018-182/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance

Številka: 018-182/2017-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema MFERAC« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PERFTECH d.o.o., Baragova ulica 7E, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Avbreht, Zajc in partnerji, odvetniška družba, o. p., d. o. o., Tivolska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 10. 2017

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 15. 12. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 8. 3. 2017, pod št. objave JN001732/2017-B01, dne 9. 3. 2017 pa pod oznako 2017/S 048-088139 tudi v Uradnem listu Evropske unije. Dne 27. 3. 2017, 5. 4. 2017 in 10. 4. 2017 so bili na portalu javnih naročil objavljeni še popravki (pod št. objav JN001732/2017-K01, JN001732/2017-K02 in JN001732/2017-K03); popravki so bili dne 28. 3. 2017, 6. 4. 2017 in 11. 4. 2017 objavljeni tudi v Uradnem listu Evropske unije (pod oznakami 2017/S 061-114547, 2017/S 068-128947 in 2017/S 071-135341). Dne 19. 4. 2017 so družbe Comtrade d.o.o., Letališka cesta 29B, Ljubljana, RAIS d.o.o., Ljubljana, Teslova ulica 30, Ljubljana, MAOP d.o.o. Ljubljana, Litijska cesta 64, Ljubljana in RRC d.d., Ljubljana, Jadranska ulica 21, Ljubljana, ki jih je vse zastopal Avbreht, Zajc in partnerji, odvetniška družba, o. p., d. o. o., vložili zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik zavrnil, Državna revizijska komisija pa mu je deloma ugodila (sklep št. 018-084/2017-8 z dne 21. 6. 2017).

Naročnik je nato na portalu javnih naročil dne 21. 7. 2017 in 10. 8. 2017 objavil še dva popravka (pod št. objav JN001732/2017-K04 in JN001732/2017-K05); popravka sta bila dne 22. 7. 2017 in 11. 8. 2017 (pod oznakama 2017/S 048-088139 in 2017/S 153-317744) objavljena tudi v Uradnem listu Evropske unije. Zadnje informacije (odgovore na vprašanja) gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja, je naročnik posredoval preko portala javnih naročil dne 10. 8. 2017.

Vlagatelj je dne 23. 8. 2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Uvodoma pojasnjuje aktivno legitimacijo in navaja opozorila naročniku preko portala javnih naročil, s katerimi je bil naročnik opozorjen na kršitve. Zatrjuje, da zaradi nezakonite razpisne dokumentacije ne more oddati dopustne in konkurenčne ponudbe (niti če se poveže z drugimi subjekti), ker so pogoji in zahteve določeni v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN 3) in njegovimi temeljnimi načeli. Vlagatelj v nadaljevanju kot problematične izpostavlja:
- nezakonite zahteve, ki se nanašajo na sistemskega arhitekta (glede števila in vsebine zahtevanih referenc, certificiranih znanj s področja informacijske varnosti in dodatnih zahtev);
- odvzem možnosti zastavljati vprašanja oz. zahtevati pojasnila glede spremenjenih in novih zahtev razpisne dokumentacije, ki so bile dane po roku za oddajo vprašanj;
- zahtevo glede načina izkazovanja izpolnjevanja pogoja aktivnega znanja slovenskega jezika za ključni kader, v povezavi z rokom za oddajo ponudb ter dopuščanjem sprememb kadra v okviru meril;
- zahtevo, da morata imeti vsaj dva Oracle PL/SQL razvijalca na podatkovni bazi Oracle pridobljena veljaven certifikat »Oracle Advanced PL-SQL Developer Certified Professional«.
Vlagatelj predlaga, da naročnik oz. Državna revizijska komisija razveljavi izpostavljene zahteve, oziroma, da v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Vlagatelj je dne 23. 8. 2017 podal predlog za zadržanje postopka oddaje javnega naročila, kateremu je naročnik s sklepom z dne 28. 8. 2017, št. 4300-14/2016/65, ugodil in odločil, da se izvajanje predmetnega javnega naročila zadrži do pravnomočnosti odločitve naročnika oz. Državne revizijske komisije o vloženem zahtevku za revizijo v predmetnem postopku.

Dne 5. 9. 2017 je naročnik sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V zvezi z določbo ZPVPJN o omejitvi zahtevkov za revizijo zaradi iste kršitve (16. člen ZPVPJN) naročnik ugotavlja, da vlagatelj zahtevka za revizijo v postopku oddaje javnega naročila še ni vložil – kljub temu, da je bila med vlagatelji prejšnjega zahtevka za revizijo z dne 19. 4. 2017 zoper določbe razpisne dokumentacije tudi družba, ki je 90% lastnik vlagatelja. Naročnik sicer v celoti zavrača vse navedbe vlagatelja in očitane kršitve. Pojasnjuje, da se je v predmetnem naročilu zaradi predmeta naročila in okoliščin njegovega izvajanja ter s tem povezanimi tveganji odločil za določene dodatne poslovne zahteve javnega naročila. To je storil skladno z višino pričakovanih tveganj, da bi preprečil nastanek neželenih posledic. V skladu z zahtevnostjo javnega naročila in nujnostjo hkratnega obvladovanja obstoječega sistema MFERAC ter prenovljenega sistema MFERAC je postavil zahtevo po široki paleti znanj in izkušenj; v skladu z veliko intenzivnostjo javnega naročila je postavil organizacijske zahteve glede delitve odgovornosti na področni vodstveni kader – ključni kadri, zahteve po kadru pa je oblikoval tudi glede na potrebe po dopolnjevanju svojih kadrovskih kapacitet v zvezi z deli na projektu MFERAC. Naročnik je v nadaljevanju vsako od zatrjevanih kršitev zavrnil kot neutemeljeno.

Naročnik je z vlogo z dne 6. 9. 2017 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 11. 9. 2017 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo ter v celoti zavrača kot neutemeljene ugotovitve naročnika.

Državna revizijska komisija je dne 20. 9. 2017 prejela tudi naročnikovo vlogo »Opredelitev do navajanj vlagatelja v odzivu na sklep o zavrnitvi revizije«, št. 4300-14/2016/75, z dne 18. 9. 2017.

Državna revizijska komisija je po prejemu zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN ter ugotovila, da zahtevku za revizijo ni bilo priloženo ustrezno pooblastilu odvetniški družbi (vlagatelj namreč nastopa s pooblaščencem – odvetniško družbo). Vlagatelja je zato z dopisom z dne 21. 9. 2017 pozvala na dopolnitev zahtevka za revizijo z ustreznim pooblastilom; vlagatelj je skladno s tem ustrezno pooblastilo posredoval Državni revizijski komisiji v prilogi dopisa z dne 25. 9. 2017.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil zoper vsebino posameznih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj najprej izpodbija zahtevo, skladno s katero mora sistemski arhitekt (kot eden od ključnih kadrov) izkazovati sodelovanje na referenčnem projektu, ustrezajočemu tistemu iz obrazca REF2.

Naročnik je sporne zahteve navedel pod točko b) razdelka »1. Ključni kadri« v podpoglavju »9.1.3.2. Kadrovski pogoji« poglavja »9. UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI« dokumenta »POVABILO IN NAVODILO GOSPODARSKIM SUBJEKTOM ZA PRIPRAVO PONUDBE ZA JAVNO NAROČILO PO ODPRTEM POSTOPKU Z OZNAKO ODMFERAC16« (v nadaljevanju: Povabilo), skladno s katerim mora ponudnik kot enega od ključnih kadrov zagotoviti:

»enega »sistemskega arhitekta«,
ki je v vlogi sistemskega arhitekta ali vodilnega razvijalca sodeloval na projektu, ki ustreza vsem zahtevam referenčnega projekta, kot so opredeljene v obrazcu »REF1 Izjava referenčnega naročnika – tehnično področje: referenčna arhitektura« in obrazcu »REF2 Izjava referenčnega naročnika – tehnično področje: Oracle podatkovna baza« ter izpolnjuje vse druge zahteve, navedene na obrazcu »KADR8.2 Izjava ponudnika o kadru – Sistemski arhitekt«

DOKAZILA
Izpolnjen obrazec »ESPD« (del IV: Pogoji za sodelovanje, razdelek C: Tehnična in strokovna sposobnost, deseti odstavek: Izobrazba in strokovna usposobljenost), v katerega ponudnik vpiše »DA«, če izpolnjuje kadrovske pogoje, in v obrazcih, navedenih v nadaljevanju, navede podatke o kadru, opiše delovne izkušnje ter vpiše druge zahtevane podatke.
in
Obrazec »KADR8.2 Izjava ponudnika o kadru – Sistemski arhitekt« skupaj s prilogami (dokazili)
in
Obrazec »Izjava kadra o izobrazbi«.

Iz pregleda preostalih objav na portalu javnih naročil izhaja (objava z dne 9. 8. 2017 ob 12.56), da je bil naročnik na zatrjevane domnevne kršitve iz vidika nepovezanosti s predmetom naročila in nesorazmernostjo zahteve opozorjen, pri čemer je podal naslednji odgovor:

»Naročnik za vlogo sistemskega arhitekta zahteva, da je sodeloval na referenčnih projektih iz obrazcev REF1 in REF2 v vlogi vodilnega razvijalca ali sistemskega arhitekta. S sodelovanjem sistemskega arhitekta na referenčnem projektu REF1 le-ta izkazuje kadrovske sposobnosti-kompetence za načrtovanje in razvoj aplikacij, kot to izhaja iz dokumenta Tehnična specifikacija v poglavjih, ki se nanašajo na prenovo sistema.

S sodelovanjem na referenčnem projektu REF2, sistemski arhitekt izkazuje kadrovske sposobnosti- kompetence za načrtovanje in razvoj zahtevnih sistemov z uporabo Oracle podatkovne baze, ki so po kompleksnosti primerljivi s sistemom MFERAC. Naročnik je kompleksnost sistema opisal v Dokumentu tehnične specifikacije, v poglavju 3.4.3. Kompleksnost sistema.

Naročnik pričakuje, da bo ponudnik projekt izvajal s kadrom sistemski arhitekt, ki ne samo, da ima izkušnje s ponujene arhitekturne in tehnološke zasnove, temveč ima tudi izkušnje z načrtovanjem in razvojem sistemov, primerljive kompleksnosti, kot je to v predmetu tega javnega naročila.

Vsebina dela sistemskega arhitekta in vodilnega Oracle razvijalca se med seboj pomembno razlikuje, kar je razvidno tudi iz zahtev na obrazcih KADR8.2 in KADR8.4.
- Zahteva 1: Za sistemskega arhitekta se zahteva, da je na referenčnih projektih nastopal v vlogi vodilnega razvijalca ali sistemskega arhitekta. Za vodilnega Oracle razvijalca pa se zahteva, da je nastopal v vlogi Vodilnega Oracle razvijalca.
- Zahteva 2: Prav tako se razlikujejo zahtevane aktivnosti, ki jih je opravljal sistemski arhitekt ali vodilni Oracle razvijalec na referenčnih projektih.
Že iz tega je razvidno, da gre v primeru Sistemskega arhitekta in vodilnega Oracle razvijalca za po vsebini različna dela.

Naročnik je predvidel postopno prenovo in uvajanje novih aplikacij v produkcijo. To pomeni, da se bodo sočasno uporabljale obstoječe (stare) in nove prenovljene aplikacije. Ker posamezne aplikacije uporabljajo na podatkovni bazi tudi iste podatke je najbolj učinkovit način, da stare in nove aplikacije uporabljajo isto podatkovno bazo. Od tod tudi zahteva naročnika, da se bo uporabljala ista podatkovna baza.

Vsak nov modul bo v novem sistemu ne samo vezan na bazo, ampak bo vezan na specifikacije, ki so opisane v dokumentu GTZ in s tega vidika ni vseeno, kako se baza zasnuje. Namen naročnika je tudi, da vsebino obstoječe baze optimizira in arhitekturno tako zastavi, da bo sistem »živel« v prihodnosti z minimalnimi stroški obratovanja . To nalogo še otežuje dejstvo, da bo sistem moral v celotnem obdobju prenove delovati v svoji polni funkcionalnosti. S tega stališča je nujno, da arhitekt pozna svoje tehnološko okolje.

Uporaba iste baze s strani starih in novih aplikacij nikakor ne pomeni, da se struktura in vsebina podatkovne baze ne bosta spreminjali. Naročnik je v Tehničnih specifikacijah v poglavjih, ki se nanašajo na prenovo sistema predvidel tudi rešitve, ki bodo zahtevale uvajanje sprememb in novosti tudi na podatkovni bazi, spremembo arhitekture podatkovnih strežnikov ter tudi spremembe načina dostopa aplikacij do podatkovne baze.
Med drugim tudi:
- Prenova segmentov podatkovnega modela
- Uvedba aplikacijskega nivoja. Uvedba aplikacijskega nivoja bo na vseh aplikacijah MFERAC zahtevala posledično tudi prilagoditev podatkovnega nivoja. Sedaj aplikacije v večini primerov uporabljajo dvo-nivojsko arhitekturo client/server, ki ne omogoča prenos dela podatkovnega procesiranja iz podatkovne baze na aplikacijski nivo.
- Uvedba dveh novih zrcalnih slik- kopije produkcijskih podatkov.
- Uvedba novega načina za potrebe poslovnega poročanja in analize podatkov. Kar posledično zahteva novo podatkovno arhitekturo z ločenimi podatkovnimi strežniki.
- Beleženje dostopa do podatkov v skladu z ZVOP-1.

Sistemski arhitekt je odgovoren za arhitekturno in tehnološko zasnovo celotnega sistema MFERAC, kar vključuje tudi podatkovno bazo in njeno uporabo s strani drugih tehničnih sklopov sistema. Zato zahteva, da je sistemski arhitekt sodeloval v podobni vlogi tudi na referenčnem projektu REF2, ki je po kompleksnosti primerljiv s predmetom javnega naročila, še zdaleč ni pretirana za izkazovanje sposobnosti - kompetenc.[…]«

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je zahteva po sodelovanju sistemskega arhitekta na referenčnem projektu iz REF2 pretirana, nepovezana s predmetom naročila in absolutno nesorazmerna zaradi minorne vključitve sistemskega arhitekta v ta del (obstoječi MFERAC), kar naj bi izhajalo tudi iz tega, da naročnik do sedaj za vzdrževanje obstoječega MFERAC sistemskega arhitekta sploh ni zahteval. Vlagatelj še pojasnjuje, da bo na podatkovni bazi, ki je po vsebini predmet REF2, vse spremembe dejansko izvajal kader »d) vodilni razvijalec ORACLE«. Naročnikova pričakovanja, da bo ponudnik projekt izvajal s kadrom sistemski arhitekt, ki ima poleg izkušenj s ponujene arhitekturne in tehnološke zasnove tudi izkušnje z načrtovanjem in razvojem zahtevnejših poslovnih informacijskih sistemov, naj bi bila izpolnjena že skozi druge zahteve, zlasti zahtevo po referenčnem projektu, ki ustreza zahtevam REF1, ter z zahtevami iz točke 6. razdelka »Osnovne / Obvezne zahteve« v obrazcu KADR8.2. Vlagatelj izpostavlja, da pri nobenem drugem ključnem kadru naročnik ne zahteva sodelovanja na več referenčnih projektih, ki ustrezajo zahtevam REF, prav tako ne zahteva sodelovanja na več referenčnih projektih, ki bi jih moral absolutno izpolnjevati en gospodarski subjekt in ne na primer več gospodarskih subjektov kumulativno. Sistemski arhitekt se ukvarja s postavitvijo osnovnih gradnikov sistema in njihovim sinhronim delovanjem. Izvedba posameznih nalog je prepuščena posameznim strokovnjakom s področja, ki nalogo razdelijo na posamezne obvladljive aktivnosti. Združevanje vseh znanj in aktivnosti v enega človeka je nerealno. Zasnova podatkovnih modelov se postavlja neodvisno od aplikativnih nivojev in je torej praviloma naloga za vodilnega Oracle razvijalca. Naročnik naj bi tudi sam poudarjal, da bo uvedba aplikacijskega nivoja prišla v poštev samo pri uvedbi novega večnivojskega sistema, za kar ne potrebuje projektov, ki ustrezajo REF2. Zrcalne slike, poročanja in beleženje dostopov so neodvisni od aplikacijske zasnov, s katero se ukvarja sistemski arhitekt. Sistemski arhitekt bo imel nalogo postaviti čim boljšo arhitekturo za nov sistem, ki ne bi smel imeti pomanjkljivosti zaradi prilagajanja obstoječemu sistemu. Zato je bistvena osredotočenost sistemskega arhitekta na nov sistem in njegove izkušnje s tega področja, medtem ko mu podporna ekipa (ostali kadri) analizira vplive najboljših rešitev za nov sistem na star sistem.

Naročnik v sklepu z dne 5. 9. 2017 vsebinsko vztraja pri pojasnilih, podanih preko portala javnih naročil. Opisuje predvidene aktivnosti, ki jih bosta izvajala sistemski arhitekt in vodilni razvijalec Oracle. Navaja, da ne bo dvojnega teka, kar pomeni, da se obstoječe aplikacije ne bodo le zamenjale, ampak se bodo ves čas do popolnega prehoda vseh uporabnikov na uporabo novega sistema (predvidoma v roku 4 let) aktivno dopolnjevale in spreminjale na obeh sistemih. Odgovornost sistemskega arhitekta se torej nanaša tako na stare kot na nove aplikacije in se ob tem ne ločuje med podatkovnim in aplikacijskim vidikom celotnega sistema, hkrati pa njegova odgovornost obsega tudi pomembno področje informacijske varnosti. Obstoječe in nove aplikacije so in bodo zgrajene z različnimi tehnologijami, vendar bodo ves čas do popolnega prehoda vseh uporabnikov na uporabo novega sistema delovale nad istimi podatki (ne kopijo) in isto programsko logiko podatkovne sheme. Razlike med uporabo tehnologij je zato potrebno skrbno in natančno obvladovati, v nasprotnem primeru se poveča verjetnost izrednih dogodkov, s tem pa resno ogrozijo cilji projekta in izvajanje procesov na nivoju države, ki jih sistem MFERAC dnevno podpira. Naročnik zatrjuje, da so edini način za obvladovanje tega tveganja združena znanja in izkušnje s teh področji v eni osebi – sistemskem arhitektu. Naročnik še pojasnjuje, da ločuje naloge sistemskega arhitekta ter vodilnega razvijalca Oracle, pri čemer naj bi bile razlike med vsebino njunih nalog razvidne tudi iz zahtev v obrazcih KADR8.2 in KADR8.4. Zaradi kompleksnosti in zahtevnosti sistema, ki je predmet javnega naročila, ter zaradi vloge in nalog sistemskega arhitekta zahteva sodelovanje sistemskega arhitekta na projektu, ki uporablja Oracle podatkovno bazo, ne pa kompetenc, ki so zahtevane za vodilnega razvijalca Oracle. Sklicujoč se na pojasnila, ki jih je podal preko portala javnih naročil, naročnik še dodaja, da je sistemski arhitekt odgovoren za arhitekturno in tehnološko zasnovo celotnega sistema MFERAC, kar vključuje tudi podatkovno bazo in njeno uporabo s strani drugih sklopov sistema. Prav zato naj bi bilo pomembno, da je sistemski arhitekt v podobni vlogi sodeloval na projektu, ki ustreza zahtevam referenčnega projekta REF2, ki je po kompleksnosti primerljiv s predmetom javnega naročila.

Vlagatelj v vlogi z dne 11. 9. 2017 predstavljenim navedbam naročnika nasprotuje. Navaja, da sistemski arhitekt nikakor ne opravlja nalog, primerljivih z vodjo projekta, kot je to navedel naročnik. Za izdelke projekta je odgovoren izvajalec in ne sistemski arhitekt. Oporeka vsem navedbam glede nalog sistemskega arhitekta, kot so nadzor in priprava izdelkov, dnevna koordinacija dela, priprava ukrepov, predlogov, poročil, aktivnosti obvladovanja tveganj, reševanja tehničnih izzivov ipd.

ZJN-3 v 5. členu (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) določa, da javno naročilo ne sme neupravičeno omejevati konkurence med ponudniki, poleg tega pa naročnik v postopku javnega naročanja ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence. V skladu s 7. členom ZJN-3 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Naročnik mora tako zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. Javno naročanje se mora v skladu z 8. členom ZJN-3 (načelo sorazmernosti) izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.

V postopku javnega naročanja naročnik postavi pogoje za sodelovanje z namenom ugotavljanja sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila. Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in je izključne narave. Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:
- ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
- ekonomski in finančni položaj;
- tehnično in strokovno sposobnost.

V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik mora v postopek javnega naročanja vključiti le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Naročnik lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če pri gospodarskem subjektu zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivali na izvedbo javnega naročila. Dokazila za ugotavljanje sposobnosti gospodarskih subjektov za sodelovanje v javnem naročanju ZJN-3 ureja v 77. členu. Skladno z drugim odstavkom tega člena lahko naročnik zahteva le dokazila, določena v tem in v 78. členu ZJN 3. Tehnične sposobnosti lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več od načinov iz osmega odstavka 77. člena ZJN 3 – npr. s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov, pri čemer lahko naročnik zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence po potrebi navede, da bo upošteval dokazila o ustreznih dobavah blaga ali opravljenih storitvah izpred več kot treh let (točka b), z navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, v primeru javnih naročil gradenj pa tistih, od katerih lahko izvajalec zahteva, da izvedejo gradnjo, in sicer ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu ali ne (točka c), z dokazilom o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja pod pogojem, da ne štejejo kot merilo za oddajo javnega naročila (točka f) itd.

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da zgolj okoliščina, da naročnik za vzdrževanje obstoječega sistema MFERAC v preteklosti vloge sistemskega arhitekta sploh ni predvidel, na predvideno vlogo, ki naj bi jo imel sistemski arhitekt pri tokratni izvedbi javnega naročila, ne more vplivati, še posebej ob upoštevanju vsebine in obsega predmeta tega javnega naročila, ki ne obsega zgolj vzdrževanja obstoječega sistema, ampak tudi (predvsem) celovito prenovo sistema ter hkratno delovanje obstoječe in testne različice prenovljenega sistema na enakih podatkovnih bazah, kar naj bi (do popolnega prehoda na novi sistem) trajalo predvidoma do 4 leta.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo še navaja, da naj bi bila vključitev sistemskega arhitekta v del naročila, ki sovpada s predmetom referenčnega projekta REF2 (torej spremembe podatkovne baze), »minorna«, saj naj bi vse spremembe na podatkovni bazi izvajal drug kader, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj (relevantnosti) navedb o nepomembnosti vloge sistemskega arhitekta v tem oziru ni niti pojasnil in tudi ne izkazal. Med strankama ni sporno, da sistem MFERAC (tako v obstoječi obliki kot njegova predvidena nadgradnja) temelji na podatkovni bazi Oracle ter da je naročnik v okviru določitve ključnih kadrov za izvedbo predmetnega javnega naročila predvidel med drugim sistemskega arhitekta in vodilnega razvijalca Oracle. Prav tako ni sporno, da naročnik za kader sistemskega arhitekta zahteva, da je ta oseba »izkušeni sistemski arhitekt/vodilni razvojni inženir, kar pomeni, da ima vsaj pet (5) let izkušenj v zadnjih osmih (8) letih šteto glede na rok za oddajo ponudb na projektih razvoja ali vzdrževanja zahtevnejših poslovnih informacijskih sistemov za zunanje naročnike. Projekti obsegajo: […] načrtovanje arhitekture in razvoj poslovnih spletnih aplikacij nad podatkovno bazo Oracle […]« (točke 6. razdelka »Osnovne / Obvezne zahteve« v obrazcu KADR8.2) – ponudniki naj bi v ponudbi navedli toliko projektov, kolikor je potrebno za zadostitev časovni zahtevi. Ob upoštevanju navedenega – zlasti tega, da naročnik (tudi po oceni vlagatelja utemeljeno) zahteva izkušnje med drugim z načrtovanjem arhitekture in razvojem poslovnih spletnih aplikacij nad podatkovno bazo Oracle – zato po oceni Državne revizijske komisije obravnavana zahteva po sodelovanju na projektu, ustrezajočemu tistemu v obrazcu REF2 (tj. referenčni sistem z določenimi lastnostmi, temeljujoč na podatkovni bazi Oracle, ki naj bi bil – po navedbah naročnika – primerljiv s predmetom naročila), ni nepovezana in v tem smislu nesorazmerna s predmetom naročila. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da vlagatelj niti ne zatrjuje, da na obrazcu REF2 opisani referenčni sistem morebiti ni primerljiv s sistemom MFERAC kot predmetom naročila. V posledici vsega navedenega ni mogoče ugotoviti, v čem naj bi se kazala pretiranost zahtev, ki se nanašajo na referenčni sistem.

Državna revizijska komisija (v nasprotju s tem, kar vsebinsko izhaja iz vlagateljevih navedb) še ugotavlja, da niti ni zahtevano, da bi moral sistemski arhitekt za izkaz izpolnjevanja pogojev za sodelovanje na referenčnem projektu, ki ustreza zahtevam iz obrazca REF2, sodelovati kot razvijalec Oracle ali kakorkoli drugače izkazovati kompetence takega razvijalca, oziroma vloge, ki je drugačna od te, ki naj bi jo ta imel pri izvedbi predmeta javnega naročila. Za sistemskega arhitekta morajo tako ponudniki skladno z zahtevami naročnika izkazati, da je na referenčnem projektu sodeloval kot sistemski arhitekt (torej v vlogi, ki naj bi jo imel pri izvedbi predmetnega naročila) oz. širše – da je na referenčnem projektu sodeloval kot vodilni razvijalec (poljubnega področja), kar omogoča celo širši nabor kadra, ki je primeren za sistemskega arhitekta. Tudi v tem oziru zato ni mogoče pritrditi vlagateljevim očitkom o nesorazmernosti izpodbijane zahteve. Upoštevaje pomembnost vloge sistemskega arhitekta in kompleksnost njegovih nalog po oceni Državne revizijske komisije na nesorazmernost zahtev ne kaže niti to, da naročnik za sistemskega arhitekta za razliko od preostalih (ključnih) kadrov zahteva izkazovanje izkušenj s sodelovanjem na dveh referenčnih projektih (iz obrazcev REF1 in REF2) in ne zgolj na enem.

Vlagatelj nadalje izpodbija zahtevo iz 7. točke razdelka »Osnovne / Obvezne zahteve« na obrazcu »KADR8.2 Sistemski arhitekt«:
»Oseba ima certificirana znanja s področja informacijske varnosti. Kot dokazilo velja vsaj en pridobljen certifikat s področja varnosti IT sistemov:
1. CISA (Certified Information Systems Auditor) ali
2. CISSP (Certified Information Systems Security Professional) ali
3. CISM (Certified Information Security Manager) ali
4. GIAC – GSSP-JAVA (Global Information Assurance Certification) ali
5. GIAC – GSSP-.NET (Global Information Assurance Certification) ali
6. CompTIA Security+ ali
7. ESL IT Security Manager.
Dokazilo: Fotokopija certifikata«

Iz pregleda preostalih objav na portalu javnih naročil izhaja, da je bil naročnik opozorjen na zatrjevane domnevne kršitve iz vidika neskladnosti zahteve z vlogo sistemskega arhitekta ter njene objektivne neopravičljivosti in nesorazmernosti. Naročnik je v odgovor (objava na portalu javnih naročil z dne 3. 8. 2017 ob 12.03) navedel:
»Naročnik je na navedeno vprašanje delno že odgovoril na Portalu JN (glej odgovore Datum objave: 12.04.2017 09:40, »Drugič«). V zvezi z zastavljenim vprašanjem naročnik napotuje na odločitev DKOM št. 018-084/2017-8 z dne 21.6.2017, kjer je bila domnevna kršitev naročnika že obravnavana. DKOM je zapisala (citirano): »Ker torej vloga sistemskega arhitekta, kot jo je predvidel naročnik, zajema tudi vidike informacijske varnosti, je naročnik lahko po oceni Državne revizijske komisije upravičeno zahteval predložitev dokazil v zvezi s strokovno usposobljenostjo osebe sistemskega arhitekta tudi za to področje.« Navedeno izkazuje skladnost zahteve naročnika tako z zakonskimi določili in ustaljeno prakso DKOM in presojo konkretnega primera. Naročnik razpisne dokumentacije ne bo spreminjal. […]«

V objavi z dne 12. 4. 2017 ob 9.40, na katero se je naročnik skliceval, pa je v zvezi z zatrjevano nezakonitostjo izpostavljene zahteve in predlogom po njenem umiku naročnik odgovoril:
»Varnost informacijskih sistemov je ključen element vsakega sodobnega informacijskega sistema, še posebej to velja za kritične informacijske sisteme države. Posledice vdorov, nedelovanja sistema, kraje podatkov, nepooblaščenega spreminjanja vsebin pomenijo nepopravljivo in nepredstavljivo škodo za celotno državo, državljane in gospodarstvo. Vidiki varnosti morajo biti upoštevani in vgrajeni v vse nivoje informacijskega sistema od najnižjih nivojev infrastrukture, podatkovne baze do uporabniških vmesnikov. Sistemski arhitekt je odgovoren za vse nivoje in elemente sistema, kar posledično pomeni tudi odgovornost za vse varnostne vidike povezane s sistemom. Zaradi velikega pomena varnosti, naročnik namenoma ne ločuje odgovornosti za varnostna vprašanja v ločeno vlogo.
Naročnik zato zahteve iz razpisne dokumentacije ne bo spremenil.«

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je diskriminatorna, objektivno neopravičljiva in nepovezana s predmetom javnega naročila zahteva, da ima sistemski arhitekt certificirana znanja s področja informacijske varnosti, kar izkazuje z vsaj enim pridobljenim certifikatom s področja varnosti IT sistemov. Vlagatelj pri tem pojasnjuje, kakšna je (tipična) vloga sistemskega arhitekta, za razliko od varnostnega inženirja (kot osebe, ki ima certificirana znanja s področja informacijske varnosti), ki pa opravlja čisto druge naloge kot sistemski arhitekt, saj na projektih načrtovanja arhitekture in razvoja poslovnih aplikacij opravlja aktivnosti s področja varnosti. Meni, da bi ravno zaradi razlogov v zvezi z varnostjo informacijskih sistemov, ki jih je v odgovoru na portalu javnih naročil izpostavil naročnik, moral naročnik dopustiti, da ta dva vidika oz. ti dve vlogi pokrivata dve ločeni osebi in tako certificiranih znanj s področja informacijske varnosti ne nujno pogojevati pri vlogi sistemskega arhitekta; to naj bi izhajalo tudi iz Smernic za javno naročanje informacijskih rešitev (v nadaljevanju: Smernice), taka delitev pa je tudi skladna s priporočili dobre prakse in je že bila uspešno uporabljena v številnih preteklih uspešno izvedenih projektih, tudi referenčnih. Zahteva, da je sistemski arhitekt hkrati tudi varnostni inženir, ni skalabilna (razširljiva) in lahko v prihodnje ogrozi dolgoročno varnost sistema, saj je bolje že v začetku zagotoviti timski pristop k zagotavljanju varnosti. Zahteva naj bi v trenutni obliki tudi povečala vezanost naročnika na izvajalca storitev, saj je malo oseb, ki bi hkrati izpolnjevale zahtevo po sistemskem arhitektu in varnostnem inženirju v eni osebi, tudi Smernice pa naročniku narekujejo ustrezne ukrepe v izogib pretirani vezanosti na enega ponudnika.

Naročnik v sklepu z dne 5. 9. 2017 navaja, da ne zahteva, da mora biti sistemski arhitekt hkrati tudi varnostni inženir, zahteva pa, da oseba, ki bo imela vlogo sistemskega arhitekta, dokaže tudi določeno usposobljenost s področja varnosti. Varnost je ključen element sodobnih informacijskih sistemov, še toliko bolj v primeru kritičnega informacijskega sistema države. Vidiki varnosti morajo biti upoštevani in vgrajeni v vse nivoje informacijskega sistema, od najnižjih nivojev infrastrukture, podatkovne baze, do uporabniških vmesnikov. Odgovornost varnostnega inženirja, ki ga predlaga vlagatelj, je po navedbah naročnika usmerjena v zagotavljanje varnosti produkcijskega okolja sistema in varnega operativnega delovanja sistema (enako naj bi bilo tudi po Smernicah), to pa je vloga, ki jo prevzemajo osebe naročnika – naročnik sam skrbi za produkcijsko okolje in delovanje sistema v produkciji. Sistemski arhitekt pa je po drugi strani odgovoren za vse nivoje in elemente sistema v procesu načrtovanja in izdelave, kar vključuje tudi odgovornost za vse varnostne vidike, povezane s sistemom. Posledic nepravilnega načrtovanja in implementacije elementov varnosti ni mogoče obvladovati v fazi obratovanja. Naročnik navaja, da zaradi velikega pomena varnosti v načrtovanju in razvoju namenoma ne ločuje odgovornosti za varnostna vprašanja v ločeno vlogo. Pojasnjuje, da je za obdobje izvajanja predmetnega naročila ocenil, da se varnostne zahteve ponudnika izpolnijo v okviru nalog, ki jih bo opravljal sistemski arhitekt, pri čemer same zahteve niti niso stroge – ustrezen certifikat je mogoče pridobiti v relativno kratkem času. Zanika oceno, da bi se v vlogi sistemskega arhitekta kopičile vloge, drži pa, da je pri izvajanju projekta MFERAC ta vloga ena najkompleksnejših in najbolj izpostavljenih. Naročnik še zavrača navedbe vlagatelja o (ne)skalabilnosti zahteve in o vezanosti na določenega izvajalca ter dodaja, da je v preteklosti na tovrstnih projektih oz. sistemu MFERAC že uspešno menjal izvajalce javnih naročil; navaja tudi ukrepe, s katerimi preprečuje vezanost na določenega izvajalca.

Vlagatelj v vlogi z dne 11. 9. 2017 poudarja, da je bila njegova temeljna trditev ta, da se lahko zagotovi vlogo, ki pokriva informacijsko- in aplikativnovarnostne vidike razvoja in vzdrževanja rešitve oz. vlogo osebe s certificiranimi znanji s področja informacijske varnosti, ločeni od vloge sistemskega arhitekta. Združevanje teh vlog ni potreben in sorazmeren pogoj. Vlagatelj še meni, da so navedbe naročnika same s seboj v nasprotju, saj po eni strani naročnik zatrjuje pomembnost varnosti informacijskih sistemov, po drugi pa navaja, da zahteve niso stroge (enega od možnih certifikatov lahko pridobijo tudi osebe, ki sploh niso informatiki) in da ločenega kadra ne potrebuje. Še več, naročnik je ocenil, da se lahko varnostne zahteve izpolnijo v okviru nalog sistemskega arhitekta. Torej se lahko take zahteve izpolnijo tudi drugače, in sicer ločeno, posledično pa teh znanj oz. certifikatov nikakor ni dopustno pogojevati pri sistemskem arhitektu.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zahtevo po tem, da ima sistemski arhitekt certificirana znanja s področja informacijske varnosti, utemeljuje z neskladnostjo nalog s področja informacijske varnosti z vlogo sistemskega arhitekta, v povezavi s tem, da bi moral naročnik dopustiti možnost pokrivanja področja varnosti z drugim (ključnim) kadrom – varnostnim inženirjem. V zvezi s sklicevanjem vlagatelja na Smernice (tj. na kakšen način skladno s Smernicami bi moral naročnik oblikovati svoje zahteve oz. predvideti vloge ključnega kadra) Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da je naročnik pri določitvi pogojev za priznanje sposobnosti zavezan upoštevati določbe ZJN-3 in ne tudi Smernic, ki niso zavezujoči pravni akt, ampak imajo naravo priporočila. Naročnik torej pri oblikovanju pogojev ni zavezan, da jih oblikuje na način oz. v skladu s primeri, vsebovanimi v Smernicah. Državna revizijska komisija posledično presoja, ali je naročnik določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oblikoval skladno z ZJN-3, ne pa, ali so bila ta določila oblikovana skladno s Smernicami.

Kot naslednje – upoštevaje pri tem vlagateljeve navedbe, da varnostni inženir opravlja čisto druge naloge kot sistemski arhitekt – Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v tem, da iz zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila niti ne izhaja, da bi naj bil sistemski arhitekt hkrati tudi varnostni inženir, oziroma, da naj bi ta kader opravljal naloge varnostnega inženirja, kot jih je opredelil vlagatelj. Takega obsega predvidenih nalog sistemskega arhitekta v konkretnem primeru ne zatrjuje niti vlagatelj. V tem smislu je zato mogoče razumeti navedbe naročnika, da zahteve glede varnosti (iz vidika zahtevnosti pridobitve želenih znanj in certifikatov) niso stroge, ker se ne nanašajo na vlogo varnostnega inženirja, kot jo je (z navedbo nalog) opredelil vlagatelj, in katerega naročnik po lastnih navedbah v fazi procesa načrtovanja in izdelave sistema ne potrebuje, ampak na sistemskega arhitekta. Domnevna odsotnost strožjih zahtev tudi sicer ne more kazati na nepomembnost ustreznih vsaj določenih znanj s področja informacijske varnosti kadra, ki bo odgovoren (zadolžen) za arhitekturo sistema – tj. za osnovne gradnike sistema, njihovo sinhrono delovanje itd.

Med strankama sicer ni sporno, da naj bi naročnik za varnost sistema v produkcijski fazi skrbel z lastnim kadrom, sporno pa ostaja, ali je naročnik utemeljeno zahteval izkazovanje določenih znanj in usposobljenosti sistemskega arhitekta, ki naj bi jih ta potreboval v okviru svojih nalog pri izvedbi predmetnega javnega naročila. Vlagateljevo stališče je, da bi moral naročnik (zlasti) za fazo razvoja predvideti oz. dopustiti vključitev dodatnega kadra, ki bi opravljal naloge varnostnega inženirja, oziroma kadra, ki bi izkazoval določena znanja glede informacijske varnosti. Naročnik je pri tem po oceni Državne revizijske komisije prepričljivo pojasnil, da je naloga sistemskega arhitekta načrtovanje arhitekture in nadzor izvedbe ter da je varnost ključen in sestavni del celotnega sistema in ne zgolj dodatek k sistemu. Strinjati se je mogoče s tem, da je v tem okviru izkazana potreba po ustreznem načrtovanju varnosti v vsakem delu sistema, kar se neposredno navezuje na vlogo sistemskega arhitekta kot tistega, ki je odgovoren za arhitekturno zasnovo sistema. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da iz navedb vlagatelja niti ne izhaja, zakaj naj bi ravno razlogi, kot jih je v odgovoru na portalu javnih naročil (dne 12. 4. 2017 ob 9.40) izpostavil naročnik, narekovali poveritev funkcije varnostnega inženirja oz. izkazovanje določenih znanj drugemu (od sistemskega arhitekta ločenemu) kadru. Prav tako iz pavšalnih vlagateljevih navedb ni mogoče ugotoviti, zakaj naj bi rešitev, ki jo zasleduje naročnik s sporno zahtevo, pomenila grožnjo dolgoročni varnosti sistema, oziroma, zakaj bi drugačen pristop (timski, z vključitvijo več specializiranih strokovnjakov) bil v tem oziru boljši.

Upoštevajoč navedeno naročnik po oceni Državne revizijske komisije utemeljeno zahteva, da sistemski arhitekt izkazuje določena znanja tudi s področja informacijske varnosti, ki je – kot že pojasnjeno – integralno vključeno v obseg njegovega udejstvovanja pri izvedbi predmetnega naročila. Ker torej vloga sistemskega arhitekta pri uresničevanju nalog pri izvedbi predmeta tega javnega naročila zajema tudi vidike informacijske varnosti, naročnik po oceni Državne revizijske komisije upravičeno zahteva predložitev dokazil v zvezi s strokovno usposobljenostjo sistemskega arhitekta tudi za to področje.

Navezujoč se na obe obravnavani sporni zahtevi v zvezi s kadrom sistemskega arhitekta je Državna revizijska komisija zavrnila dokazni predlog z imenovanjem izvedenca računalniške, informacijske ali druge ustrezne stroke, saj je ocenila, da ne gre za dokaz, ki je potreben za rešitev konkretne zadeve, zlasti pa zato, ker vlagatelj predlaga, da se z izvedencem rešijo pravna vprašanja, katerih pa ta ne more razreševati, saj pravna vprašanja razrešuje organ, ki odloča v zadevi (v tem primeru je to Državna revizijska komisija) – vlagatelj je namreč predlagal postavitev izvedenca, ki naj bi potrdil, da so sporne zahteve (tako glede sodelovanja na določenem referenčnem projektu kot glede zahtev v zvezi s certificiranimi znanji s področja informacijske varnosti) nesorazmerne za vlogo sistemskega arhitekta.

Ob upoštevanju obsega in vsebine nalog sistemskega arhitekta Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik utemeljeno zahteval izkazovanje določenih izkušenj in znanj za kader sistemskega arhitekta s področja dela, ki naj bi ga ta kader opravljal, ob čemer ni mogoče soglašati z vlagateljem o tem, da bi bile sporne zahteve oz. zahtevana dokazila nepovezana ali nesorazmerna s predmetom javnega naročila.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je naročnik preko odgovorov na portalu javnih naročil postavil dodaten pogoj za sistemskega arhitekta, saj je v odgovoru, objavljenem dne 9. 8. 2017 ob 12.56, navedel:
»Popravljen je obrazec KADR8.2, ker smo znižali zahtevo, ki opredeljuje čas opravljanja del sistemskega arhitekta na referenčnem sistemu, ki se zahteva na obrazcu REF2, in sicer se namesto 18 mesecev zahteva 12 mesecev.«
Kot izhaja iz popravka dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, objavljenega na portalu javnih naročil dne 10. 8. 2017, pod št. objave JN001732/2017-K05, in v Uradnem listu Evropske unije dne 11. 8. 2017, pod oznako 2017/S 153-317744, je naročnik temu ustrezajoče spremenil tudi obrazec KADR8.2.

Vlagatelj pri tem izpostavlja, da je naročnik s tem vnesel v dokumentacijo popolnoma drugačno vsebino, saj je prej zahteval le sodelovanje posameznih kadrov, nikakor pa ne časovnega obdobja sodelovanja posameznih kadrov na takih projektih, kot so navedeni na obrazcih REF. Ne glede na drugačno stališče naročnika v sklepu z dne 5. 9. 2017 Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da se prvotno postavljena zahteva ni nanašala na zahtevano obdobje sodelovanja sistemskega arhitekta na referenčnem sistemu, kakršen je naveden na obrazcu REF2; zahteva, vsebovana v 1. točki razdelka »Zahteve« na obrazcu REF2 (»Izvajalec je storitve na referenčnem sistemu opravljal v obdobju najmanj 18 mesecev v zadnjih petih (5) letih šteto od dneva objave tega javnega naročila na portalu JN, vrednost opravljenih storitev izvajalca na referenčnem sistemu pa je v tem obdobju znašala vsaj 300.000,00 EUR brez DDV.«), se namreč nanaša na opravljanje storitev na referenčnem sistemu s strani izvajalca (gospodarskega subjekta) in ne vsakega posameznega kadra, ki je bil pri tem udeležen. Navedeno je razumljivo tudi zaradi tega, ker se obrazec REF2 sicer nanaša na referenco ponudnika – v zahtevah na tem obrazcu je zato poleg opisa zahtev za ustreznost referenčnega sistema navedeno tudi zahtevano obdobje izvajanja storitev s strani izvajalca in vrednost tako opravljenih storitev (1. točka razdelka »Zahteve«). Posledično je torej potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je naročnik šele z odgovorom na portalu javnih naročil oz. s popravkom dokumentacije določil najmanjše upoštevno trajanje opravljanja storitev sistemskega arhitekta na referenčnem projektu. Vendar pa po drugi strani Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz zahtevka za revizijo v ničemer ne izhaja, zakaj naj bi bila opredelitev zahtevanega obdobja udejstvovanja sistemskega arhitekta na referenčnem projektu (ne glede na to, da prej ni bila opredeljena) problematična oz. nezakonita. Vlagatelj sicer v nadaljevanju zatrjuje, da naj bi citiran naročnikov odgovor na portalu javnih naročil pomenil tudi to, da se v obrazcu REF2 zahtevana vrednost opravljenih storitev 300.000 EUR brez DDV nanaša na sistemskega arhitekta – v smislu, da bi moral ponudnik za izkaz usposobljenosti dokazati, da je sistemski arhitekt za referenčnega naročnika na ustrezajočem projektu izvedel najmanj za 300.000 EUR brez DDV storitev. Kot že pojasnjeno, se zahteve v obrazcu REF2 glede časa trajanja opravljanja storitev in glede vrednosti opravljenih storitev nanašajo na izvajalca (gospodarski subjekt) in ne na posamezen kader, zato nadaljnjim očitkom vlagatelja o nezakonitosti oz. nesorazmernosti zahteve glede zahtevane vrednosti storitev sistemskega arhitekta ni mogoče pritrditi.

Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da je naročnik s spremembami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na aktivno znanje slovenščine, spremenil dokumentacijo na način, ki krši javnonaročniško zakonodajo.

Naročnik je v razdelku »1. Ključni kadri« v podpoglavju »9.1.3.2. Kadrovski pogoji« poglavja »9. UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI« Povabila navedel (kot izhaja iz čistopisa dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, objavljenega na portalu javnih naročil dne 21. 7. 2017, pod št. objave JN001732/2017-K04 in v Uradnem listu Evropske unije dne 22. 7. 2017, pod oznako 2017/S 139-286134):

»Ključni kadri iz točk a) do f) bodo v času izvajanja naročila neposredno komunicirali z naročnikom, zato morajo vsi aktivno obvladovati slovenski jezik.

Pojasnilo: Ker je za predmetni kader zahtevana več kot V. raven izobrazbe, se za kadre, ki so izobrazbo dosegli na slovenski šoli šteje, da znajo slovenski jezik. Če kader izobrazbe ni dosegel na slovenski šoli, bo naročnik zahteval predložitev posebnega potrdila uradno pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenščine po javno veljavnem izobraževalnem programu ustrezne stopnje v Republiki Sloveniji. Naročnik bo za aktivno znanje jezika upošteval višjo raven znanja, ki je opredeljena na spletni strani programa Izpitni center: http://centerslo.si/izpiti (Program Izpitni center deluje znotraj Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki je del Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.). Ponudnik lahko predmetno listino predloži že v ponudbi.«

Naročnik je po opozorilih potencialnih ponudnikov na nezakonitost zahtevanega načina izkazovanja aktivnega obvladovanja slovenščine s strani ključnih kadrov na portalu javnih naročil objavil še naslednje odgovore oz. pojasnila, in sicer:
- dne 2. 8. 2017 ob 15.27:
»Naročnik spreminja razpisno dokumentacijo tako, da kjer je zahtevana »osnovna raven« slovenskega jezika šteje za dokazilo tudi državljanstvo RS, razen, če je bilo pridobljeno v postopku izredne naturalizacije oziroma brez potrebe po opravi izpita za osnovno raven.«
- dne 7. 8. 2017 ob 15.21:
»Naročnik vztraja na odgovoru z dne 2. 8. 2017 ob 15:27. Dodatno pa se upošteva, da ima znanje slovenščine tudi oseba z državljanstvom pridobljenim ob rojstvu, četudi se ni šolala v Sloveniji. V primeru pridobitev državljanstva z naturalizacijo pa vztrajamo kot je zapisano: »Naročnik bo priznal višjo raven znanja slovenskega jezika osebam, ki imajo že ves čas slovensko državljanstvo (torej ne za pridobitve z naturalizacijo), vendar se niso šolale v Sloveniji.«
Naročnik si pridržuje pravico, da lahko zahteva zamenjavo kadra ali ponovno opravo izpita ustrezne ravni, za kader, ki se mu na podlagi državljanstva prizna ustrezna raven znanja slovenskega jezika in za katerega bo naročnik med izvajanjem naročila ugotovil, da ustno ali pisno ne komunicira oziroma opravlja nalog na zadovoljivi ravni z vidika uporabe slovenskega jezika.«
- dne 7. 8. 2017 ob 15.26:
»Razpisna dokumentacija se spremeni tako, da se smejo dokazila o opravljenem preizkusu dostaviti najkasneje do podpisa pogodbe. Naročnik bo štel za izpolnjen zahtevan pogoj zahtevane stopnje znanja slovenskega jezika, če bo ponudnik v ponudbi predložil dokazilo, da se je nominirani kader že začel šolati oziroma se je prijavil na izpit slovenščine glede na zahtevano stopnjo (vključno z navedbo predvidenega datuma izpita) ter se zavezal, da bo dokazilo o dejanski izpolnitvi pogoja predložil nemudoma po pridobljenem dokazilu ustrezne institucije, vendar najkasneje do podpisa pogodbe. V skladu z ZJN-3 je potrebno pogodbo podpisati najpozneje v roku 48 dni od pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila (osmi odstavek 90. člena ZJN-3).
Naročnik spreminja razpisno dokumentacijo tako, da kjer je zahtevana »višja raven« znanja slovenskega jezika lahko ponudnik poda izjavo, da bo dokazilo o opravljenem izpitu predložil najkasneje do podpisa pogodbe, saj je predlagan kader vključen v postopek pridobitve potrdila. Navedeno izjavo poda v obrazcu ESPD.
V primeru, da kader ponudnika do skrajnega roka za podpis pogodbe ne opravi ustreznih izpitov in da v tem času ponudnik ne priskrbi drugega ustreznega kadra, ki izpolnjuje pogoje skladno z razpisno dokumentacijo in vsaj enako število morebitnih točk pri necenovnih merilih za izbor, lahko naročnik unovči garancijo za resnost ponudbe in ponudniku da dodatni rok za izpolnitev zahteve. V primeru nadaljnje nezmožnosti izpolnitve zahteve lahko naročnik pogodbo odpove zaradi krivde na strani ponudnika.«
- dne 8. 8. 2017 ob 13.30:
»Naročnik popravlja odgovor, ki je bil objavljen 7. 8. 2017 ob 15:2, in sicer tako, da se dopolni drugi stavek, ki se po novem glasi:
"Dodatno pa se upošteva, da ima znanje slovenščine na višjem nivoju tudi oseba z državljanstvom pridobljenim ob rojstvu, četudi se ni šolala v Sloveniji."«
Navedeno je naročnik upošteval v čistopisu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ga je objavil na portalu javnih naročil dne 10. 8. 2017, pod št. objave JN001732/2017-K05 in v Uradnem listu Evropske unije dne 11. 8. 2017, pod oznako 2017/S 153-317744.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik kršil določbo četrtega odstavka 61. člen ZJN-3, ker naj bi ponudnikom odvzel možnost zastavljati vprašanja glede spremenjenih in novih zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki so bile dane po poteku roka za oddajo vprašanj. Pri tem izpostavlja, da je bil rok za postavitev vprašanj 4. 8. 2017, rok za oddajo ponudb pa 30. 8. 2017.

Če naročnik pravočasno prejme zahtevo (za dodatne informacije), mora gospodarskim subjektom, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente (prva poved iz četrtega odstavka 61. člena ZJN-3). Če naročnik v odprtem postopku, za javna naročila na splošnem področju pa tudi v omejenem postopku, skrajša rok za oddajo ponudb iz razloga nujnosti, je ta rok štiri dni pred iztekom roka za oddajo ponudb (druga poved iz četrtega odstavka 61. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obravnavani zadevi ponudnikom zagotovil dodatne informacije še pred potekom roka za predložitev ponudb (ta je bil sprva 16. 8. 2017, nato pa z dne 10. 8. 2017 objavljenim popravkom določen na 30. 8. 2017), zato njegovo ravnanje ni neskladno s splošno omejitvijo iz prve povedi drugega odstavka 67. člena ZJN-3. Čeprav je naročnik zagotovil dodatne informacije tako, da ponudniki niso mogli zastavljati nadaljnjih vprašanj o dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, to v postopku oddaje javnega naročila ni kršitev ZJN-3. Iz ZJN-3 namreč ne izhaja, da bi moral naročnik v postopku oddaje javnega naročila omogočiti ponudnikom, da mu zastavijo nadaljnja vprašanja v zvezi z novimi dodatnimi informacijami. Navedeno pa ne spremeni tega, da lahko gospodarski subjekti uveljavljajo pravno varstvo tudi zoper na tak način posredovane informacije. Iz petega odstavka 5. člena ZPVPJN sicer izhaja, da morajo gospodarski subjekti prek portala javnih naročil naročnika opozoriti na očitano kršitev, vendar je to določbo treba upoštevati v okoliščinah naročnikovega ravnanja v postopku oddaje javnega naročila. Gospodarski subjekti namreč po trenutku, ki ga je določil naročnik za prejem vprašanj, zaradi načina delovanja portala javnih naročil tega ne bodo mogli več uporabiti za zahtevanje dodatnih informacij o novo objavljenih informacijah, ne bodo pa tudi mogli opozoriti naročnika na morebitne nove kršitve. V zvezi z zahtevkom za revizijo zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v primerih podajanja dodatnih informacij na portalu javnih naročil po poteku roka, do katerega so gospodarski subjekti preko portala javnih naročil lahko zahtevali dodatne informacije, ni mogoče šteti, da zahtevek za revizijo ni dopusten v smislu petega odstavka 5. člena ZPVPJN, saj bi sicer vlagatelju odvzeli možnost pravnega varstva na podlagi okoliščin, na katere sam ni mogel vplivati.

Ker v ZJN-3 ni pravne podlage, da bi moral naročnik v postopku oddaje javnega naročila določiti nov rok, do katerega bi lahko gospodarski subjekti prek portala javnih naročil zahtevali dodatne informacije o tistih informacijah, ki jih je naročnik zagotovil šele po poteku roka za zahtevanje dodatnih informacij, Državna revizijska komisija tudi ni mogla slediti vlagatelju v tem, da bi morala naložiti naročniku, da določi nov rok, do katerega bi lahko gospodarski subjekti zahtevali dodatne informacije.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da je naročnik sicer podaljšal rok za oddajo ponudb (s popravkom, objavljenim dne 10. 8. 2017, pod št. objave JN001732/2017-K05, je naročnik rok za predložitev ponudb spremenil iz 16. 8. 2017 na 30. 8. 2017), vendar za minimalno in nikakor ne za čas, potreben, da bi ponudniki lahko pridobili ustrezno potrdilo glede aktivnega znanja slovenskega jezika, saj naj bi bil pristop k prvim individualnim izpitom možen šele po 28. 8. 2017, zato naj do dne 30. 8. 2017 ne bi bilo mogoče pridobiti ustreznega potrdila.

Vendar pa ob predstavljenem vlagateljevemu očitku o prekratkem roku za pripravo ponudb ni mogoče pritrditi, saj (kot navaja že sam vlagatelj) naročnik do roka za oddajo ponudb ne zahteva predložitve dokazil o opravljenih izpitih, ampak zgolj dokazilo, da se je nominirani kader že začel šolati oziroma se je prijavil na izpit slovenščine. Tudi sicer ni utemeljeno stališče, da bi moral naročnik pri določitvi roka za prejem ponudb upoštevati čas, ki ga še potrebujejo ponudniki, da izpolnijo pogoje za sodelovanje; upoštevaje določbo prvega odstavka 74. člena ZJN-3 naročnik pri določanju rokov za prejem ponudb in prijav za sodelovanje upošteva kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb ali prijav, smiselno enako pa tudi v primeru podaljšanja roka, kot mu v situacijah iz tretjega odstavka istega člena veleva ZJN-3 v četrtem odstavku. Zgolj zaradi tega, ker v času do poteka roka za oddajo ponudb ponudnik še ne bi mogel zagotoviti izpolnjevanja enega od pogojev za sodelovanje, zato še ni bi bilo mogoče očitati naročniku, da je določil neustrezen rok za oddajo ponudb.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje še, da naročnik s pojasnilom, objavljenim dne 7. 8. 2017 ob 15.26, krši temeljna načela javnega naročanja in povzroča takšno stanje, da bi bil ponudnik, ki ravna v skladu z naročnikovim pojasnilom/odgovorom, podvržen uspešnemu uveljavljanju revizijskega zahtevka bodisi zoper odločitev o oddaji bodisi zoper sklenjeno pogodbo, saj bi šlo za dopuščeno zamenjavo bodisi za spremembo pri merilih, kar je absolutno prepovedano, bodisi za sklenitev pogodbe s ponudnikom, ki je dejansko spremenil svoj kader v fazi po sprejemu odločitve in pred samo sklenitvijo pogodbe – in to tak kader, ki je bil upoštevan pri točkovanju v okviru meril. Naročnikov odgovor »[v] primeru nadaljnje nezmožnosti izpolnitve zahteve lahko naročnik pogodbo odpove zaradi krivde na strani ponudnika« naj bi dejansko dajal podlago za to, da naročnik pogodbe sploh ne odpove in torej sklene pogodbo s ponudnikom in sodeluje z izvajalcem, ki pogojev ne izpolnjuje (čigar točke so se upoštevale pri merilu, kljub temu, da pogojev ne izpolnjuje).

Naročnik v sklepu z dne 5. 9. 2017 zavrača navedbe vlagatelja. V zvezi z navedbo, da bi kljub naknadnemu neizpolnjevanju pogojev lahko sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom, pojasnjuje, da je dolžan ravnati zakonito, ob neizpolnjevanju razpisnih pogojev pa takšne pogodbe ne bi bilo dopustno skleniti. Pojasnjuje še, da je v primeru potrebe po zamenjavi kadra zaradi nepridobitve ustreznih potrdil o znanju slovenskega jezika lahko ta kader zamenjan izključno s kadrom, ki bi imel vsaj enako število morebitnih točk pri necenovnih merilih za izbor. Pri tem tudi morebitno dodatno povečanje števila točk izbranega ponudnika ne more poslabšati položaja neizbranih ponudnikov. Po mnenju naročnika gre za vsebinsko enakovreden položaj, kot pri menjavi kadra med izvajanjem javnega naročila, saj ni mogoče pričakovati, da bodo vsi posamezniki, ki so na voljo v času postopka javnega naročila oz. podpisa pogodbe, ves čas izvajanja pogodbe vezani na ponudnika. Skladno z ustavno zagotovljenim načelom proste zaposlitve lahko posamezniki zaposlitev oz. delodajalca zamenjajo, pride pa lahko tudi do objektivnih okoliščin (npr. bolezen, nesreča, smrt…), zaradi katerih dela ne morejo več opravljati, ponudnik pa je dolžan v takšnem primeru za izvajanje javnega naročila zagotoviti nov ustrezen kader.

V vlogi z dne 11. 9. 2017 vlagatelj meni, da zamenjava kadra lahko vpliva na konkurenčni položaj ostalih ponudnikov, saj kader, ki ne izpolnjuje pogojev, ne bi smel biti točkovan, ne pa da ponudnik zamenja kader in se mu točke priznajo. Če je naročnik na stališču, da je to zakonito, pa naj po drugi strani ne bi bilo nobenega objektivno opravičljivega razloga za to, da bi se tudi drugim ponudnikom ne omogočilo zamenjave kadra v merilih, če bi se pri teh kadrih opazila kakšna pomanjkljivost glede izpolnjevanja pogojev. Vlagatelj izpostavlja, da to ni zakonito, pri čemer se sklicuje na šesti odstavek 89. člena ZJN-3.

Glede na vsebino spornega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot izhaja (zlasti) iz naročnikovih odgovorov na portalu javnih naročil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da za razliko od tega, kar je mogoče razumeti iz vlagateljevih navedb, naročnik v smislu pogojev za sodelovanje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki v trenutku oddaje ponudb, zahteva le to, da se je posamezni ključni kader (v kolikor seveda ne izpolnjuje pogoja aktivnega znanja slovenščine po kateri od drugih navedenih podlag) že začel šolati ali se prijavil na izpit ustrezne stopnje. V kolikor ponudnik za prijavljen ključni kader izkaže, da se le-ta šola oz. se je prijavil na izpit, je torej pogoj za sodelovanje izpolnjen, ob čemer ni mogoče slediti vlagatelju v tem, da tak kader oz. ponudnik, ki nastopa s takšnim kadrom, sploh ne bi smel biti točkovan (ocenjen v okviru meril). V obravnavanem primeru je namreč naročnik kot del meril ekonomsko najugodnejše ponudbe določil tudi število dodatnih certifikatov za osebe v projektni skupini (ključni in ostali kadri), pri čemer ponudnik lahko tako prejme do največ 7 dodatnih točk, in sicer za vsak dodaten certifikat po 0,58333 točke; naročnik je navedel tudi zaključeni seznam upoštevnih certifikatov (npr. »Oracle Certified Expert, Java EE6 (ali višji) Web Service Developer« itd.).

Vlagatelju ni mogoče pritrditi niti v tem, da naj bi naročnik nedopustno dopuščal menjavo kadra v okviru meril: vlagatelj se pri tem sklicuje na določbo šestega odstavka 89. člena ZJN-3, skladno s katerim v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (torej po roku za predložitev ponudb, vendar pred sprejemom odločitve o oddaji naročila) ponudnik – razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba – ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena in ponudbe v okviru meril (1. alineja šestega odstavka 89. člena ZJN-3) ter tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (3. alineja šestega odstavka 89. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija pri tem pojasnjuje, da so pravila iz petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3 v zvezi z dopolnjevanjem, popravkom ali pojasnili informacij ali dokumentacije namenjena zagotavljanju enakopravne obravnave ponudnikov v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb pred oddajo javnega naročila. Morebitna menjava ključnega kadra, izvedena skladno z zahtevami naročnika (tj. z enakovrednim kadrom, ki bi bil sicer glede na merila ocenjen z najmanj enakim številom točk) po sprejemu odločitve o oddaji naročila (tj. pred ali po sklenitvi pogodbe) v tem oziru ni v nasprotju z določili ZJN-3, ki urejajo ravnanja pred oddajo javnega naročila. S tem, ko je menjava kadra po sprejemu odločitve o oddaji naročila na jasen in določen način predvidena v prvotni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in z obzirom na to, da menjava obstoječega kadra z enakovrednim ne spreminja splošne narave pogodbe o izvedbi javnega naročila, taka sprememba ni v nasprotju niti z načelom transparentnosti (prim. npr. s 1. točko prvega odstavka 95. člena ZJN-3, ki se sicer nanaša na spremembe pogodb o izvedbi javnih naročil med njihovo veljavnostjo).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo končno izpodbija še dodatno zahtevo za kader »Oracle PL/SQL razvijalec na podatkovni bazi Oracle (najmanj 2 osebi, največ 3 osebe)«, navedeno pod točko c) razdelka »2. Ostali kadri« v podpoglavju »9.1.3.2. Kadrovski pogoji« poglavja »9. UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI« Povabila:
»Vsaj dve (2) osebi morata imeti pridobljen veljaven certifikat Oracle Advanced PL-SQL Developer Certified Professional«.

Iz pregleda objav na portalu javnih naročil (objava z dne 12. 4. 2017 ob 9:40) izhaja, da je bil naročnik na zatrjevano nezakonitost citirane zahteve opozorjen, na kar se je tudi odzval:

»VPRAŠANJE
Spoštovani naročnik,
Med ostalimi kadri zahtevate:
»Oracle PL/SQL razvijalec na podatkovni bazi Oracle (najmanj 2 osebi, največ 3 osebe)
Dodatni zahtevi:
- Vsaj dve (2) osebi morata imeti pridobljen veljaven certifikat Oracle Advanced PL-SQL Developer Certified Professional«
Zahteva po dveh certifikatih Oracle Advanced PL-SQL Developer Certified Professional je nesorazmerna s predmetom javnega naročanja in krši načelo enakopravne obravnave ponudnikov in zagotavljanja konkurence med ponudniki, prav tako pa gre za zahtevo, ki ni potrebna za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik ustrezne tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Zahtev po kar dveh certifikatih Oracle Advanced PL-SQL Developer Certified Professional pa tudi ni povezana in sorazmerna s predmetom javnega naročila. Naročnika pozivamo, da spremeni razpisno dokumentacijo na način, da določi, da mora imeti
- vsaj ena (1) oseba pridobljen veljaven certifikat Oracle Advanced PL-SQL Developer Certified Professional,
- vsaj ena (1) oseba pridobljen veljaven certifikat Oracle PL/SQL Developer Certified Associate
Le tako bo ravnal v skladu s 76. členom ZJN-3 in temeljnimi načeli. […]

ODGOVOR
Naročnik zahtev glede certifikatov ne bo spreminjal, saj je utemeljeno ugotovil (tudi v fazi izvajanja storitev v preteklem obdobju), da je zahteva sorazmerna predmetu javnega naročila in zagotavlja naročniku ustrezno usposobljen in izobražen kader, ki bo lahko izvedel predmetno naročilo v želeni vsebini, kvaliteti in obdobju. […]«

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje smiselno enako kot v citiranem vprašanju, pri čemer dodaja še, da so znanja, ki jih navedeni certifikat obsega, tista, ki jih potrebuje snovalec programskih struktur v bazi na projektu – v konkretnem primeru se tak certifikat zahteva že za vodilnega razvijalca Oracle. Zahteva po več sodelavcih z navedenim certifikatom naj ne bi bila sorazmerna, saj dejansko vodilni razvijalec baznega dela rešitve postavlja koncepte in pomožne strukture, ki naj bi jih manj usposobljeni sodelavci uporabljali. Za uporabo slednjih pa niso potrebna poglobljena znanja na nivoju, kot jih predvideva ta certifikat.

Naročnik v sklepu z dne 5. 9. 2017 pojasnjuje, da se uradno Oracle certificiranje deli na več nivojev zahtevnosti in na več različnih tehničnih področij. Nivo »Associate« je osnovni oz. »junior-začetniški« nivo, nivo »Professional« je nadaljevalni oz. »senior-izkušeni« nivo, pri določenih področjih pa obstajata še nivoja »Master« in »Expert« (vendar ne za tehnologijo PL/SQL). Za nivo »Professional« je potrebno praviloma poleg izpita, ki se zahteva za certifikat »Associate«, opraviti še vsaj en zahtevnejši izpit s specifičnega področja. Naročnik navaja, da je zahteve po certificiranih znanjih natančno preučil ter pretehtal; meni, da je zagotovo premalo, da bi bil kader s certifikatom »Associate« primeren za samostojno in odgovorno delo v vlogi Oracle PL/SQL razvijalca na podatkovni bazi Oracle na tako zahtevnem projektu, kot je sistem MFERAC. Naročnik pri tem pojasnjuje kompleksnost sistema, pri čemer izpostavlja obstoj novih in starih podatkovnih struktur v bazi. Dodaja, da je na podlagi vprašanj ponudnikov na portalu javnih naročil že znižal zahteve glede vodilnega Oracle razvijalca. Kot napačno izpostavlja razumevanje vlagatelja, da bo vodilni razvijalec Oracle vse delo diktiral Oracle PL/SQL razvijalcu, saj v takem primeru pri predvidenem obsegu in naravi dela ta ne bi mogel opravljati vseh svojih osnovnih nalog; zato na strani ponudnika kot naročnik potrebuje dovolj usposobljen kader, da bo lahko naloge izvajal tudi samostojno in tako zagotovil uspešno doseganje rokov, sicer bi lahko prišlo do prevelike odvisnosti od manjšega števila usposobljenih kadrov na strani ponudnika, kar bi lahko ogrozilo izvajanje projekta.

Vlagatelj v vlogi z dne 11. 9. 2017 vztraja pri dosedanjih navedbah in meni, da naročnik zgolj splošno izpostavlja kompleksnost in zahtevnost sistema.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj zgolj nekonkretizirano in pavšalno navaja, da sporni pogoj ni povezan s predmetom naročila. Iz navedb vlagatelj niti ne izhaja, da naročnik kadra »Oracle PL/SQL razvijalec na podatkovni bazi Oracle« morebiti sploh ne potrebuje, oziroma, da udeležba takega kadra ni v povezavi s predmetom naročila. Po drugi strani lahko naročnik utemeljeno pričakuje in zahteva, da bodo kadri, ki bodo v določeni vlogi sodelovali pri izvedbi predmeta naročila, ustrezno usposobljeni, kar v konkretnem primeru nakazuje na povezanost zahteve po veljavnem certifikatu (določene vsebine in stopnje) za tak kader.

Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja še, da vlagatelj navedbo o tem, da je zahtevani nivo certifikata za izpostavljene kadre nesorazmeren (posledično pa diskriminatoren in v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov), utemeljuje zgolj na navedbi, kako naj bi vodilni razvijalec baznega dela rešitve in »manj usposobljeni sodelavci« sodelovali pri izvedbi predmetnega naročila, pri čemer navedenega z ničemer niti ne izkaže ali vsaj pojasni, na podlagi česar bi bilo mogoče o takšnem načinu izvedbe predmeta naročila sklepati. Naročnik po drugi strani prepričljivo pojasnjuje, da je vlagateljevo razumevanje vlog posameznih strokovnjakov pri izvedbi naročila napačno, posledično pa tudi prepričljivo pojasnjuje razloge, na podlagi katerih je ocenil, da za nemoteno in pravočasno izvedbo storitve potrebuje vsaj dve osebi s pridobljenim veljavnim certifikatom »Oracle Advanced PL-SQL Developer Certified Professional«. Državna revizijska komisija ob navedenem zaključuje, da niso utemeljene navedbe vlagatelja o nesorazmernosti izpodbijane zahteve glede zahtevane stopnje certifikata, kot izhaja iz sporne zahteve.

Državna revizijska komisija je zavrnila dokazni predlog z imenovanjem izvedenca informacijske ali druge stroke, saj je tudi na tem mestu ocenila, da ne gre za dokaz, ki je potreben za rešitev konkretne zadeve, zlasti pa zato, ker vlagatelj predlaga, da se z izvedencem rešijo pravna vprašanja, katerih pa ta ne more razreševati, saj pravna vprašanja razrešuje organ, ki odloča v zadevi (v tem primeru je to Državna revizijska komisija). Izvedenec tudi ne more nadomestiti vlagateljeve trditvene podlage, ki je v konkretnem primeru v zgoraj predstavljeni vsebini izostala.

Državna revizijska komisija povzema, da na podlagi očitkov, ki jih je obravnavala, ni mogla zaključiti, da je zahtevek za revizijo utemeljen, zato ga je morala skladno s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrniti kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 10. 10. 2017

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Avbreht, Zajc in partnerji, odvetniška družba, o. p., d. o. o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.