018-139/2017 Elektro Celje, d.d.

Številka: 018-139/2017-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Mateje Škabar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prostostoječe NN omarice«, ter na podlagi zahtevkov za revizijo vlagatelja DRUŽINSKO PODJETJE KOSIČ d.o.o., Ruperče 13, Pernica (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in vlagatelja SCHRACK TECHNIK d.o.o., Pameče 175, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO CELJE, d.d., Vrunčeva ulica 2A, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 8. 2017

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevkoma za revizijo prvega in drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 20. 6. 2017.

3. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 4.802,47 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

4. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 4.802,47 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 10. 2.2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Na portalu javnih naročil je bilo obvestilo o naročilu male vrednosti objavljeno dne 21. 3. 2017, pod št. objave JN002089/2017-W01.

Dne 20. 6. 2017 je naročnik izdal dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil dne 20. 6. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da je za izvedbo predmetnega javnega naročila izbral ponudnika SES d.o.o., Opekarska ulica 22, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je prejel tri pravočasne ponudbe, pri preverjanju ponudb z vidika dopustnosti pa je ugotovil, da ponudbi prvega in drugega vlagatelja nista dopustni, ker ponudbeni ceni obeh presegata naročnikova zagotovljena sredstva – naročnik je obe ponudbi ocenil kot nedopustni ter ju zavrnil.

Prvi vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila pravočasno, dne 27. 6. 2017, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga njeno razveljavitev ter zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je odločitev o oddaji naročila nezakonita, saj je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno označil kot nedopustno, pri tem pa ni obrazložil razlogov za njeno zavrnitev v skladu z namenom obrazložitve odločitve, kot izhaja iz odločitev Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-163/2016 in 018-061/2017. Naročniku zato očita ravnanje v nasprotju z vsemi temeljnimi načeli javnega naročanja, saj je zgolj pavšalno zavrnil njegovo ponudbo, brez navedbe konkretnih razlogov, s čimer mu je onemogočeno tudi učinkovito pravno varstvo. V nadaljevanju izraža prepričanje, da ponudba izbranega ponudnika ne ustreza tehničnim zahtevam, česar pa ni mogel preveriti, saj je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot nedopustno, s tem pa mu je onemogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Ob tem izraža sum, da je naročnik oba vlagatelja oz. ponudnika izključil z namenom preprečitve vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Naročniku v zaključku očita, da nikjer (v odločitvi o oddaji naročila, na portalu javnih naročil, v razpisni dokumentaciji) ni navedel višine zagotovljenih sredstev, niti ocenjene vrednosti javnega naročila, v skladu z odločitvijo Državne revizijske komisija v zadevi št. 018-184/2015 pa bi moral (po njegovem mnenju) naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila navesti višino zagotovljenih sredstev, saj je le tako mogoče ugotoviti ali ponudbena cena izključenega ponudnika res presega zagotovljena sredstva in preveriti naročnikovo odločitev o zavrnitvi ponudbe takega ponudnika.

Drugi vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila pravočasno, dne 27. 6. 2017, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga njeno razveljavitev ter zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je naročnik neupravičeno ocenil njegovo ponudbo kot nedopustno, nadalje zatrjuje vsebinsko enake kršitve kot prvi vlagatelj, ob tem se (poleg že navedenih s strani prvega vlagatelja) dodatno sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-071/2015 in št. 018-069/2017. Podaja enako mnenje, kot prvi vlagatelj, v zvezi z obveznostjo naročnika glede navedbe višine zagotovljenih sredstev ter meni, da je naročnik ocenil njegovo ponudbo (ter ponudbo prvega vlagatelja) kot nedopustno z namenom preprečitve vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, ki (po njegovem mnenju) ne izpolnjuje vseh obveznih pogojev iz razpisne dokumentacije, s čimer je bilo neizbranima ponudnikoma dejansko odvzeta možnost pravnega varstva zoper odločitev naročnika.

Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja izjasnil z vlogo z dne 5. 7. 2017, v kateri zatrjuje, da je naročnik pravilno ocenil njegovo ponudbo kot dopustno ter mu oddal predmetno javno naročilo.

Naročnik je sprejel »Odločitev o zahtevku za revizijo«, št. JN-6/2017-NMV z dne 18. 7. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katero je meritorno obravnavanje obeh vloženih zahtevkov za revizijo združil v en predrevizijski postopek ter zahtevka za revizijo obeh vlagateljev zavrnil kot neutemeljena, posledično pa je zavrnil tudi zahtevi obeh vlagateljev za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik uvodoma pojasnjuje, da je navedel vse razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, ter značilnosti in prednosti izbrane ponudbe z navedbo imena uspešnega ponudnika. Nadalje pojasnjuje, da je bila vnaprej opredeljena ocenjena vrednost, in sicer v prilogi k pobudi za začetek postopka za oddajo javnega naročila z dne 23. 1. 2017, ter da je vnaprej določil zagotovljena sredstva in njihov vir, in sicer v planu investicij in v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila z dne 10. 2. 2017. Ob tem dodaja, da je zagotovil več sredstev kot znaša ocenjena vrednost javnega naročila ter da vlagatelja niti ne osporavata dejstva, da njuni ponudbi presegata naročnikova zagotovljena sredstva. Po mnenju naročnika navedba višine zagotovljenih sredstev oz. podatek, da so zagotovljena sredstva višja od ocenjene vrednosti v odločitvi o oddaji javnega naročila, ne bi v ničemer spremenil položaja vlagateljev, da sta njuni ponudbi nedopustni, pri tem je nebistveno ali ponudbeni ceni presegata zagotovljena sredstva za en cent ali za več, prav tako jima ne bi omogočil objektivne preveritve odločitve, saj sklep o začetku postopka ni del odločitve in vlagatelja vanj nimata pravice vpogledati, objektivno lahko torej preveri odločitev le Državna revizijska komisija. Zavrača pavšalne očitke obeh vlagateljev v zvezi z neustrezno ponudbo izbranega ponudnika ter očitke z (namenskim) onemogočanjem vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. V zaključku izraža dvom o aktivni legitimaciji drugega vlagatelja.

Prvi vlagatelj se je v vlogi z dne 24. 7. 2017 opredelil do navedb naročnika, pri čemer je vztrajal pri svojih dosedanjih navedbah iz zahtevka za revizijo.

Drugi vlagatelj se je v vlogi z dne 24. 7. 2017 opredelil do navedb naročnika, pri čemer je vztrajal pri svojih dosedanjih navedbah iz zahtevka za revizijo.

Naročnik je dne 24. 7. 2017 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, v odločanje odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka ter dne 28. 7. 2017 še preostalo dokumentacijo.

V skladu s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da sta vlagatelja vložila zahtevka za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je zaradi pospešitve postopka obravnavanje zahtevkov za revizijo obeh vlagateljev združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Po pregledu vse odstopljene dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb obeh vlagateljev, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Uvodoma je potrebno, glede na naročnikove pomisleke, ugotoviti, ali so izpolnjene vse procesne predpostavke za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik namreč v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da je kljub dvomu o aktivni legitimaciji drugega vlagatelja, kot tretjeuvrščenega ponudnika, njegov zahtevek meritorno obravnaval. Kot razlog za dvom v aktivno legitimacijo drugega vlagatelja naročnik navaja umanjkanje zatrjevanja oz. izkazovanja nedopustnosti ponudbe prvega vlagatelja, kot drugouvrščenega ponudnika, ter izključitev obeh vlagateljev iz enakega razloga.

Aktivna legitimacija je procesna predpostavka, ki jo (naročnik in) Državna revizijska komisija presoja(ta) po uradni dolžnosti pred vsebinsko obravnavo kršitev, zatrjevanih v zahtevku za revizijo. Aktivna legitimacija se prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes (med drugim) za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda (prvi odstavek 14. člena ZPVPJN). Iz navedenih določb izhaja, da morata biti za priznanje aktivne legitimacije kumulativno podana dva elementa: 1. obstoj vlagateljevega interesa za dodelitev javnega naročila in 2. nastanek ali možnost nastanka škode vlagatelju zaradi očitane kršitve naročnika, ki mora biti povezana z zatrjevano kršitvijo in se ugotavlja v vsakem postopku pravnega varstva posebej.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je drugi vlagatelj oddal pravočasno ponudbo in s tem izkazal interes za dodelitev javnega naročila. Naročnik pa dvomi, ali je oziroma bi lahko temu vlagatelju zaradi zatrjevanih kršitev nastala škoda.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, da se možnost nastanka škode v vsakem postopku ugotavlja ob upoštevanju danih okoliščin posameznega primera (na primer predmeta javnega naročila, vrste postopka, faze postopka, konkretnih trditev, ki so predmet zahtevka za revizijo, itd.). ZPVPJN za priznanje aktivne legitimacije zahteva izkaz določene stopnje verjetnosti nastanka škode. Da bi bila možnost nastanka škode verjetna, mora biti podana vsaj hipotetična vzročna zveza med zatrjevano kršitvijo in zatrjevanim prikrajšanjem na strani vlagatelja, ki je nastalo (ali bi utegnilo nastati) zaradi naročnikove kršitve. Če med zatrjevano kršitvijo in možnostjo nastanka škode ni mogoče vzpostaviti vzročne zveze, tudi ni mogoče priznati aktivne legitimacije. In obratno: če je mogoče med zatrjevano kršitvijo in možnostjo nastanka škode vzpostaviti vzročno zvezo, je treba aktivno legitimacijo priznati.

Naročnik je v obravnavanem postopku preverjal vse prejete ponudbe z vidika dopustnosti ter kot nedopustni zavrnil, upoštevaje postavljeno merilo, drugouvrščeno in tretjeuvrščeno ponudbo, zaradi česar je potrebno ugotoviti, da drugemu vlagatelju za priznanje aktivne legitimacije v tej zvezi ni treba izpodbijati drugouvrščene ponudbe, saj jo je (že) naročnik ocenil kot nedopustno in jo izključil iz postopka javnega naročila.

Po presoji Državne revizijske komisije v obravnavanem primeru zato drugemu vlagatelju ni mogoče odreči aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo in vodenje postopka pravnega varstva, saj sta izkazana tako interes za pridobitev javnega naročila kot tudi (vsaj) določena stopnja verjetnosti nastanka škode. Le-ta bi drugemu vlagatelju namreč nastala v primeru, če bi Državna revizijska komisija ugotovila utemeljenost revizijskih očitkov v zvezi z (ne)dopustnostjo njegove ponudbe, in bi bila tako podana podlaga za odločanje tudi o revizijskih očitkih, ki se nanašajo na nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika in, kolikor bi se ti revizijski očitki izkazali za utemeljene, bi bila tako v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila drugemu vlagatelju dana možnost, da bi bila njegova ponudba v postopku oddaje javnega naročila predmet ponovnega preverjanja in primerjave s ponudbo drugouvrščenega ponudnika, katerega dopustnost ponudbe bi v postopku pravnega varstva drugi vlagatelj prav tako lahko izpodbijal, pri čemer ni relevantno ali je (bil) razlog za nedopustnost obeh ponudb enak. Namreč, v kolikor bi bil drugi vlagatelj v tem onemogočen, bi mu tako nastala škoda. Ker je aktivna legitimacija drugega vlagatelja podana, je Državna revizijska komisija njegov zahtevek za revizijo sprejela v vsebinsko obravnavo v skladu z drugim odstavkom 31. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija je navedbe prvega in drugega vlagatelja obravnavala skupaj, saj sta oba v zahtevkih za revizijo navedla vsebinsko enake kršitve in jih tudi vsebinsko enako utemeljila. Med obema vlagateljema in naročnikom sta najprej sporni vprašanji, ali je naročnik (zadostno) obrazložil odločitev o oddaji javnega naročila, ter ali je upravičeno ocenil njuni ponudbi kot nedopustni, ker naj bi presegali zagotovljena sredstva.

Revizijske navedbe obeh vlagateljev v zvezi z (ne)dopustnostjo njunih ponudb je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu z osmim odstavkom 89. člena ZJN-3 se na infrastrukturnem področju za namen izbire udeležencev v postopkih javnega naročanja uporabljajo naslednja pravila:
a) naročnik, ki je določil pravila in pogoje za izključitev ponudnikov ali kandidatov, izključi gospodarske subjekte, ki izpolnjujejo pogoje za izključitev in ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje;
b) ponudnike in kandidate izbere v skladu z objektivnimi pravili in pogoji;
c) v omejenih postopkih, v postopkih s pogajanji z objavo, v konkurenčnih dialogih in v partnerstvih za inovacije po potrebi zmanjša število kandidatov, izbranih v skladu z a) in b) točko tega odstavka.

Kot je razvidno iz odločitve o oddaji javnega naročila, je naročnik ponudbi obeh vlagateljev označil kot nedopustni zato, ker je ugotovil, da sta ponudbeni ceni (prvega vlagatelja v višini 249.990,00 EUR brez DDV in drugega vlagatelja v višini 278.057,70 EUR brez DDV) presegli njegova zagotovljena sredstva, ki jih ima na razpolago za izvedbo predmetnega javnega naročila, posledično pa ne izpolnjujeta vseh zahtev in pogojev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je torej, kot navaja tudi sam, oceno o nedopustnosti ponudb obeh vlagateljev sprejel na podlagi ugotovitve, da ponudbeni ceni prvega in drugega vlagatelja presegata zagotovljena sredstva, medtem ko ponudbena cena izbranega ponudnika (v višini 196.822,60 EUR brez DDV) ne presega zagotovljenih sredstev ter izpolnjuje vse ostale pogoje in zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato jo je ocenil kot dopustno.

Med strankami revizijskega postopka je najprej spor o tem, ali je naročnik v obravnavanem postopku javnega naročanja pri sprejemu odločitve o zavrnitvi ponudb obeh vlagateljev kot nedopustnih zadostil standardu obrazloženosti in razloge za oceno o nedopustnosti ponudb navedel jasno ter konkretno do te mere, da je bila vlagateljema (v povezavi z omenjeno naročnikovo odločitvijo) zagotovljena možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Slednja se uresničuje tudi skozi določbo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, v skladu s katero je naročnik dolžan v odločitvi o (ne)oddaji javnega naročila (med drugim) navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran. Omenjena določba, ki (med drugim) odraža načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, je ključnega pomena za zagotavljanje učinkovitosti kot enega temeljnih načel pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil (9. člen ZPVPJN v povezavi s 7. členom ZPVPJN). Šele izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži svojo odločitev o (ne)oddaji javnega naročila, zagotovi ponudnikom možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, saj jim omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se na podlagi preizkusa razumnosti omenjene odločitve po lastni presoji odločijo, ali jo bodo morebiti izpodbijali v postopku pravnega varstva. Da pa bi mogli ponudniki sprejeti odločitev o (ne)uveljavljanju pravnega varstva, morajo biti v zadostni meri seznanjeni s konkretnimi ter jasnimi (in ne le z abstraktnimi ter pavšalnimi) razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu njegove odločitve.

Zakon sicer ne določa kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o (ne)oddaji javnega naročila, je pa slednje (ob upoštevanju določbe prvega odstavka 79. člena ZJN-2, ki zaradi vsebine, smiselno podobne določbi tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, narekuje uporabo omenjenih kriterijev tudi ob presoji dejanskega stanja po tretjem odstavku 90. člena ZJN-3) skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. odločitve v zadevah, št. 018-139/2012, 018-237/2013, 018-234/2015, 018-096/2016, 018-163/2016 itd.) mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge do te mere, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Četudi ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o (ne)oddaji naročila, pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo pravno ter dejansko podstat naročnikove odločitve.

Naročnik je v obrazložitvi izpodbijane odločitve navedel, da ponudnika pod zaporedno št. 1 (drugi vlagatelj) in 2 (prvi vlagatelj) ne izpolnjujeta vseh zahtev in pogojev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, »[…] ker ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva«, zato se ponudnika izključi.

Zagotovljena sredstva predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik predvidenega in pripravljenega za poplačilo obveznosti, ki bodo nastale na podlagi sklenjene pogodbe o izvedbi javnega naročila. V zvezi z navedenim gre najprej ugotoviti, da revizijskim navedbam obeh vlagateljev o naročnikovi dolžnosti objave višine oz. obsega zagotovljenih sredstev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila oz. na portalu javnih naročil, ne gre pritrditi. Kot pravilno navaja naročnik (v odločitvi o zahtevku za revizijo), določbe ZJN-3 ne nalagajo naročniku, da bi moral v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali na portalu javnih naročil objaviti višino zagotovljenih sredstev, objaviti mu ni potrebno niti ocenjene vrednosti, ki jo sicer ureja javnonaročniška zakonodaja. Čeprav ZJN-3 objave podatka o zagotovljenih sredstvih ne nalaga, pa vendarle ne gre prezreti, da je naročnik tisti, ki mora zaradi uresničitve načela transparentnosti zagotoviti, da je ponudnik izbran (ali je, nasprotno, njegova ponudba zavrnjena) na pregleden način in po predpisanem postopku, kar ga zavezuje, da svojo oceno o preseganju zagotovljenih sredstev ustrezno obrazloži ter s tem omogoči preizkus njene razumnosti in pravilnosti. Kakšna, kako široka ter natančna naj bo v tem primeru obrazložitev, je prepuščeno presoji naročnika. Slednji pa mora tudi pri obrazložitvi odločitve o zavrnitvi ponudbe kot nedopustne zaradi preseganja zagotovljenih sredstev slediti temeljnemu izhodišču in z navedbo jasnih odločilnih dejstev ponudnikom zagotoviti možnost uresničitve učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva (ne glede na to, ali je naročnik v postopku javnega naročanja predhodno prejel kakšno vprašanje v zvezi z zagotovljenimi sredstvi ali ne).

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je navedel, da sta ponudbi vlagateljev nedopustni, ker njuni ponudbeni ceni presega zagotovljena sredstva, podal zgolj zaključek svojih ugotovitev, katerega pravna posledica se je odrazila v oceni o nedopustnosti ter posledični zavrnitvi vlagateljeve ponudbe, ni pa navedel konkretnih dejstev oziroma konkretnih okoliščin danega primera, ki so ga vodili k sprejemu omenjenega zaključka. Naročnik je torej v obrazložitvi navedel izključno zaključek ter pravno posledico svojih ugotovitev (tj. vsebinsko neustreznost in nepopolnost ponudbe, ki ne ustreza vsem zahtevam ter potrebam naročnika in se zato kot nedopustna zavrne), ni pa navedel ne abstraktnega pravila (tj. konkretnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jih je uporabil pri ugotavljanju (ne)dopustnosti vlagateljeve ponudbe), ne ugotovljenega konkretnega dejanskega stanja (tj. konkretnih dejstev), na katerih temelji njegova ocena o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe. Četudi je na ponudniku breme, da pripravi ponudbo v skladu z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pa je vselej naročnik tisti, ki je ponudbo dolžan pregledati ter se na jasen in konkreten način izreči o njeni dopustnosti. Državna revizijska komisija še pristavlja, da naročnik ne v odločitvi o oddaji naročila ne v odločitvi o zahtevkih za revizijo ni z ničemer izrazil in izkazoval, da nekaterih informacij o oddaji naročila iz drugega in tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ni objavil, ker bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, ker bi škodilo upravičenim poslovnim interesom javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta ali ker bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti (četrti odstavek 90. člena ZJN-3).

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da so revizijske navedbe obeh vlagateljev o neobrazloženosti naročnikove odločitve o zavrnitvi njunih ponudb kot nedopustnih utemeljene. Naročnik namreč pri sprejemu izpodbijane odločitve ni zadostil standardu obrazloženosti, s čimer je kršil tretji odstavek 90. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3, saj ponudb vlagateljev zaradi umanjkanja navedbe konkretnega dejanskega stanja ni zavrnil na pregleden način.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 20. 6. 2017, pri čemer se do revizijskih navedb v zvezi z (ne)dopustnostjo ponudb vlagateljev in izbranega ponudnika ter v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ni opredelila, saj slednje ne bi več mogle vplivati na njeno odločitev.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Naročnik mora pri svojem postopanju upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 6. člena ZJN-3). V kolikor se odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora upoštevati zlasti obveznosti, ki mu jih nalagajo določila 90. člena ZJN-3, v vsakem primeru pa mora svojo odločitev o (ne)izbiri najugodnejšega ponudnika ustrezno obrazložiti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelja sta zahtevala povrnitev stroškov pravnega varstva v višini plačane takse. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagateljema povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagateljema kot potrebne priznala priglašene stroške za plačano takso v višini 4.802,47 EUR. Skladno s 313. členom ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija določila 15-dnevni rok za plačilo priznanih stroškov, ki teče od vročitve (prejema) tega sklepa naročniku (in ne 15-dnevni rok od pravnomočnosti odločitve, kot sta to predlagala vlagatelja) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka. Skladno s 313. členom ZPP namreč rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Naročnik ne more izpolniti obveznosti oziroma priti v zamudo z njeno izpolnitvijo preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (ta je na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZPVPJN pravnomočna), s katero se odloči o njegovi obveznosti povračila stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. in 4. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 25. 8. 2017

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- DRUŽINSKO PODJETJE KOSIČ d.o.o., Ruperče 13, 2231 Pernica,
- SCHRACK TECHNIK d.o.o., Pameče 175, 2380 Slovenj Gradec,
- ELEKTRO CELJE, d.d., Vrunčeva ulica 2A, 3000 Celje,
- SES d.o.o., Opekarska ulica 22, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.