Na vsebino
EN

018-206/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-206/2017-6
Datum sprejema: 12. 10. 2017

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »vzdrževanje informacijske opreme« (sklop 3) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Birotehna, d. o. o., Litijska cesta 259, Ljubljana - Dobrunje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 12. 10. 2017

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javna naročila za sklop 3, kot izhaja iz sklepa št. 430-382/2017-3, ki je vključen v dokument »Sklepi o izidu naročila« št. 430-382/2017/42 (15131-16) z dne 18. 8. 2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 4.020,66 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 20. 4. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003683/2017-B01, in 21. 4. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 078-150746) z dokumentom »Sklepi o izidu naročila« št. 430-382/2017/42 (15131-16) z dne 18. 8. 2017, ki ga je sestavil kot zbir sklepov, obvestil ponudnike o izidu postopka oddaje javnega naročila po posameznih sklopih. Naročnik je s sklepom št. 430-382/2017-3 za sklop 3 izbral ponudbo ponudnika Pro servis, d. o. o., Letališka cesta 32, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 31. 8. 2017 in, kot relevantno za postopek pravnega varstva, predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 3, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- je naročnik kršil 7. in 35. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), saj mu je omogočil le omejen vpogled, ker je dopustil izbranemu ponudniku, da s poslovno skrivnostjo označi celotne dokumente,
- izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahteve iz točke 9.2.6.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj ne razpolaga z dokazilom o poslovnem odnosu ter izjave proizvajalca ali principala o podpori ponudniku pri izvajanju pogodbenih obveznosti,
- je naročnik kršil 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in 7. člen ZJN-3 s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot dopustno.

Izbrani ponudnik se je z vlogo brez datuma, poslano 12. 9. 2017 po pošti priporočeno, po Odvetniški družbi Marovt in partnerji, d. o. o., Ljubljana izjasnil o zahtevku za revizijo in opozoril, da vlagatelj nima aktivne legitimacije, saj ni niti zatrjeval možnosti nastanka škode zaradi očitanih kršitev, sicer pa je nasprotoval navedbam iz zahtevka za revizijo in predlagal, da se zavrne zahtevek za revizijo. Izbrani ponudnik je navedel stroškovnik.

Naročnik je po elektronski pošti 11. 9. 2017 ob 13.09 prejel izjavo družbe Hewlett Packard Enterprise, Selectium Adriatics, d. o. o., Ljubljana z dne 11. 9. 2017 o pooblaščenih servisnih partnerjih. Naročnik je z dopisom št. 430-382/2017/60 (15131-16) z dne 20. 9. 2017 to izjavo poslal izbranemu ponudniku, da se do nje opredeli, kar je izbrani ponudnik storil z dopisom z dne 24. 9. 2017, ki ga je naročnik prejel po elektronski pošti 24. 9. 2017 ob 18.35.

Naročnik je z dokumentom št. 430-382/2017/64 (15131-16) z dne 25. 9. 2017 zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil, o stroškovniku izbranega ponudnika pa se ni izrekel. Naročnik je ugotovil, da so izpolnjene vse postopkovne (procesne) predpostavke za obravnavo zahtevka za revizijo, saj je vlagatelj aktivno legitimiran, pojasnil, da je vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v mejah, ki jih določa 35. člen ZJN-3, in ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna, ker je izbrani ponudnik predložil vsa potrebna dokazila iz točke 9.2.6.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-382/2017/65 (15131-16) z dne 25. 9. 2017 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 29. 9. 2017 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja.

Naročnik je v delu dokumenta »Sklepi o izidu naročila« št. 430-382/2017/42 (15131-16) z dne 18. 8. 2017, ki obsega sklep št. 430-382/2017-3, navedel, da je za sklop 3 prejel ponudbo izbranega ponudnika in vlagateljevo ponudbo, po ocenjevanju pa je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika ugodnejša po merilu in da je tudi dopustna. Iz obrazložitve ni razvidno, da bi naročnik ugotavljal, ali je tudi vlagateljeva ponudba dopustna. Zato je treba zaključiti, da je naročnik vlagateljevo ponudbo le ocenil, ni pa tudi ugotovil, da bi vlagatelj predložil ponudbo, ki bi bila bodisi dopustna bodisi to ne bi bila. To pa pomeni, da je pri odločanju o vlagateljevi aktivni legitimaciji treba izhajati le iz dejanskega stanja, kot izhaja iz dokumenta »Sklepi o izidu naročila« št. 430-382/2017/42 (15131-16) z dne 18. 8. 2017 v delu, ki obsega sklep št. 430-382/2017-3, saj bi to vlagatelju omogočilo, da naročnik odloča o dopustnosti njegove ponudbe v primeru razveljavitve odločitve o oddaji javna naročila za sklop 3. Zato vlagatelju ni mogoče odreči aktivne legitimacije, kot je navedel izbrani ponudnik v vlogi brez datuma, poslani 12. 9. 2017 po pošti priporočeno.

Državna revizijska komisija je sprejela zahtevek za revizijo v obravnavo, saj so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN) in torej tudi obstoj vlagateljeve aktivne legitimacije (tretja alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je za javno naročilo storitev (točka II.1.3 objav; 5. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ki ga je razdelil na 12 sklopov (1. točka Povabila k oddaji ponudbe, str. 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in ga je oddajal po odprtem postopku (točka IV.1.1 objav in prvi odstavek Povabila k oddaji ponudbe, str. 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), za sklop 3, ki obsega vzdrževanje opreme Hewlett Packard, kot dopustno in najugodnejšo po merilu cena za sklop (točka II.2.5 objav in 8. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 7 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) izbral ponudbo izbranega ponudnika, čemur je vlagatelj nasprotoval. Vlagatelj je naročniku očital tudi, da mu je omejil pravico do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika v nasprotju s 35. členom ZJN-3. Naročnik se ni strinjal z nobenim vlagateljevim očitkom.

Naročnik je v točki 9.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 8 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) določil, da »[p]onudnik mora v ponudbi predložiti« tudi »[d]ruga dokazila«, ki jih je naštel v točki 9.2.6 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), in torej tudi »[d]okazilo o poslovnem odnosu s proizvajalcem opreme ali principalom ter izjavo proizvajalca ali principala, da bo podpiral ponudnika pri izvajanju pogodbenih obveznosti, ki je navedeno v točki 2 iz II. dela razpisne dokumentacije« (točka 9.2.6.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Naročnik je v II. delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pripravil poglavje Opis predmeta javnega naročila in zahteve naročnika, v katerega je vključil 2. točko »Ustreznost ponujene storitve«, ki se med drugim glasi:
»Ponujena storitev mora v celoti ustrezati vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije.
Kot dokazilo o ustreznosti ponujene storitve mora ponudnik v ponudbi predložiti:
- […]
- Dokazilo o poslovnem odnosu s proizvajalcem opreme ali principalom ter izjavo proizvajalca ali principala, da bo podpiral ponudnika pri izvajanju pogodbenih obveznosti,
- […]
- […]
Naročnik si pridržuje pravico od ponudnika pred oddajo naročila zahtevati dopolnitev oz. predložitev dokazil, iz katerih izhaja, da ponujena storitev ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije.«

Izbrani ponudnik je do roka za predložitev ponudb (25. 5. 2017 do 15. ure; točka IV.2.2 objav in 4. točka Povabila k oddaji ponudbe, str. 4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) predložil ponudbo, iz katere izhaja, da nastopa s podizvajalcem, s katerim dokazuje izpolnjevanje zahteve iz točke 9.2.6.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil lastno izjavo, da bo zaradi zamudnosti pridobivanja izjave proizvajalca oziroma principala to izjavo predložil takoj, ko jo bo prejel, sicer pa predložil tudi »certifikat, ki izkazuje status podizvajalca«. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil tudi sklep o določitvi dela ponudbene dokumentacije za poslovno skrivnost z dne 25. 5. 2017, s katerim »določa kot poslovno skrivnost celotno vsebino ponudbe, razen dela, ki je po zakonu javen (navedba ponudnika in delov, ki se nanašajo na merila)«.

Izbrani ponudnik je z elektronskim sporočilom, poslanim 26. 5. 2017 ob 8.02, naročniku poslal izjavo principala Hewlett Packard Enterprise.

Naročnik je z dopisom št. 430-382/2017/16 (15131-16) z dne 8. 6. 2017 izbranega ponudnika pozval, da dopolni ponudbo, saj se predložena izjava principala Hewlett Packard Enterprise ne nanaša na vzdrževanje vseh vrst opreme iz sklopa 3. Izbrani ponudnik je z elektronskim sporočilom, poslanim 16. 6. 2017 ob 9.44, naročniku poslal še certifikat o partnerstvu svojega podizvajalca s proizvajalcem Hewlett Packard in izjavo tega proizvajalca.

Vlagatelj je po seznanitvi s sprejeto odločitvijo o oddaji javnega naročila za sklop 3 naročnika z dopisom z dne 21. 8. 2017 pozval, da mu omogoči vpogled v ponudbe in dokumentacijo. Naročnik je vpogled organiziral 25. 8. 2017, o njegovem poteku pa je vodil zapisnik št. 430-382/2017/47 (15131-08). Iz tega zapisnika je med drugim razvidno, da je vlagatelj želel vpogledati v izjavo principala, če pa vpogled vanjo ni mogoč, pa vpogled v datume in podpis te izjave, vendar ni uspel vpogledati ne v celotni izjavi ne v njune dele, saj izbrani ponudnik ni dovolil vpogleda. Naročnik je v tem zapisniku tudi navedel, da je vlagatelju »omogočil vpogled in fotokopije ponudbe« izbranega ponudnika, »ki so javni, in sicer obrazec ponudbenega predračuna za sklop 3 in seznam rezervnih delov in seznam potrošnega materiala za posamezne modele tiskalnikov in multifunkcijskih naprav ter zahtevo za soglasje k popravku računskih napak in odgovor ponudnika (skupaj 16 strani)«.

Vlagatelj je z dopisom z dne 29. 8. 2017, ki mu je predložil izjavi družb HP Computing and Printing, d. o. o., Zagreb, Hrvaška in HP Europe B.V., Meyrin, Švica, naročniku predlagal, naj ponovno preuči ponudbo izbranega ponudnika in ga obvesti o spremembi odločitve za sklop 3. Naročnik je z dopisom št. 430-382/2017/49 (15131-16) odgovoril vlagatelju, da ne spreminja odločitve za sklop 3.

Iz opisa dejanskega stanja izhaja, da je izbrani ponudnik pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 3 naročniku predložil posamezna dokazila zaradi zahteve iz točke 9.2.6.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ter da je vlagatelj z dopisom z dne 21. 8. 2017 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in dokumentacijo. Vlagatelj je torej zahteval vpogled ne le v ponudbo izbranega ponudnika, temveč v tudi v korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom. Iz zapisnika št. 430-382/2017/47 (15131-08) z dne 25. 8. 2017 je razvidno, da je vlagatelju bil omogočen vpogled, vendar ne v vse podatke, katerih vpogled je zahteval. Ali je tako naročnikovo ravnanje skladno s 35. členom ZJN-3, ni ključno za rešitev zadeve, saj je za dosego vlagateljevega uspeha v postopku pravnega varstva ključno odgovoriti, ali bi vlagatelj lahko uspel doseči razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 3, ker naj bi naročnik napačno štel, da izbrani ponudnik izpolnjuje zahteve iz točke 9.2.6.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je bil naročnik v razpisni fazi opozorjen, da se je proizvajalec Hewlett Packard v letu 2015 razdelil na dva ločena subjekta: Hewlett Packard (HP) in Hewlett Packard Enterprise (HPE), saj je zaradi te razdelitve prejel tri predloge za delitev sklopa 3 na dva sklopa. Naročnik je z dokumentom št. 430-382/2017/6 (15131-16) z dne 12. 5. 2017, ki ga je objavil na svoji spletni strani, na portalu javnih naročil pa je bilo objavljeno obvestilo, da je na svoji spletni strani objavil dodatna pojasnila, zavrnil delitev sklopa 3 na dva sklopa. Ta dodatna pojasnila se štejejo za del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3). Vlagatelj je v zahtevku za revizijo opozoril na razdelitev proizvajalca Hewlett Packard v letu 2015 na dva ločena subjekta, ne naročnik ne izbrani ponudnik pa tej trditvi nista oporekala.

Naročnik se je v točki 9.2.6.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe skliceval na pojem »pogodbene obveznosti«, ki ga je treba povezati s 1. točko Opisa predmeta javnega naročila (str. 18 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Predmet javnega naročila namreč obsega vzdrževanje informacijske opreme. Naročnik je informacijsko opremo razdelil v dve skupini in jo naštel v prilogi 4/3, pri čemer skupina 1 obsega strežnike, strežniške konzole, diskovne strežnike, tračne enote, ohišja za diskovno polje, ohišja za strežniške sisteme, strežniško opremo in strežniške rezine, skupina 2 pa obsega »vs[o] ostal[o] oprem[o]«. Iz priloge 4/3 izhaja, da je naročnik v njej naštel opremo, ki se nahaja v obeh skupinah iz 1. točke Opisa predmeta javnega naročila, saj je naročnik naštel diskovne strežnike, monitorje, multifunkcijske naprave, ohišja za diskovno polje, ohišja za strežniške sisteme, optične čitalce, osebne računalnike, prenosne računalnike, strežnike, strežniške omare, strežniške rezine, tablične računalnike in tiskalnike.

Naročnik je na podlagi dokazil, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbi in nato še 26. 5. 2017, ugotovil, da se ta dokazila ne nanašajo na vse vrste opreme iz sklopa 3 (tj. opreme, ki se nahaja v obeh skupinah iz 1. točke Opisa predmeta javnega naročila), pač pa le na del, zato je z dopisom št. 430-382/2017/16 (15131-16) z dne 8. 6. 2017 izbranega ponudnika pozval, da dopolni ponudbo, kar je ta storil z elektronskim sporočilom, poslanim 16. 6. 2017 ob 9.44, ki mu je predložil posamezna dokazila, med drugim izjavo principala. To tako pomeni, da je naročnik štel, da je izbrani ponudnik izpolnil zahtevo iz točke 9.2.6.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zato, ker je med drugim predložil izjavi dveh principalov. Izhajajoč iz zapisanega v zapisniku št. 430-382/2017/47 (15131-08) z dne 25. 8. 2017, se vlagatelj ni seznanil s tema izjavama, čeprav je zahteval vpogled tudi vanju. Če bi se sicer izkazalo, da je naročnik upravičeno varoval poslovno skrivnost tudi v zvezi s tema izjavama principalov, to še ne pomeni, da je naročnik ravnal skladno z ZJN-3, ker je med drugim zaradi njiju zaključil, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna v pomenu iz 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da bi bilo treba razveljaviti odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 3 že v primeru, če bi bilo mogoče ugotoviti, da se naročnik ne bi mogel opreti vsaj na eno izmed izjav principalov, ki ju je predložil izbrani ponudnik, saj zaradi tega ne bi bila v celoti izpolnjena zahteva iz točke 9.2.6.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Izbrani ponudnik namreč ne bi mogel z eno izjavo principala pokriti vse opreme iz sklopa 3.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v drugi povedi iz 2. točke II. dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, na katero se sklicuje točka 9.2.6.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, določil, da mora ponudnik izjavo proizvajalca ali principala predložiti v ponudbi. V tem delu je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila jasna (6. člen ZJN-3), saj iz take zahteve po naravi strani izhaja, da je moral ponudnik pridobiti izjavo proizvajalca ali principala o podpori njemu pri izvajanju pogodbenih obveznosti najkasneje do poteka roka za predložitev ponudb, saj je sicer ne bi mogel predložiti v ponudbo. Volja proizvajalca ali principala o podpori ponudniku za izvajanje pogodbenih obveznosti, da bi jo bilo mogoče upoštevati za izpolnitev zahteve iz točke 9.2.6.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, je tako morala obstajati najkasneje do poteka roka za predložitev ponudb, zato za izpolnitev te zahteve ne more biti relevantna tista volja, ki bi se oblikovala šele kasneje. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik na podlagi prejetega dopisa št. 430-382/2017/16 (15131-16) z dne 8. 6. 2017 sicer predložil izjavo principala, ki se nanaša na vzdrževanje informacijske opreme iz skupine 2 (1. točka Opisa predmeta javnega naročila), vendar je zaradi datuma, ki je naveden na njej, druge okoliščine pa ne kažejo drugače, mogoče zaključiti le, da je bila ta izjava podana šele po poteku roka za predložitev ponudb. Poleg tega je iz drugega odstavka te izjave razvidno, da principal ugotavlja eno izmed dejstev na dan tega dopisa (tj. te izjave) in ne morda za čas do poteka roka za predložitev ponudb.

Skladno s prvo povedjo iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 lahko naročnik ob izpolnjenem pogoju, da upošteva temeljni načeli iz 6. in 7. člena ZJN-3, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo. Skladno s tretjo povedjo iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 je sicer mogoča predložitev manjkajočega dokumenta, pa tudi dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije, vendar se vse možnosti lahko nanašajo izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Skladno s četrto povedjo iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 je naročnika dolžnost izključiti gospodarski subjekt, če ta ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije. Omejitve v dopolnjevanju in popravljanju dokumentacije in informacij, ki niso računske napake v smislu sedmega odstavka 89. člena ZJN-3, so določene v šestem odstavku 89. člena ZJN-3.

Neodvisno od odgovora na vprašanje, ali je po poteku roka za predložitev ponudb mogoče zaradi omejitev iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3 predložiti izjavo principala, naročnik v nasprotju z zahtevo za enako obravnavo ponudnikov (7. člen ZJN-3) ni ugotovil, da je izbrani ponudnik predložil izjavo, ki ni povsem skladna s časovno zahtevo, kot izhaja iz drugi povedi iz 2. točke II. dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, na katero se sklicuje točka 9.2.6.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Naročnik sicer zaradi omejitve iz četrte povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 morebitne vnovične dopolnitve take izjave ne bi mogel dovoliti. Zato bi moral naročnik vsaj od 16. 6. 2017, ko je po elektronski pošti prejel izjavo principala, šteti, da je izbrani ponudnik »predloži[l] neustrezn[o] dokazil[o]« (prim. str. 5 zahtevka za revizijo), s tem pa, da ni izpolnil vseh zahtev naročnika, določenih v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ki bi omogočale, da bi bila ponudba dopustna v pomenu iz 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

Vlagatelj je v vlogi z dne 29. 7. 2017 opozoril, da ga je naročnik šele v dokumentu št. 430-382/2017/64 (15131-16) z dne 25. 9. 2017 seznanil z novimi okoliščinami iz sfere izbranega ponudnika, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik navedel le nekatere relevantne podatke dejanskega stanja. Državna revizijska komisija sicer pritrjuje naročniku, da je izbrani ponudnik za opremo iz skupine 2 predložil izjavo principala, vendar naročnik ne v dokumentu »Sklepi o izidu naročila« št. 430-382/2017/42 (15131-16) z dne 18. 8. 2017, ki obsega sklep št. 430-382/2017-3, ne v dokumentu št. 430-382/2017/64 (15131-16) z dne 25. 9. 2017 ni nič navedel glede datumov izjave principala in niti ni navedel, da je izbranega ponudnika v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb pozval na predložitev take izjave. Vlagatelj se glede na zavedeno v zapisniku št. 430-382/2017/47 (15131-08) z dne 25. 8. 2017 torej ni imel možnosti seznaniti z datumoma izjav principalov, kar je sicer zahteval z dopisom z dne 21. 8. 2017, in torej niti z datumom izjave principala za opremo iz skupine 2. Vendar vlagatelj pravilno opozarja v vlogi z dne 29. 7. 2017, da je upravičen uveljavljati učinkovito pravno varstvo. Varovanju pravice izbranega ponudnika doseči varovanje poslovne skrivnosti ni mogoče dati absolutne teže, da bi imel vlagatelj izvotljeno pravico uveljavljati pravno varstvo skladno z ZPVPJN, pač pa je treba ti pravici uravnotežiti. Zato je Državna revizijska komisija upoštevala dejansko stanje, ki ga naročnik vlagatelju ni predstavil ne v dokumentu »Sklepi o izidu naročila« št. 430-382/2017/42 (15131-16) z dne 18. 8. 2017, ki obsega sklep št. 430-382/2017-3, ne v dokumentu št. 430-382/2017/64 (15131-16) z dne 25. 9. 2017, a je ključno za odločanje o izbiri ponudb. Da bi bilo vlagatelju neutemeljeno nesorazmerno omejeno ali preprečeno učinkovito pravno varstvo, bi bilo še toliko bolj očitno, če bi se lahko izkazalo, da bi bil utemeljen očitek, da je naročnik vlagatelju omejil vpogled v dokazila iz točke 9.2.6.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe v nasprotju s 35. členom ZJN-3.

Državna revizijska komisija povzema, da je treba pritrditi vlagatelju, da je naročnik napačno štel, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo, ki je dopustna (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Ob taki ugotovitvi Državni revizijski komisiji tudi ni treba sicer ugotavljati, ali bi bilo manjkajoči dokument iz ponudbe izbranega ponudnika (manjkajoča izjava principala) šteti za element ponudbe, ki bi ga bilo mogoče objektivno preveriti v smislu tretje povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o oddaji javna naročila za sklop 3, kot izhaja iz sklepa št. 430-382/2017-3, ki je vključen v dokument »Sklepi o izidu naročila« št. 430-382/2017/42 (15131-16) z dne 18. 8. 2017.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje javnega naročila znova znajde v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb. Naročnik mora sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogočajo drugi in peti odstavek 90. člen ZJN-3, pri čemer jo mora obrazložiti skladno z drugo povedjo iz 10. odstavka 90. člena ZJN-3 in z njo seznaniti ponudnike (prva poved iz 10. odstavka 90. člena ZJN-3).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN kot potrebne priznava stroške takse v višini 4.020,66 eurov, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija izbranemu ponudniku ne priznava stroškov, ki jih je priglasil v vlogi brez datuma, poslani 12. 9. 2017 po pošti priporočeno, saj je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, zato navedbe izbranega ponudnika naročniku niso pripomogle k uspehu. Državna revizijska komisija je tako štela, da priglašeni stroški izbranega ponudnika niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 12. 10. 2017

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Birotehna, d. o. o., Litijska cesta 259, 1261 Ljubljana - Dobrunje,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1001 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran