedi.

Prvi vlagatelj sicer na 14. in 15. strani zahtevka za revizijo navaja, da je ponujena signalnovarnostna naprava zgrajena po predpisih, načelih in materialih, ki se uporabljajo v letalski industriji, posledično je odpoved posameznih komponent nedopustna, zato ni predvidel, da bi lahko prišlo do odpovedi komponent, kar je navedel v planu vzdrževanja na strani 1114 ponudbe. A pregled navedenega dela ponudbe prvega vlagatelja (Koncept zmožnosti vzdrževanja) pokaže, da je prvi vlagatelj kljub temu predvidel stalne preventivne preglede ponujene opreme, kakor tudi njeno korektivno vzdrževanje, pri čemer je v okviru slednjega navedel štiri vnaprej predvidene procese vzdrževanja, med njimi tudi popravilo ali zamenjavo opreme ter ponovni zagon sistema z opravljenim popravilom oziroma zamenjano opremo (ker je ta del ponudbe prvega vlagatelja označen z oznako poslovne skrivnosti, ga tudi Državna revizijska komisija komentira in razlaga zgolj v omejenem obsegu). Poleg tega prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da ne odstopa od svojih obveznosti, ter da bo v skladu z razpisno dokumentacijo in odgovorom C (s tem v zvezi se sklicuje na naročnikov odgovor, ki je bil objavljen dne 30.11.2016, in s katerim je naročnik pojasnil, da stroški elementov in opreme za popravila in zamenjave, ki presegajo število okvar od garantirane, bremenijo ponudnika) v primeru večjega števila odpovedi elementov od garantiranih, le-te zamenjal na lastne stroške.

Navedbe prvega vlagatelja so torej v tem delu zahtevka za revizijo kontradiktorne, saj po eni strani zatrjuje, da do odpovedi ponujenih komponent ne bo prišlo (pri čemer se ta navedba lahko nanaša le na tiste komponente, ki so dražje od 500 EUR, saj je prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo izrecno navedel, »da dopušča možnost, da pride do odpovedi katere izmed komponent, ki so cenejše od 500 EUR«), po drugi strani pa je v ponudbi predložil plan vzdrževanja ponujene opreme, hkrati pa tudi zatrjuje, da bo v primeru večjega števila odpovedi elementov opreme od garantirane (pri čemer števila garantiranih odpovedi ni podal), le-te zamenjal na lastne stroške.

Prvi vlagatelj sicer pravilno opozarja, da je naročnik tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije (dne 19.01.2017), na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov (»Ali je v skladu z ZJN-3 dovoljeno vzdrževanje in rezervne dele ponuditi zastonj?«), odgovoril, da je priprava ponudbene cene (torej tudi cene, ki se nanaša na vzdrževanje in rezervne dele) v domeni ponudnika. A to ne spremeni dejstva, da bi moral prvi vlagatelj izpolniti Tabelo 5a z vsemi podatki, ki jih je zahteval naročnik, ter da se ta tabela nanaša tudi na tiste komponente, katerih vrednost je nižja od 500 EUR. Prvi vlagatelj Tabele 5a (za razliko od preostalih ponudnikov) ni izpolnil, pač pa je oddal prazno Tabelo 5a, oziroma je v zadnjo vrstico navedene tabele vpisal le znesek 1,50 EUR, ki predstavlja skupen strošek storitev korektivnega in preventivnega vzdrževanja v življenjski dobi iz Tabele 5b. Navedeno je očitno storil zato, ker je naročnik, kot izhaja iz zgoraj citiranega načina uporabe merila (Celotni stroški korektivnega in preventivnega vzdrževanja), določil, da bo celoten strošek vseh postavk za celotno obdobje iz Tabele 5b seštel s stroški iz Tabele 5a, skupen strošek obeh tabel pa bo nato predmet ocenjevanja po merilu Celotni stroški korektivnega in preventivnega vzdrževanja, torej po merilu, ki ga je utežil z 10 % ponderjem.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi navedenega ugotovila, da ponudbe prvega vlagatelja ni mogoče šteti kot dopustne ponudbe v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ni vsebinsko obravnavala preostalih očitkov prvega vlagatelja, torej očitkov, ki se nanašajo na neobičajno nizko ceno iz Tabele 5b, na referenco odgovornih vodij posameznih del in na (ne)izpolnjevanje tehnične zahteve iz točke 3.1.3.4 Navodil za pripravo ponudbe. Tudi morebitna ugotovitev o dopustnosti ponudbe prvega vlagatelja v teh delih namreč ne bi mogla več vplivati niti na položaj prvega vlagatelja (oziroma na drugačen status njegove ponudbe), prav tako pa tudi ne na drugačno odločitev Državne revizijske komisije.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. Tudi drugi vlagatelj očita naročniku, da je bila njegova ponudba nezakonito izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Kot izhaja iz te obrazložitve izpodbijane odločitve, je bila ponudba drugega vlagatelja (prav tako kot ponudba prvega vlagatelja) izločena iz treh razlogov, in sicer: 1. ker ne izpolnjuje zahtev iz točke 3.1.4.1 Navodil za pripravo ponudbe oziroma iz razloga, ker dela na SV napravah na referenčnem projektu drugi vlagatelj ni izvedel sam, pač pa njegov podizvajalec, 2. ker ne izpolnjuje zahtev iz točke 3.1.4.2 Navodil za pripravo ponudbe oziroma iz razloga, ker nominiran kader za vodjo projekta na referenčnem delu ni vodil del s področja ureditve SV naprav, in 3. ker ponujena tehnična rešitev ne izpolnjuje zahtev iz točke 3.1.4.3 Navodila za pripravo ponudbe.

Prvi očitek drugega vlagatelja se nanaša na točko 3.1.4.1 Navodila za pripravo ponudbe (Knjiga 1). Naročnik je, kot izhaja iz predhodnega odstavka, ponudbo drugega vlagatelja izločil tudi iz razloga, ker referenčnih del ni izvedel sam, temveč jih je izvedel njegov podizvajalec.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Naročnik lahko gospodarskim subjektom (kot zahtevo za sodelovanje) naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na: ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter na tehnično in strokovno sposobnost.

Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročanju gradenj, storitev ali blaga, za katero je potrebno izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov, da izvedejo gradnje, storitve ali inštalacijska dela, oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost med drugim predloži: seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oziroma seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način izkazovanja v primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci.

Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pogoje, ki se nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost, določil v točki 3 Knjige 1 Navodila za pripravo ponudbe (Pogoji in merila za izbor ponudb). Naročnik je v točki 3.1.4.1 postavil naslednje referenčne zahteve:

»Ponudnik ali podizvajalec mora izkazati, da je v zadnjih 10 (desetih) letih pred rokom za oddajo ponudb predmetnega javnega naročila izdelal projektno dokumentacijo PGD, PZI ali IZN:

Za vsaj en (1) projekt elektronskih signalnovarnostnih naprav, pri čemer je morala biti vrednost elektronskih SV naprav (kot je razvidna iz projektantskega predračuna) večja od 10 mio EUR z DDV. Referenčni projekt je moral zajemati zavarovanje vsaj ene postaje z najmanj 30 kretnicami.

ali

Za vsaj dva (2) projekta elektronskih signalnovarnostnih naprav, pri čemer je morala biti vrednost elektronskih SV naprav (kot je razvidna iz projektantskega predračuna) v vsakem posameznem projektu večja od 5 mio EUR z DDV. Vsaj eden izmed referenčnih projektov je moral zajemati zavarovanje vsaj 1 postaje z najmanj 30 kretnicami.

IN

Ponudnik ali podizvajalec je izvedel novogradnjo ali nadgradnjo ali zamenjavo notranjih in zunanjih elektronskih signalnovarnostnih naprav na javni železniški infrastrukturi:

Pri vsaj enem (1) naročilu, ki je zajemalo tudi ureditev zavarovanja vsaj 1 postaje z najmanj 30 kretnicami, in pri katerem je znašala vrednost del na elektronskih SV napravah vsaj 10 mio EUR z DDV.

ali

Pri vsaj dveh (2) naročilih, pri katerih je znašala vrednost del na elektronskih SV napravah (v okviru posameznega naročila) vsaj 5 mio EUR z DDV. Vsaj eno izmed referenčnih naročil je moralo zajemati ureditev zavarovanja vsaj 1 postaje z najmanj 30 kretnicami.

dokazilo: Izpolnjen ESPD obrazec

Zaželeno je, da ponudnik v ponudbi priloži izpolnjen obrazec »Podatki o referenčnem delu«, skladno s prilogo.

Opombe: Naročnik bo upošteval le referenčna dela, ki so zaključena. Kot zaključek projektne dokumentacije faze PGD bo štel dokumentacijo, na podlagi katere je bilo pridobljeno gradbeno ali uporabno dovoljenje. Kot zaključeno dokumentacijo faze IzN pa bo štel projekt, za katerega je izkazana uspešno opravljena revizija skladno z zakonodajo ali pridobljeno gradbeno ali uporabno dovoljenje. Kot zaključeno dokumentacijo faze PZI pa bo štel prevzet in odobren PZI s strani naročnika ali inženirja. Kot zaključek izvedbe notranjih in zunanjih SV naprav bo naročnik štel pridobitev obratovalnega ali uporabnega dovoljenja.

Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dodatna dokazila za posamezno referenčno delo.

V kolikor je ponudnik referenčna dela izvedel kot partner v skupnem nastopu, mora izkazati, da je referenčna dela, s katerimi izkazuje izpolnjevanje zgoraj navedenih pogojev, dejansko izvajal.«

Pregled ponudbe drugega vlagatelja pokaže, da je preložil obrazec Referenčna izjava za izvedbo referenčnih del na projektu Modernizacija obstoječe železniške proge Divača-Koper, etapi B in C.

Med strankama v tem postopku ni spora o tem, da predložena referenca časovno, vrednostno in po sami vsebini opravljenih referenčnih del v celoti izpolnjuje zahteve naročnika. Vlagatelj in naročnik se strinjata tudi v tem, da so bila referenčna dela izvedena s strani dveh partnerjev (drugega vlagatelja, kot vodilnega partnerja in družbe GH Holding d.d., kot partnerja). Ravno tako med strankama ni spora o tem, da dela na SVTK napravah v vrednosti 12.219.864,34 EUR (brez DDV) ni izvedel drugi vlagatelj pač pa njegov podizvajalec, ter da podizvajalec ne sodeluje na razpisanemu javnemu naročilu. Med drugim vlagateljem in naročnikom pa je spor o tem, ali bi moral naročnik drugemu vlagatelju referenco kljub temu priznati.

Drugi vlagatelj zatrjuje, da mu je (isti) naročnik sporno referenco predhodno že potrdil, oziroma da je naročnik že v preteklosti ugotovil, da gre drugemu vlagatelju referenco priznati, ter da se ti razlogi v ničemer niso spremenili. Drugi vlagatelj tudi zatrjuje, da je povsem nebistveno, ali je referenčna dela izvedel samostojno ali z izpolnitvenim pomočnikom (podizvajalcem). Drugi vlagatelj se v zvezi s tem sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije, v katerih je zapisala, da gre izvajalcu priznati referenco tudi za tista dela, ki jih je zanj opravil podizvajalec.

Nasprotno, naročnik se z drugim vlagateljem ne strinja in poudarja, da je referenčno zahtevo oblikoval na način, da mu omogoča pridobiti dejansko usposobljenega izvajalca, torej takšnega izvajalca, ki je dela v preteklosti dejansko tudi že izvajal. Naročnik zatrjuje, da bi v konkretnem primeru drugemu vlagatelju lahko priznal referenco le v primeru, če v referenčni zahtevi ne bi bilo dodatne (in stroge) omejitve, v skladu s katero je moral gospodarski subjekt referenčna dela izvesti sam.

S stališčem drugega vlagatelja se ni mogoče strinjati. Čeprav med strankama ni spora o tem, da je drugi vlagatelj pri spornih referenčnih delih nastopal v vlogi vodilnega partnerja, in kljub temu, da je naročnik navedeno referenčno delo drugemu vlagatelju predhodno že potrdil in priznal, ostaja dejstvo (ki med strankama, kot že izhaja iz te obrazložitve, niti ni sporno), da referenčna dela na SVTK napravah v vrednosti 12.219.864,34 EUR (brez DDV) ni izvedel drugi vlagatelj pač pa njegov takratni podizvajalec, ki pri razpisanem poslu niti ne sodeluje.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da se vsak javni razpis vodi kot zaključena celota, ter da je izključno na naročniku, da vsakokrat znova (upoštevaje pri tem določbe ZJN-3) določi oziroma pripravi razpisno dokumentacijo. Ker je naročnik v obravnavanem primeru izrecno in jasno zapisal, da morajo ponudniki izkazati le takšne reference, ki so jih dejansko izvedli sami, Državna revizijska komisija očitku drugega vlagatelja ni mogla slediti.

Ob opisanem dejanskem stanju je drugi vlagatelj imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo ali (v kolikor je menil, da naročnikove zahteve v tem delu razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi navedenega ugotovila, da ponudbe drugega vlagatelja ni mogoče šteti kot dopustne ponudbe v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ni vsebinsko obravnavala preostalih očitkov drugega vlagatelja, ki se prav tako nanašajo na (ne)dopustnost njegove ponudbe. Tudi morebitna ugotovitev o dopustnosti ponudbe drugega vlagatelja v teh delih namreč ne bi mogla več vplivati niti na položaj drugega vlagatelja (oziroma na drugačen status njegove ponudbe), prav tako pa tudi ne na drugačno odločitev Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija je na koncu obravnavala še zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja. Med tretjim vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo tretjega vlagatelja izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločitve, je bila ponudba tretjega vlagatelja izločena iz razloga, ker ni izpolnil zahtev iz točke 3.1.1.3 Navodila za pripravo iz Knjige 1 razpisne dokumentacije, oziroma iz razloga, ker naj bi imel eden izmed njegovih soponudnikov (družba Ostria d.o.o., Ljubljana) na dan oddaje ponudb izkazan davčni dolg, ki je večji od 50 EUR.

Tudi revizijske navedbe tretjega vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev, in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Skladno s drugim odstavkom 75. člena ZJN-3 mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti tudi gospodarski subjekt, če pri preverjanju (v skladu s 77., 79. in 80. členom tega zakona) ugotovi, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 eurov ali več. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave.

Naročnik je pogoje za ugotavljanje sposobnosti navedel v 3. točki Navodila za pripravo ponudbe Knjige 1 (Pogoji in merila za izbor ponudb). V točki 3.1.1 (Razlogi za izključitev) je navedel, da mora vsak gospodarski subjekt (ponudnik, partner, podizvajalec), ki nastopa v ponudbi, izpolniti med drugim tudi naslednji pogoj za priznanje sposobnosti:

»3.1.1.3 Gospodarski subjekt izpolnjuje obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe zanaša 50 eurov ali več ali če na dan oddaje ponudbe ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe.«

Kot že izhaja iz te obrazložitve, je bila ponudba tretjega vlagatelja izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila zato, kar naj bi imel tretji vlagatelj (oziroma eden izmed njegovih soponudnikov - to je družba Ostria d.o.o., Ljubljana) na dan oddaje ponudbe (21.04.2017) evidentirane neporavnane zapadle obveznosti iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb v višini več kot 50 EUR (2.478,89 EUR).

Tretji vlagatelj zatrjuje, da ga je naročnik nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Navaja, da je bila uslužbenka družbe Ostria d.o.o., Ljubljana od dne 10.04.2017 do 28.04.2017 na bolniškem staležu, dne 28.04.2017 pa je poskrbela za plačilo (sporne) akontacije davka na dohodek pravnih oseb. Zatrjuje, da je imel na dan oddaje ponudbe (dne 21.04.2017) davčne odtegljaje od plačila plač plačane pred njihovo zapadlostjo, zato je imel na ta dan, kljub neplačani akontaciji davka na dohodek pravnih oseb, preplačilo davčnih obveznosti v višini 3.243,49 EUR. Tretji vlagatelj še navaja, da je dne 05.07.2017 na FURS naslovil zahtevek za preknjižbo plačila, izvedenega dne 18.04.2017, iz konta 44 (prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) v višini 2.993,97 EUR, in sicer do višine 2.485,03 EUTR, na konto 80 (davek od dohodka pravnih oseb). Hkrati je zahteval, da se s plačilom, izvedenim dne 28.04.2017, na konto davka od dohodka pravnih oseb (v višini 2.474,02 EUR), zapre preostala obveznost plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je zapadla dne 24.04.2017. Z opisano računovodsko operacijo je želel doseči, da bo skupni pozitivni saldo vseh proračunskih blagajn razviden tudi na posameznih kontih, oziroma da boda vsa izvedena preplačila, ki izkazujejo, da je imel dne 21.04.2017 izpolnjene vse davčne obveznosti, tudi ustrezno knjižena.

Nasprotno, naročnik se s tretjim vlagateljem ne strinja. Navaja, da je preko sistema eDosje pridobil potrdilo, iz katerega izhaja, da družba Ostria d.o.o., Ljubljana na dan 21.04.2017 ni imela poravnanih vseh obveznosti. V izogib napačnemu tolmačenju potrdila je navedeno dejstvo z dopisom, z dne 13.07.2017, preveril tudi pri FURS, ki je s svojim odgovorom, z dne 19.07.2017, potrdil, da so podatki v sistemu eDosje pravilni. Naročnik je po prejemu odgovora FURS zaprosil še za dodatno potrditev razumevanja potrdila, pri čemer je FURS potrdil pravilnost njegovega sklepanja, in sicer da zaradi neplačila obveznosti s strani družbe Ostria d.o.o., Ljubljana, obstoji razlog za njeno izključitev.

Pri zapiranju terjatev iz naslova davkov in prispevkov mora davčni organ ravnati v skladu s 93. člena ZDavP-2, ki določa vrstni red plačila davkov. V skladu s prvim odstavkom 93. člena ZDavP-2 mora tako davčni organ s plačilom davčnega zavezanca zapreti terjatve iz naslova tistega davka, ki ga davčni zavezanec navede na plačilnem nalogu, ne glede na to, da obstajajo v knjigovodski evidenci FURS do davčnega zavezanca evidentirane starejše terjatve iz naslova drugega davka. Ker torej zavezanec sam določi vrsto davka, ki ga plačuje, tudi davčni organ ne sme samovoljno prerazporediti plačila na drugo vrsto davka oziroma na drugo blagajno javnega financiranja.


Čeprav je iz odstopljene dokumentacije razvidno, da je družba Ostria d.o.o., Ljubljana davčne odtegljaje od plačila plač dejansko plačala pred njihovo zapadlostjo, pa na dan zapadlosti terjatve iz naslova dohodka od pravnih oseb, ni obstajala obveznost za vračilo, ki bi lahko bila predmet pobota. Plačila, ki so bila izvedena dne 18.04.2017, namreč niso mogla biti predmet pobota, saj so le-ta, kot že izhaja iz te obrazložitve, zapirala terjatve iz naslova davkov in prispevkov, ki jih je davčni zavezanec (družba Ostria d.o.o., Ljubljana) navedel v plačilnem nalogu (v konkretnem primeru so se plačila nanašala na prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), FURS pa (kot že izhaja iz predhodnega odstavka) teh sredstev ni smel samovoljno prerazporediti na drugo blagajno javnega financiranja oziroma na konto davka od dohodka pravnih oseb.

Iz odstopljene dokumentacije je sicer res razvidno, da je tretji vlagatelj dne 05.07.2017 na FURS vložil zahtevek za preknjižbo plačila, izvedenega dne 18.04.2017, in sicer iz konta 44 (prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) do višine 2.458,03 EUR na konto 80 (davek od dohodka pravnih oseb), ter hkrati zahteval, da se s plačilom, ki je bilo izvedeno dne 28.04.2017 (na kontu davka od dohodka pravnih oseb), zapre preostala obveznost plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je zapadla dne 24.04.2017. A navedena preknjižba je bila dejansko izvedena dne 06.07.2017, oziroma dva meseca in pol po 21.04.2017, torej po dnevu, do (oziroma na) katerega ponudniki niso smeli imeti evidentiranih neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti v višini več kot 50 EUR.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da tretji vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi sicer ne navaja dejstev, ki bi izkazovali nepravilnost podatkov DURS, temveč navaja zgolj razloge, zaradi katerih meni, da so bile davčne obveznosti (davek od dohodka pravnih oseb) na dan oddaje ponudbe (dne 21.04.2017) vendarle poravnane. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da na dan 21.04.2017 tretji vlagatelj ni imel poravnanih vseh davčnih obveznosti iz naslova davka od dohodka pravnih oseb, oziroma da je imel eden izmed soponudnikov tretjega vlagatelja (družba Ostria d.o.o., Ljubljana) na dan oddaje ponudbe evidentirane neporavnane zapadle obveznosti iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb v višini več kot 50 EUR (2.478,89 EUR), in da je tretji vlagatelj vse aktivnosti, s katerimi je nastalo situacijo poskušal sanirati, izvedel prepozno (oziroma šele dva meseca in pol po dnevu oddaje ponudbe), je Državna revizijska komisija zavrnila tudi dokazni predlog za zaslišanje sodnega izvedenca za ekonomsko stroko (doc. dr. B.M.), ki je izdelal strokovno mnenje za tretjega vlagatelja, saj naj bi navedeni strokovnjak zgolj potrdil navedbe tretjega vlagatelja.

Državna revizijska komisija mora o zahtevku za revizijo odločiti v 15 delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo, pri čemer lahko v utemeljenih primerih ta rok podaljša za največ 15 dni (prvi odstavek 37. člena ZPVPJN). Poleg tega gre v obravnavanem primeru za zahtevek za revizijo, o katerem mora Državna revizijska komisija (na podlagi 37.a člena ZPVPJN) odločiti prednostno (predmetno javno naročilo se namreč sofinancira iz evropskih sredstev). Zato je Državna revizijska komisija zavrnila tudi predlog tretjega vlagatelja, s katerim ji je predlagal, naj svojo odločitev odloži do odločitve Ministrstva za finance o njegovi pritožbi.

Ob navedenem je potrebno ugotoviti, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je na podlagi podatkov DURS ugotovil, da tretji vlagatelj (oziroma eden izmed vlagateljevih soponudnikov) na dan oddaje ponudbe ne izpolnjuje (zakonskega) pogoja, določenega v razpisni dokumentaciji, in je zato ponudbo tretjega vlagatelja izločil kot nedopustno.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelji niso uspeli izkazati, da je naročnik z izločitvijo njihovih ponudb kršil pravila ZJN-3 in razpisne dokumentacije. Zato je v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila kot izhaja iz 2., 3. in 4. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2., 3. in 4. točke izreka tega sklepa.

Prvi, drugi in tretji vlagatelj so uveljavljali tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelji z zahtevki za revizijo niso uspeli, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila tudi zahteve vlagateljev za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5., 6. in 7. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 08.11.2017




Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije











Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana,
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana,
- SŽ-ŽGP d.d., Ob zeleni jami 2, Ljubljana,
- Odvetniška družba Podjed o.p., d.o.o., Slovenska cesta 47, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.