018-175/2017 Ortopedska bolnišnica Valdoltra

Številka: 018-175/2017-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar in Nine Velkavrh, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Medicinski pripomočki za aplikacijo zdravil« - Sklop 12 (Intravenske kanile) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Medias International d.o.o., Leskoškova cesta 9D, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Jadranska cesta 31, Ankaran (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.10.2017

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji naročila št. 436/1-17, z dne 24.07.2017, v delu, ki se nanaša na 12. sklop.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 10.11.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 007129/2016-B01. Naročnik je dne 24.07.2017 sprejel Odločitev o oddaji naročila št. 436/1-17, s katero je predmetno javno naročilo v 12. sklopu oddal v izvedbo ponudniku Medis d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je izbrana ponudba dopustna in najugodnejša. Vlagateljeva ponudba in ponudba družbe Pharmamed-Mado d.o.o. sta bili izločeni iz razloga, ker nista ponudila intravenskih kanil krajših dolžin.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 04.08.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev v 12. sklopu razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da je bila njegova ponudba nezakonito izločena, s čimer je naročnik kršil številne določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) in temeljna načela transparentnosti, enakopravne obravnave ponudnikov ter gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Navaja, da njegova ponudba v celoti ustreza tehničnim zahtevam ter da je ponudil 12 % nižjo ponudbeno ceno od cene izbranega ponudnika. V postavki pod zaporedno številko 2 (Intravenska kanila, poliuretanska, integriran nastavek za brizgelno aplikacijo, krajše dolžine, različni gauge, najmanj 18 do 20) je ponudil intravenske kanile 18G-20G, najkrajših dolžin, ki so na voljo v asortimanu kanil proizvajalca BD. Vlagatelj poudarja, da nikjer ni bilo natančno definirano, kaj je to krajša dolžina oziroma katero dimenzijo zahteva naročnik, zato je prepričan, da je s ponudbo najkrajših možnih dolžin BD kanil (za debeline 18G-20G) naročnikovo zahtevo v celoti izpolnil. Vlagatelj navaja, da je v postavki pod zaporedno številko 2 ponudil enotno dolžino 32 mm za kanile debeline 18-20G, kar izhaja tako iz ponudbenega predračuna, kakor tudi iz prospekta proizvajalca BD. Vlagatelj še navaja, da iz ponudbe izbranega ponudnika dolžina kanil sploh ni razvidna, pač pa le njihova debelina. Vlagatelj zato sklepa, da je naročnik od izbranega ponudnika zahteval predložitev vzorcev in jih testiral, da se je prepričal o ustreznosti dimenzij. Čeprav je izbrani ponudnik glede dolžine kanil navedel zgolj »kratka« je to očitno zadostovalo, da se je naročnik odločil za testiranje. Vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik (pod zaporedno številko 2) ponudil Vosofix Cero G18-G20, kratka A50, natančne dolžine kanile pa ni navedel. Iz podatkov, ki so objavljeni na spletnih straneh, so razvidne naslednje dimenzije kanil Vasofix Certo: 18G: 45 mm, 18G: 33 mm, 20G: 33 mm in 20G: 25 mm. Vlagatelj opozarja, da je (pod zaporedno številko 2) ponudil enotno dolžino 32 mm za kanile debeline 18G-20G, kar je najkrajša dimenzija BD kanil za navedene debeline. Vlagatelj ob tem navaja še, da je naročnik njegovo cenejšo ponudbo izločil iz razloga, ker ni ponudil krajših kanil, kljub temu, da ponudba izbranega ponudnika vsaj v enem primeru (pri debelini kanile 18G) vsebuje daljšo kanilo. Glede na to, da se je naročnik šele tekom presoje in ocenjevanja ponudb odločil, kateri artikli mu ustrezajo, bi moral svojo odločitev o tem vsaj obrazložiti. Ker tega ni storil je ravnal netransparentno in je neenakopravno obravnaval ponudnike. Vlagatelj še navaja, da mu je naročnik odrekel vpogled v tiste podatke, ki so po zakonu javni. Vlagatelj navaja, da je sicer prejel elektronsko kopijo predračuna izbranega ponudnika za sklop 12, vendar s pokritimi podatki o kataloški številki, proizvajalcu in pakiranju. Ker mu naročnik ni omogočil vpogleda v celotno specifikacijo izbranega ponudnika, je kršil njegovo pravico do vpogleda in načelo transparentnosti.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 16.08. 2017, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da so na trgu prisotne sledeče intravenske kanile: 1. intravenske kanile standardne dolžine: 18G: 45 mm in 20G: 32-33 mm ter 2. intravenske kanile krajše dolžine: 18G: 32-33 mm in 20G: 25 mm. Izbrani ponudnik navaja, da je pod zaporedno številko 2 (v 12. sklopu) ponudil artikel Vasofix Certo G18 kratko (1,3 x 33 mm) in artikel Vasofix Certo G20 kratko (1,1 x 25 mm). Vlagatelj je ponudil artikel BD Venflon Pro G18 (1,3 x 32 mm) in BD Venflon Pro G20 (1,1 x 32 mm), slednja pa je intravenska kanila standardne dolžine in zato ne ustreza zahtevam naročnika.

Naročnik je z dokumentom št. 436/1-17, z dne 28.08.2017, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je v drugi postavki 12. sklopa zahteval intravenske kanile krajših dolžin velikosti 18 do 20 gauge (G). Vlagatelj je za velikost 18G dejansko ponudil krajšo dolžino (in sicer 32 mm namesto standardne dolžine 45 mm), vendar pa je za velikost 20G ponudil le standardno dolžino 32 mm, zato je bil zločen iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik navaja, da namenoma ni želel opredeliti točne dimenzije v mm, saj se te razlikujejo med posameznimi proizvajalci. Ker ne more poznati niti predvideti vseh razpoložljivih ponudnikov, si je s splošnim opisom »krajše« želel zagotoviti čim širšo ponudbo. Vsi proizvajalci intravenoznih kanil proizvajajo standardne velikosti kanil, ki se izražajo v gaugih, in so istočasno tudi vezane na standardne dolžine za vsak pripadajoč gauge. To je razvidno iz katalogov vseh proizvajalcev, ki so dostopni na spletu. Naročnik že leta uporablja večje premere, torej manjše gauge, in sicer v operacijskih dvoranah in na oddelku intenzivne nege, medtem ko je najpogosteje uporabljena velikost na bolniških oddelkih vsekakor tanjša kanila, torej 20G. Odkar so na trgu na razpolago tudi kanile krajših dimenzij (cca. 15 let), jih uporablja tudi naročnik. Z njihovo uporabo, pojasnjuje naročnik, zagotavlja pomembno znižanje pojava tromboflebitisov, zlasti pri podaljšani terapiji z agresivnimi antibiotiki. Navedena dejstva potrjujejo vsi kazalci ter pohvala s strani akreditacijske hiše. Ker je vlagatelj ponudil krajšo dolžino intravenskih kanil le za velikost 18G, ne pa tudi za 20G kanilo, ki je najbolj pogosto uporabljena kanila za intenzivno antibiotično zdravljenje, njegova ponudba ne ustreza postavljenim zahtevam. Ker je že iz ponudbe razvidno, da vlagatelj ne ustreza zahtevam naročnika, k predložitvi vzorcev ni bil pozvan. Naročnik še navaja, da je izbrani ponudnik kot poslovno skrivnost označil celotno ponudbeno dokumentacijo, razen podatkov, ki so po 35. členu ZJN-3 javni podatki. Naročnik je zato vlagatelju dovolil vpogled v predračun izbranega ponudnika tako, da je stolpce s kataloško številko, imenom proizvajalca in pakiranjem prekril, saj to niso podatki, ki so po 35. členu ZJN-3 javni, odkrite pa je pustil podatke o specifikaciji ponujenega blaga (naziv), količino, ceno na enoto, vrednost posamezne postavke in skupno vrednost. Naročnik meni, da je na ta način ravnal v skladu z ZJN-3.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 01.09.2007, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Navaja, da iz naročnikove odločitve izhaja podrobna obrazložitev njegovih potreb po različnih dolžinah kanil, vendar v razpisni dokumentacije te potrebe niso jasne. Naročnik je zahteval le standardne in krajše dimenzije kanil, pri čemer ni podal nobene obrazložitve, kaj pomenijo standardne in kaj krajše dimenzije kanil. Tudi v literaturi ni definicije o tem, poleg tega takšne klasifikacije tudi niso običajne v ostalih primerih javnega naročanja, kjer naročniki praviloma vedno navedejo dimenzijo z dopustnim odstopanjem. Izraza standardne in krajše dolžine se ne uporabljata, zato vlagatelj ni mogel predvideti naročnikovih potreb. Vlagatelj je zato prepričan, da je s ponudbo najkrajših možnih dolžin kanil zadostil zahtevi po »krajši dolžini«. Vlagatelj še opozarja, da je naročnik ponudbi dveh ponudnikov izločil zgolj s kratkim pojasnilom, da nista ponudila intravenskih kanil krajših dimenzij. Če bi naročnik zares želel zagotoviti čim širšo ponudbo, bi svoje potrebe natančno definiral že v razpisni dokumentaciji in jih ne bi pojasnjeval šele v odločitvi o zahtevku za revizijo. S svojim ravnanjem je skrčil število ponudb na eno samo, v kateri pa so kratke dolžine vsaj v enem primeru celo daljše od dolžin kanil, ki jih je ponudil vlagatelj. Vlagatelj se ne strinja z naročnikom tudi v delu, ki se nanaša na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Opozarja na določilo drugega odstavka 35. člena ZJN-3, ki določa, da so javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril (vlagatelj se v zvezi s tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-119/2017-6 in jo citira). Ker mu naročnik ni omogočil vpogleda v celotno Excel specifikacijo ponujenega blaga (vključno s kataloško številko, proizvajalcem in pakiranjem, kar vse predstavlja po zakonu javni podatek), je kršil njegovo pravico do vpogleda, ki jo ureja peti odstavek 35. člena ZJN-3 in načelo transparentnosti javnega naročanja. Onemogočanje vpogleda v tiste dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ki vsebuje javne podatke, ne kaže na pregleden način izbire ponudnika, hkrati pa je kršena tudi vlagateljeva pravica do učinkovitega pravnega varstva. Glede na prekrite javne podatke in pomanjkljive informacije o dimenzijah »krajših« kanil izbranega ponudnika, lahko vlagatelj zgolj sklepa, kaj je izbrani ponudnik ponudil, hkrati pa lahko le na podlagi internetno dostopnih podatkov trdi, da so kanile, ki jih je ponudil sam, vsaj v enem primeru celo krajše od dolžin kanil, ki jih je ponudil izbrani ponudnik.

Vlagatelj je zahtevku za revizijo predložil potrdilo o plačilu takse v višini 500,00 EUR, kar je skladno z naročnikovim pravnim poukom.

V obravnavanem primeru se zahtevek za revizijo nanaša na naročnikovo odločitev o izbiri ponudnikov, s katerimi bo sklenil okvirne sporazume, zato bi moral vlagatelj (skladno s 76. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018; Uradni list RS, št. 80/16) plačati 1.000,00 EUR takse. Državna revizijska komisija je zato vlagatelja pozvala, naj doplača takso v višini 500,00 EUR, kar je vlagatelj v danem roku tudi storil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo (v delu, ki se nanaša na sklop 12) izločil iz postopka oddaje javnega naročila, in sicer na podlagi ugotovitve, da ni ponudil intravenskih kanil krajših dolžin. Vlagatelj tudi očita naročniku, da je obrazložitev odločitve pomanjkljiva, saj je bila njegova ponudba izločena zgolj s kratkim pojasnilom, da ni ponudil intravenskih kanil krajših dimenzij. Prav tako tudi zatrjuje, da mu je naročnik odrekel vpogled v tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, ki so po zakonu javni.

Tretji odstavek 90. člena ZJN-3 določa, da mora odločitev o oddaji naročila vsebovati:
- razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo,
- značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma,
- razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju,
- v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, morajo odločitev o oddaji naročila spremljati ustrezne informacije ponudnikom, ki so bistvenega pomena pri uveljavljanju pravnega varstva v revizijskem postopku, med drugim tudi povzetek ustreznih razlogov za zavrnitev ponudb neuspešnih ponudnikov. Obrazložitev odločitve o oddaji naročila mora vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločitev o oddaji naročila zakonita ali ne. Ponudnik lahko namreč zgolj na osnovi obrazložitve oceni, ali so bile v postopku oddaje javnega naročila kršene njegove pravice, ter ali bo za zaščito svojih interesov vložil zahtevek za revizijo. Navedena obveznost naročnika izhaja (tudi) iz splošnih načel pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, predvsem iz načela hitrosti in učinkovitosti pravnega varstva (9. člen ZPVPJN) in načela dostopnosti do pravnega varstva (10. člen ZPVPJN). Učinkovito pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil je lahko zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nedopustnost njegove ponudbe. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, in sicer glede na kontekst sprejetja odločitve o oddaji naročila ter celoto pravnih pravil, ki urejajo področje javnega naročanja, ter glede na konkretna ravnanja naročnika pred in po izdaji odločitve o oddaji naročila.

Iz obrazložitve izpodbijane odločitve je razvidno, da je bila vlagateljeva ponudba izločena iz razloga, ker »ni ponudil i. v. kanil krajših dolžin«.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem v tem, da je citirana obrazložitev zgolj splošna in pavšalna, oziroma da iz nje ni razvidno, kašne (krajše) dolžine intravenskih kanil bi moral vlagatelj ponuditi, da bi bila njegova ponudba (že) dopustna. A ker je vlagatelj navedeni ugotovitvi vendarle ugovarjal oziroma je zoper njo pravočasno vložil z dejstvi in dokazi podkrepljen zahtevek za revizijo, na podlagi katerega mu je bilo zagotovljeno pravno varstvo v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, navedena kršitev naročnika ni vplivala na vlagateljev pravni položaj v tem postopku.

Vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na ponujeno opremo, je potrebno presojati ob upoštevanju 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev, in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Naročnik predmet javnega naročila oziroma pogoje, vezane na vsebino javnega naročila, opredeli s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane v skladu z 68. členom ZJN-3. Naročnik mora tehnične specifikacije oziroma lastnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila, opredeliti v razpisni dokumentaciji, način in obseg opisa predmeta javnega naročila pa je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Ponudnik mora v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, naročnik pa mora v razpisni dokumentaciji določiti način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije itd.). Določitev predmeta je ena od ključnih nalog naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Tehnične zahteve, ki se nanašajo na predmet naročila, so torej nujne informacije, ki jih ponudniki potrebujejo za pripravo dopustnih, medsebojno primerljivih in konkurenčnih ponudb, ter predstavljajo izhodišče za presojo, ali je posamezen ponudnik ponudil takšen predmet, ki je skladen z naročnikovimi potrebami in pričakovanji.

Predmet javnega naročila je nakup medicinskih pripomočkov za aplikacijo zdravil, oziroma v (izpodbijanem) 12. sklopu, dobava intravenskih kanil. Naročnik je tehnične zahteve, ki se nanašajo na razpisan predmet, navedel v ponudbenem predračunu (za sklop 12: intravenske kanile), in sicer:

»1. intravenska kanila, poliuretanska, integriran nastavek za brizgelno aplikacijo, standardne dolžine, različni gauge, najmanj 16 do 22

2. intravenska kanila, poliuretanska, integriran nastavek za brizgelno aplikacijo, krajše dolžine, različni gauge, najmanj 18 do 20«

Tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije so potencialni ponudniki postavili več različnih, tudi strokovnih vprašanj, vendar se nobeno izmed njih ni nanašalo na dolžine intravenskih kanil.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, je bila vlagateljeva ponudba izločena iz razloga, ker v 2. postavki 12. sklopa ni ponudil intravenskih kanil krajših dolžin.

Vlagatelj pravilno opozarja, da je šele iz naročnikovega sklepa, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, razvidna podrobnejša obrazložitev njegovih potreb po različnih dolžinah intravenskih kanil oziroma je šele iz teh navedb razvidno, kakšne dolžine kanil je pričakoval od ponudnikov. Nasprotno, v razpisni dokumentaciji je naročnik zahteval le standardne in krajše dolžine intravenskih kanil. Ker naročnik ni specificiral dolžin, vlagatelj ni mogel predvideti njegovih potreb. Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom, da bi z navedbo točno določenih dolžin intravenskih kanil omejil konkurenco med ponudniki. Naročniku je potrebno pritrditi tudi v tem, da ne more poznati niti predvideti vseh ponudnikov, ki so prisotni na relevantnem trgu, a po drugi strani je, kot že izhaja iz te obrazložitve, naročnik tisti, ki mora pripraviti kar se da jasno razpisno dokumentacijo, in s tem omogočiti oddajo dopustnih in medsebojno primerljivih ponudb. Vlagatelj namreč v zvezi s tem pravilno opozarja, da bi lahko naročnik dolžine intravenskih kanil določil s (še) dopustnim odstopanjem, poleg tega bi jih lahko določil tudi v razponu, ter si na ta način zagotovil udeležbo več različnih ponudnikov.

Drugi odstavek 67. člena ZJN-3 določa, da naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Če je zahteva iz razpisne dokumentacije nejasna ali omogoča več razlag, takšna pomanjkljivost bremeni naročnika in ne ponudnikov. Naročnik torej po poteku roka za predložitev ponudb zahtev iz razpisne dokumentacije ne more tolmačiti na način, ki iz razpisne dokumentacije ni (enoznačno) razviden. Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v svojih številnih odločitvah, od ponudnikov ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot je od njih terjala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija. Ker med vlagateljem in naročnikom sicer ni spora o tem, da je vlagatelj v sporni postavki 12. sklopa ponudil (naj)krajše dolžine intravenskih kanil, ki jih proizvaja družba BD (Becton Dickinson), je Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku sledila.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi navedenega ugotovila, da je bila vlagateljeva ponudba nezakonito izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ni vsebinsko obravnavala vlagateljevega očitka, ki se nanaša na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Morebitna ugotovitev o (ne)zakonitem ravnanju naročnika tudi iz tega razloga, namreč ne bi mogla več vplivati niti na vlagateljev položaj niti na (drugačen) status njegove ponudbe (vlagatelj je v obravnavanem primeru oddal najcenejšo ponudbo, edino merilo v obravnavanem primeru pa je najnižja vrednost posameznega sklopa), prav tako pa tudi ne na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.

Ker je vlagatelj uspel izkazati, da je bila njegova ponudba nezakonito izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik naj v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije in sprejme eno izmed odločitev, ki jih v tem primeru dopušča ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, kot potrebne priznava vse priglašene stroške - to je stroške takse v višini 1.000,00 EUR. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 11.10.2017



Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:

- Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Jadranska cesta 31, Ankaran,
- Medias International d.o.o., Leskoškova cesta 9D, Ljubljana,
- Medis d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.