018-185/2017 DARS, d.d., Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji

Številka: 018-185/2017-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba gradbeno instalacijskih del in digitalnega video nadzora na AC v Republiki Sloveniji« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba ISKRA, elektro in elektronska industrija d.d., Stegne 21, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 10.10.2017

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji naročila št. 402-25/17-SNR/165, z dne 04.08.2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 17.901,54 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 09.03.2017 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 001733/2017-B01. Naročnik je dne 04.08.2017 sprejel Odločitev o oddaji naročila št. 402-25/17-SNR/165, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo skupnima ponudnikoma Tenzor d.o.o., Mariborska cesta 13, Ptuj in GVO d.o.o., Cigaletova ulica 10, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je izbrana ponudba dopustna in (ob upoštevanju meril Ponujena cena in Dodatne reference sistemskega inženirja) najugodnejša.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 16.08.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da iz izpodbijane odločitve izhaja, da po merilu Dodatne reference sistemskega operaterja ni prejel nobene točke kljub temu, da je navedel ustrezne reference. V ponudbi je namreč navedel osebo in dve dodatni referenci. Iz izpodbijane odločitve tudi ni razvidno, na kakšen način je naročnik ocenjeval ponudbe po tem merilu. Prav tako ni pojasnil, zakaj vlagatelj, za razliko od preostalih ponudnikov, ni prejel nobene točke. Naročnik je tako kršil 90. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) in načelo transparentnosti, saj se ocenjevanja ne da preizkusiti. Da bi namreč mogli ponudniki sprejeti odločitev o (ne)uveljavljanju pravnega varstva, morajo biti v zadostni meri seznanjeni s konkretnimi in jasnimi razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu njegove odločitve (vlagatelj se s tem v zvezi sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-071/2015 in 018-163/2016). Ob upoštevanju dejstva, da je bila njegova ponudba cenovno najugodnejša, zatrjuje vlagatelj, je očitek o neobrazloženosti odločitve utemeljen, zaradi česar mu je onemogočeno uveljavljanje z ustavo zagotovljene pravice do pravnega varstva. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da ga je naročnik pri ocenjevanju po merilu Dodatne reference sistemskega operaterja neenakopravno obravnaval. Vlagatelj navaja, da je vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je ugotovil, da je predložil reference za odgovornega vodjo del in za odgovornega vodjo posameznih del. V Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 s spremembami; v nadaljevanju ZGO-1) se pojem sistemski inženir ne uporablja in tudi iz izpodbijane odločitve izhaja, da je naročnik ocenjeval reference za odgovornega vodjo del. Naročnik je izbranemu ponudniku namenil 20 točk kljub temu, da je le-ta predložil eno referenco za odgovornega vodjo del in eno referenco za odgovornega vodjo posameznih del. Vlagatelj zatrjuje, da je predložil dve referenci, v eni je oseba, ki jo je navedel, nastopala kot odgovorni vodja del in sistemski integrator (Izvedba elektro in strojne opreme predora Markovec), v drugi pa kot odgovorni vodja del (Nadgradnja elektro in strojne opreme predorov Ločica in Jasovnik). Naročnik mu ni namenil nobene točke kljub temu, da sta referenci najmanj enaki ali še kvalitetnejši od referenc izbranega ponudnika. Iz prvega in tretjega odstavka 77. člena ZGO-1 je razvidno, da je odgovorni vodja del nedvomno bolj usposobljen kot odgovorni vodja posameznih del, zato ni razumljivo, čemu je izbrani ponudnik prejel 20 točk, vlagatelj pa nobene. Očitno so bile po naročnikovem mnenju, ki ni nikjer obrazloženo, reference izbranega ponudnika ustrezne, vlagateljeve, ki so še kvalitetnejše, pa ne. Navedeno pa pomeni, zaključuje vlagatelj, da je bil v primerjavi z izbranim ponudnikom obravnavan neenakopravno.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 28.08.2017, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Zatrjuje, da je v njegovi ponudbi kot sistemski inženir nominirana oseba B.T., ki svojimi referencami v celoti izpolnjuje zahteve in dodatnih referenc. Navedena oseba je (kot sistemski inženir) izvajala dela pri vseh štirih navedenih referenčnih delih, ki se nanašajo na izvedbo in vzpostavitev sistema video nadzora za spremljanje prometa na AC/HC. Vsa navedena referenčna dela so vključevala najmanj 10 kamer ter so bila dokončana v zahtevanem obdobju. Referenčne zahteve so jasne. V kakšni formalni vlogi (odgovorni vodja del, odgovorni vodja posameznih del, ipd.) je nominirani sistemski inženir sodeloval pri referenčnih poslih ni pomembno, saj to ni bilo zahtevano. Naročnik je njegove reference pravilno ocenil in mu upravičeno dodelil maksimalno število točk. Ravno tako vlagatelj upravičeno ni prejel nobene točke. Izbrani ponudnik navaja, da je na referenčnem projektu (»Nadgradnja elektro in strojne opreme predorov Ločica in Jasovnik, I. faza«) vlagateljev sistemski inženir (M.T.) opravljal formalno funkcijo odgovornega vodje del (OVD), kot predstavnik vodilnega partnerja. Dejansko pa je vsa dela odgovornega vodje del izvajal njegov namestnik (oseba S.P.). Za izvedbo posameznih del so bili imenovani odgovorni vodje posameznih del. Za področje video nadzora prometa in avtomatske detekcije prometa, zatrjuje izbrani ponudnik, je bil imenovan (njegov) sistemski inženir B.T., ki je dejansko izvajal in vzpostavil video nadzorni sistem za spremljanje prometa na AC/HC, ki je vključeval več kot deset kamer. Podjetje Tenzor d.o.o., Ptuj je na tem objektu sodelovalo kot partner v skupni ponudbi. Izbrani ponudnik še pojasnjuje, da je na referenčnem projektu »Izvedba elektro in strojne opreme predora Markovec« nominirani sistemski inženir vlagatelja (M.T.) opravljal formalno funkcijo odgovornega vodje del, kot predstavnik vodilnega partnerja. Za izvedbo posameznih del so bile imenovane druge osebe. Tako je bil, kot odgovorna oseba za koordinacijo pri izvedbi integracije VNP in ADP in nadzora prevoza nevarnih tovorov, imenovan delavec iz pertnerskega podjetja Traffic Design d.o.o., Ljubljana, to je oseba J.P., ki je dejansko izvedla in vzpostavila video nadzorni sistem za spremljanje prometa na AC/HC, ki je vključevalo več kot 10 kamer. Podjetje Traffic Design d.o.o., Ljubljana je na tem objektu sodelovalo kot partner v JV ponudbi.

Naročnik je z dokumentom št. 402-8/17-165/16-rev, z dne 08.09.2017, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da vlagateljeva ponudba ni bila zavrnjena kot nedopustna in zatrjuje, da je v obrazložitvi na jasen način prikazal razvrstitev pravočasnih ponudb glede na merila. Vlagateljeva ponudba je bila uvrščena na tretje mesto. Ker je bila prvouvrščena ponudba (ponudba izbranega ponudnika) ocenjena kot dopustna, ostalih ponudb ni presojal. Da vlagatelj pri ocenjevanju dodatnih referenc sistemskega inženirja ne more prejeti več kot 0 točk, izhaja iz dejstva, da izkušenj odgovornega vodje del ni mogoče enačiti z izkušnjami pri izvedbi in vzpostavitvi oziroma obnovi video nadzora. Naročnik zatrjuje, da je z odgovori na vprašanja ponudnikov jasno zapisal, da se mora strokovnjak izkazati z izkušnjami, ki jih je pridobil z izvedbo vseh potrebnih nastavitev sistema. Slednje pa zagotovo ni bila naloga odgovornega vodje del, in je kader, ki ga je vlagatelj nominiral za sistemskega inženirja, tudi ni opravljal. Naročnik je namreč že v razpisni dokumentaciji za predmetni referenci zahteval, da ponudniki navedejo tako odgovornega vodjo del, kot tudi kader, ki bo odgovoren za vzpostavitev sistema video nadzora. Iz točke 12.2 razpisne dokumentacije jasno izhaja, da se po spornem merilu vrednotita dve dodatni referenci sistemskega inženirja pri izvedbi in vzpostavitvi sistema video nadzora za spremljanje prometa na AC/HC, ki vključuje najmanj 10 kamer. V okviru dodatnih referenc se torej ne ocenjuje in vrednoti vloga nominiranega kadra, kot odgovornega vodje del oziroma odgovornega vodje posameznih del, pač pa se ocenjuje vloga nominiranega kadra pri izvedbi in vzpostavitvi video nadzora. Zato je za presojo dodatnih referenc povsem irelevantno, ali je sistemski inženir nastopal v vlogi odgovornega vodje del (ali v vlogi odgovornega vodje posameznih del). Naročnik se strinja z vlagateljem v tem, da je njegov kader, ki je bil nominiran za sistemskega inženirja, v okviru spornih referenc izvajal naloge odgovornega vodje del, vendar hkrati opozarja, da to v razpisni dokumentaciji ni bilo zahtevano. V kolikor bi bilo to upoštevano, zatrjuje naročnik, bi kršil lasno razpisno dokumentacijo. Naročnik še dodaja, da je v tabeli, in sicer v stolpcu 5 (na 2. strani) izpodbijane odločitve, prišlo do napake, saj se je v tekstu rubrike pojavila navedba OVD. Naročnik citira zahteve, ki jih je podal v zvezi z dodatnimi referencami sistemskega inženirja v razpisni dokumentaciji in vsa vprašanje in odgovore nanje, ki so bila v zvezi s tem objavljena na Portalu javnih naroči. Zatrjuje, da je iz njegovih zahtev razvidno, da je za izpolnitev osnovnega referenčnega pogoja, kakor dodatnih referenc, ponudnik moral izkazati, da je sistemski inženir dejansko sodeloval pri izvedbi in vzpostavitvi videonadzora na način, da je izvajal vse potrebne nastavitve sistema. Navaja, da je bil v okviru referenčnega dela »Nadgradnja elektro in strojne opreme predorov Ločica in Jasovnik« (katerega naročnik in investitor je bil sam), kot strokovnjak za video nadzor prometa in avtomatske detekcije prometa, imenovan (in je dela dejansko tudi izvajal) strokovnjak B.T. Navedena oseba je bila kot kader, odgovoren za umerjanje in nastavitve avtomatske detekcije prometa, imenovana že v ponudbi in kasneje v pogodbi s strani podjetja Tenzor d.o.o., ki je kot partner sodeloval pri izvedbi referenčnega posla. Naročnik še navaja, da je bil v okviru referenčnega dela »Izvedba elektro in strojne opreme predora Markovec« imenovan in dela dejansko tudi izvajal, strokovnjak J.P., in sicer kot kader partnerja Traffic Design d.o.o., Ljubljana. Slednji je namreč (na podlagi medsebojne delitve del med partnerji) prevzel v izvedbo tudi video nadzorni sistem predora. Naročnik zatrjuje, da razpolaga z dokumentom o imenovanju osebe J.P., in sicer za odgovorno osebo za koordinacijo pri izvedbi integracije VNP in ADP ter nadzora prevoza nevarnih tovorov, ki je skrbela za kvaliteto, količino in vrednost izvedenih del, izvedbo del v skladu s projektno dokumentacijo ter izvajanje del glede na pogodbeno dogovorjene roke. Naročnik nadalje zatrjuje, da vlagatelja v razmerju do izbranega ponudnika ni obravnaval neeanakopravno. Pojasnjuje reference izbranega ponudnika in navaja, da je nominirani sistemski inženir (B.T.) pri vseh treh referenčnih poslih dejansko izvajal tudi dela na vzpostavitvi sistema video nadzora. Ker je s strani vlagatelja nominirani sistemski inženir (za razliko od nominiranega kadra izbranega ponudnika) v okviru referenc izvajal le naloge odgovornega vodje del (kar potrjuje tudi vlagatelj sam), so njegovi očitki neutemeljeni.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 15.09.2017, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da je naročnik pojem sistemskega inženirja v razpisni dokumentaciji nejasno opredelil, poleg tega pa celo iz izpodbijane odločitve izhaja, da je naročnik zahteval odgovornega vodjo del, česar naročnik ne more pripisati tipkarski ali kakršnikoli drugi napaki. Vlagatelj navaja, da naročnik v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, pojem sistemskega inženirja tolmači kot inženirja, ki je ustrezno izobražen za določen sistem, kar dokazuje z ustreznim certifikatom, oziroma s potrdilom o opravljenem šolanju. Oboje mu izda proizvajalec opreme. V kolikor bi naročnik dejansko zahteval tak kader, bi to moralo izhajati iz razpisne dokumentacije, zahtevana pa bi morala biti tudi ustrezna dokazila, pri čemer bi bilo ustrezno dokazilo samo potrdilo/certifikat, izdan s strani proizvajalca. V konkretnem primeru to ni bilo zahtevano, zato je vlagatelj ravnal v skladu z zahtevami naročnika in predložil vso potrebno dokumentacijo za izkazovanje dodatnih referenc. Zatrjuje, da je predložil reference, iz katerih je razvidno, da je njegov nominiran strokovnjak nastopal kot odgovorni vodja del in sistemski integrator. Odgovorni vodja del in odgovorni vodja posameznih del pa sta osebi, ki v sebi združujeta tudi funkcijo sistemskega inženirja. Navedeno velja vsaj v obravnavanem primeru oziroma ob upoštevanju naročnikove razpisne dokumentacije, kar naročnik potrjuje tudi s tabelo iz izpodbijane odločitve. Naročnik pa poskuša z odločitvijo o zahtevku za revizijo očitno spreminjati razpisno dokumentacijo, kar je dejansko storil tudi že z izpodbijano odločitvijo. Naročnik je v obravnavanem primeru sam odločil, kdo je in kdo ni usposobljen izvajati razpisana dela. Naročnik ni zahteval certifikata (potrdila proizvajalca sistema), od izbranega ponudnika očitno tudi ni zahteval ustreznih dokazil. Referenčni potrdili, ki ju je izbrani ponudnik predložil v ponudbi za izkazovanje dodatnih referenc v točki 12.2 razpisne dokumentacije, sploh nista bili zahtevani. Potrdili sicer potrjujeta, da je B.T. (kot odgovorni vodja del oziroma kot odgovorni vodja posameznih del) izvajal referenčna dela, vendar je glede na datum izdaje potrdil očitno, da sta bili izdani za potrebe drugih postopkov oddaje javnih naročil. Tudi sicer je lahko naročnik te podatke (kot investitor referenčnih del) preveril v lastni dokumentaciji. Naročnik se je torej o tem, kaj dejansko pričakuje od ponudnikovega kadra, odločil šele po prejemu ponudb. Šele takrat je očitno napolnil vsebino pojma sistemski inženir, čeprav je še v izpodbijani odločitvi zapisal, da so bile predmet ocenjevanja reference odgovornega vodje del. Navedeno ne more biti tiskarska napaka, še zlasti ob upoštevanju, da gre pri sistemskemu inženirju za kategorijo, ki ni zakonsko definirana. Kaže pa tudi dejstvo, da očitno tudi izbrani ponudnik ni predložil ustrezne dokumentacije. V konkretnem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji določil kaj zahteva, a ne na način kot to pojasnjuje. Naročnik je v svojih razpisih, kadar je dejansko zahteval reference, ki izkazujejo ustrezno izobražen kader za določen sistem, zahteval certifikate. Ker tega tokrat ni zahteval, se je sam odločil, kdo je in kdo ni dovolj usposobljen, da sodeluje pri izvedbi razpisanega posla. Vlagatelj še navaja, da ne ve, zakaj se je naročnik odločil, da bo v izpodbijani odločitvi in v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, svoje zahteve tolmačil drugače. V konkretnem primeru je tako naročnik kršil določbe ZJN-3, saj po izteku roka za oddajo ponudb določa vsebino svojih zahtev, ki se nanašajo na dodatne reference, na način, da jih poskuša prilagoditi izbranemu ponudniku. Vlagatelj ponovno opozarja, da iz izpodbijane odločitve jasno izhaja, da je naročnik zahteval reference OVD, zato meni, da kakršnokoli drugačno naročnikovo tolmačenje ne more iti v njegovo škodo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je z izpodbijano odločitvijo kršil 90. člen ZJN-3 in načelo transparentnosti, saj se ocenjevanja po enem izmed meril ne da preizkusiti. Zatrjuje tudi, da iz izpodbijane odločitve izhaja, da je naročnik vrednotil reference odgovornega vodje del. Ker je predložil dve referenci, v katerih sta nominirana strokovnjaka nastopala v vlogi odgovornega vodje del, neupravičeno ni prejel nobene točke. V primerjavi z izbranim ponudnikom je bil tudi neenakopravno obravnavan, saj je slednji za dve referenci (od katerih je nominirana oseba v eni nastopala v vlogi odgovornega vodje del, v drugi pa zgolj v vlogi odgovornega vodje posameznih del) prejel najvišje možno število točk.

6. člen ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem javnem postopku, kar se (upoštevaje vrednosti iz 22. člena ZJN-3) zagotavlja z objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije in na Portalu javnih naročil. Navedeno načelo se nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj le-tega zlasti na objave javnih naročil, razpisno dokumentacijo, postopek odpiranja ponudb in dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem in pregledovanjem ponudb. Konkretizirano je tudi v tretjem odstavku 90. člena ZJN-3, ki določa, da mora odločitev o oddaji naročila vsebovati:
- razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo,
- značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma,
- razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju,
- v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (tudi v obeh odločitvah, na kateri opozarja vlagatelj), morajo odločitev o oddaji naročila spremljati ustrezne informacije ponudnikom (ugotovitve in razloge zanjo), ki so bistvenega pomena pri uveljavljanju pravnega varstva v revizijskem postopku, med drugim tudi opis značilnosti in prednosti izbrane ponudbe. Obrazložitev odločitve o oddaji naročila mora vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločitev o oddaji naročila zakonita ali ne. Pri tem sicer ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve o oddaji naročila vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve o oddaji naročila. Vendar pa morajo biti v povezavi z odločitvijo jasno in nedvoumno navedena glavna pravna in dejanska dejstva. Ponudnik lahko namreč zgolj na osnovi obrazložitve oceni, ali so bile v postopku oddaje javnega naročila kršene njegove pravice ter ali bo za zaščito svojih interesov vložil zahtevek za revizijo. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, in sicer glede na kontekst sprejetja odločitve o oddaji naročila ter celoto pravnih pravil, ki urejajo področje javnega naročanja, ter glede na konkretna ravnanja naročnika pred in po izdaji odločitve o oddaji naročila.

Naročnik je kadrovske zahteve navedel v točki e) točke 4.2 Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe (Pogoji za sodelovanje), kjer je med drugim postavil naslednje zahteve:

»Ponudnik mora razpolagati s tehničnim osebjem oziroma strokovnimi kadri, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila in so odgovorni za izvedbo razpisanih del, in sicer:

Odgovorni vodja del mora:
- najkasneje do uvedbe v delo izpolniti pogoje za odgovornega vodjo del za zahtevne objekte v skladu z drugim odstavkom 77. člena ZGO-1, ob upoštevanju določil Pravilnika o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in inženirske zbornice Slovenije, oziroma v skladu z 230. členom ZGO-1,
- imeti vsaj eno referenco v zadnjih desetih letih pred objavo predmetnega javnega naročila pri novogradnji ali obnovi AC ali HC ali glavnih cest, in sicer kot kader, ki je opravljal dela, ki v smislu določb ZGO-1 pomenijo funkcijo odgovornega vodje del ali odgovornega vodje posameznih del.

1 sistemski inženir mora:
- imeti vsaj eno referenco v zadnjih desetih letih pred objavo predmetnega javnega naročila pri izvedbi in vzpostavitvi sistema video nadzora za spremljanje prometa na AC/HC pri vsaj enem naročilu, ki je vključevalo najmanj 10 kamer.

Naročnik bo upošteval le referenčna dela, ki so dokončana. Kot datum dokončanja bo naročnik upošteval datum izdaje potrdila o prevzemu ali enakovrednega potrdila, ki izkazuje datum sprejema in izročitve referenčnega dela.

Dokazilo: ESPD obrazec

Posamezni strokovnjak lahko pokriva obe področji, v kolikor izpolnjuje zahtevane pogoje za oba strokovnjaka hkrati.«

Naročnik je v točki 12.2 Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe (Merila za izbiro ponudbe) navedel, da bo ponudbe vrednotil na podlagi merila Ponujena cena, ki ga je ovrednotil z 80 % ponderjem, in na podlagi merila Dodatne reference sistemskega inženirja, ki ga je ovrednotil z 20 % ponderjem.

Naročnik je navedel, da bo merilo Dodatne reference sistemskega inženirja uporabil na naslednji način:

»Pri merilu se vrednotita maksimalno dve dodatni referenci sistemskega inženirja, kot sledi:
- imeti referenco v zadnjih desetih letih pred objavo predmetnega javnega naročila pri izvedbi in vzpostavitvi sistema videonadzora za spremljanje prometa na AC/HC pri vsaj enem naročilu, ki je vključevalo najmanj 10 kamer.

Naročnik bo upošteval le referenčna dela, ki so dokončana. Kot datum dokončanja bo naročnik upošteval datum izdaje potrdila o prevzemu ali enakovrednega potrdila, ki izkazuje datum sprejema in izročitve referenčnega dela.

V kolikor ponudnik v obrazec Seznam kadrov z referenčnimi deli za merilo v Poglavju 10 - Sposobnost ne bo navedel dodatnih referenc sistemskega inženirja, naročnik naknadno predloženih dodatnih referenc ne bo upošteval.

Ponudnik v obrazec Seznam kadrov z referenčnimi deli za merilo v Poglavju 10 - Sposobnost ne sme navesti istih referenčnih del, kot jih je navedel v obrazec ESPD za izpolnjevanje pogoja iz podčlena 4.2 e) Navodil za sistemskega inženirja.«

Tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije je bilo v zvezi z zahtevano referenco sistemskega inženirja in merilom Dodatne reference sistemskega inženirja postavljenih več vprašanj (naročnik je vsa vprašanja in odgovore nanje objavil na Portalu javnih naročil, in sicer v Dodatku 2 in v Dodatku 4 k razpisni dokumentaciji).

Naročnik je pojasnil, da je vzpostavitev širši pojem, saj poleg fizične izvedbe pomeni vse potrebne nastavitve sistema tako, da video sistem deluje in zagotavlja vse zahtevane funkcionalnosti. Navedel je še, da je postavljena zahteva sorazmerna s predmetom javnega naročila, ki vključuje cca. 80 kamer. Prav tako je tudi pojasnil, da osnovna referenca sistemskega inženirja pomeni izpolnjevanje pogoja, dve dodatni referenci pa se vrednotita v okviru merila.

Iz citirane razpisne dokumentacije izhaja, da so morali ponudniki nominirati odgovornega vodjo del in sistemskega inženirja. Odgovorni vodja del je moral, najkasneje do uvedbe v delo, izpolniti pogoje za odgovornega vodjo del za zahtevne objekte (drugi odstavek 77. člena ZGO-1) ter je moral izkazati (v zadnjih desetih letih pred objavo predmetnega javnega naročila) vsaj eno referenco pri novogradnji ali obnovi AC in HC ali glavnih cest, ki jo je pridobil v vlogi odgovornega vodje del ali odgovornega podje posameznih del. Sistemski inženir je moral imeti (v zadnjih desetih letih pred objavo predmetnega javnega naročila) vsaj eno referenco pri izvedbi in vzpostavitvi sistema video nadzora za spremljanje prometa na AC/HC pri vsaj enem naročilu, ki je vključevalo najmanj 10 kamer. Naročnik v zvezi s funkcijo sistemskega inženirja ni postavil nobenih drugih zahtev, zato je potrebno šteti, da so lahko ponudniki v tej vlogi nominirali kateregakoli strokovnjaka (inženirja), ki ima (vsaj) eno referenco, ki jo je (v zadnjih desetih letih pred objavo javnega naročila na Portalu javnih naročil) pridobil pri izvedbi in vzpostavitvi sistema video nadzora za spremljanje prometa na AC/HC, pri vsaj enem naročilu, ki je vključevalo najmanj 10 kamer. Naročnik je dovolil ponudnikom, da lahko posamezni strokovnjak pokriva obe področji, v kolikor izpolnjuje zahteve za oba strokovnjaka hkrati.

Iz zgoraj citiranih delov razpisne dokumentacije je tudi razvidno, da je naročnik, med eno izmed dveh meril za ocenitev ponudb, vključil merilo Dodatne reference sistemskega inženirja. Naročnik je napovedal, da bo v okviru tega merila, ki ga je ovrednotil z 20 % ponderjem, vrednotil največ dve referenci sistemskega inženirja, ki ju je pridobil v zadnjih 10 letih pred objavo predmetnega javnega naročila, ter se nanašata izvedbo in vzpostavitev sistema video nadzora za spremljanje prometa na AC/HC pri vsaj enem naročilu, ki je vključevalo najmanj 10 kamer.

Naročnik je torej v razpisni dokumentaciji jasno in nedvoumno navedel, da ena referenca sistemskega inženirja pomeni izpolnjevanje pogoja, dve nadaljnji referenci pa se vrednotita v okviru merila. V okviru merila Dodatne reference sistemskega inženirja se, kot pravilno navajata tako naročnik, kakor tudi izbrani ponudnik, ne vrednoti vloga nominiranega kadra, kot odgovornega vodje del oziroma odgovornega vodje posameznih del, pač pa se ocenjuje vloga nominiranega kadra (sistemskega inženirja) pri izvedbi in vzpostavitvi sistema video nadzora za spremljanje prometa na AC/HC pri naročilu, ki je vključevalo najmanj 10 kamer. Zato je pri presoji (ocenjevanju) dodatnih referenc nepomembno, ali je nominirani strokovnjak (sistemski inženir) nastopil v vlogi odgovornega vodje del ali v vlogi odgovornega vodje posameznih del.

Pregled odstopljene dokumentacije pokaže, da je na končno izbiro najugodnejšega (izbranega) ponudnika odločilno vplivalo ocenjevanje po merilu Dodatne reference sistemskega inženirja. Vlagatelj je namreč, izmed štirih sodelujočih ponudnikov, ponudil najugodnejšo ceno, zato je bil po merilu Ponujena cena ocenjen z 80 točkami (izbrani ponudnik je po tem merilu prejel 79,29 točk, preostala dva ponudnika pa 71,75 in 53,17 točk). Ker je bil vlagatelj po merilu Dodatne reference sistemskega inženirja ocenjen z 0 točkami, preostali trije ponudniki pa z 20 točkami, se je uvrstil na predzadnje (tretje) mesto.

Naročnik je v izpodbijanem sklepu sicer predstavil tabelarični prikaz dodeljenih točk posameznim ponudnikom po obeh merilih za ocenjevanje ponudb, vendar iz navedenega dokumenta ne izhaja, da je naročnik merilo Dodatne reference sistemskega inženirja uporabil na način kot ga je opisal v razpisni dokumentaciji. Poleg (zgolj) tabelaričnega prikaza točk je namreč naročnik v tabeli navedel tudi, da je ocenjeval reference odgovornega vodje del in torej ne, kot je jasno in vnaprej napovedal v razpisni dokumentaciji, da bosta znotraj predmetnega merila upoštevani (ocenjevani) največ dve referenci sistemskega inženirja. Ob navedenem se je pri vlagatelju upravičeno vzbudil dvom v pravilno in objektivno ocenjevanje oziroma vtis, da ga je naročnik v primerjavi z izbranim ponudnikom neenakopravno obravnaval. Kot je namreč navedel, je predložil dve referenci za odgovornega vodjo del, pa kljub temu ni prejel nobene točke, izbrani ponudnik, ki je predložil eno referenco za odgovornega vodjo del in eno referenco za odgovornega vodjo posameznih del, pa je prejel vseh 20 možnih točk. Naročnik je v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo, navedel, da je pri ocenjevanju ponudb po merilu Dodatne reference sistemskega inženirja ravnal skladu s citirano razpisno dokumentacijo, oziroma da je dejansko ocenjeval reference sistemskega inženirja, pri čemer je priznal, da je v izpodbijani odločitvi, točneje v petem stolpcu na 2. strani izpodbijane odločitve »prišlo do napake, ko se v tekstu rubrike pojavila navedba OVD«.

Državna revizijska komisija je že v svojih številnih odločitvah zapisala, da mora naročnik razloge, s katerimi utemeljuje svojo odločitev o oddaji javnega naročila, navesti že v odločitvi o oddaji javnega naročila. Namen odločitve o oddaji naročila je namreč, kot že izhaja iz te obrazložitve, predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o njegovem zahtevku za revizijo, (praviloma) ne sme navajati novih kršitev (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati drugačnih (ali novih) razlogov za neizbiro vlagateljeve ponudbe. S tem bi bil namreč takšen vlagatelj onemogočen v možnosti učinkovitega pravnega varstva. Državna revizijska komisija zato navedb naročnika, ki se nanašajo na ocenjevanje vlagateljeve ponudbe (in izhajajo šele iz naročnikovega sklepa, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo), ni mogla upoštevati. Ker je potrebno, ob upoštevanju vsega navedenega, nastalo situacijo pripisati naročniku, oziroma naročnikovi obrazložitvi, iz katere izhaja, da so bile predmet ocenjevanja reference odgovornega vodje del (očitno pa je ravno zaradi te napake vlagatelj tudi vložil zahtevek za revizijo), je Državna revizijska komisija vlagateljevim očitkom sledila.

Ker je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik z obrazložitvijo kršil tretji odstavek 90. člena ZJN-3 in načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3), je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

V skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da naj v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih predvideva ZJN-3 ter jo ustrezno obrazloži. Pri tem naj upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva, in sicer 17.901,54 EUR za plačilo takse, 1.500,00 EUR za pripravo zahtevka za revizijo po zunanjem svetovalcu in 20,00 EUR za poštne in telekomunikacijske storitve.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Stroški predrevizijskega in revizijskega postopka so taksa za predrevizijski in revizijski postopek in drugi izdatki, vključno s stroški dela, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim ter pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov (prvi odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, kot potreben, priznala strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski zahtevek v višini 17.901,54 EUR. Ni pa mu priznala »stroškov priprave revizijskega zahtevka po zunanjem svetovalcu« v višini 1.500,00 EUR, torej po pooblaščencu, ki ni odvetnik. Povračila tovrstnih stroškov ZPVPJN izrecno ne ureja. Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, pa v 151. členu določa, da pravdni stroški obsegajo (tudi) nagrado za delo (odvetnika in) drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade. To pomeni, da mora upravičenje drugih oseb (ki niso odvetniki) do nagrade izhajati iz zakona. Ker noben od omenjenih predpisov ne določa temelja za priznanje nagrade pooblaščencu, ki ni odvetnik, teh stroškov vlagatelju ni mogoče priznati. Vlagatelj je zahteval še 20,00 EUR za poštne in telekomunikacijske storitve Ker vlagatelj teh stroškov ni opredeljeno navedel (kot to določa peti odstavek 70. člena ZPVPJN), mu jih Državna revizijska komisija prav tako ni mogla priznati.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 17.901,54 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 10.10.2017



Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije









Vročiti:

- DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje,
- ISKRA, elektro in elektronska industrija d.d., Stegne 21, Ljubljana,
- Tenzor d.o.o., Mariborska cesta 13, Ptuj,
- GVO d.o.o., Cigaletova ulica 10, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.