018-115/2017 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-115/2017-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, mag. Gregorja Šebenika, kot člana senata, in Tadeje Pušnar, kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja varnostne razsvetljave«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja RST podjetje za elektroinstalacije, trgovino in inženiring, d.o.o., Hacquetova ulica 7, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 7. 2017

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo z dne 30. 5. 2017 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 7. 3. 2017 na portalu javnih naročil pod številko objave JN001684/2017-W01 objavil obvestilo o javnem naročilu za izgradnjo varnostne razsvetljave, ki ga oddaja po postopku naročila male vrednosti.

Dne 23. 5. 2017 je naročnik izdal dokument »Odločitev o oddaji naročila«, št. 845080107-021-17/7 (v nadaljevanju: Odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da je konkretno javno naročilo oddal ponudniku ARBA PLUS, d.o.o., Špruha 19, 1236 Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), čigar ponudba se je glede na merilo najnižje končne ponudbene vrednosti z DDV uvrstila na drugo mesto. Prvouvrščeno ponudbo, to je ponudbo vlagatelja, je naročnik zavrnil kot nedopustno, saj je ugotovil, da vlagatelj v celice obrazca »Popis del in materiala« (v nadaljevanju: popis), označene z rumeno barvo, pri štirih postavkah ni vpisal proizvajalca, tipa ter identifikacijske številke ponujenega materiala oziroma opreme, kot je to bilo zahtevano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Poleg tega je naročnik ugotovil tudi, da enega od treh zahtevanih referenčnih potrdil, ki bi jih moral potrditi investitor in ki jih je v ponudbi predložil vlagatelj, ni podpisal zakoniti zastopnik investitorja, na referenčnem potrdilu za odgovornega vodjo del pa sta poleg podpisa manjkala še žig ter datum izdaje. Kot je razbrati iz Odločitve o oddaji naročila, naročnik vlagatelja v zvezi z omenjenima referenčnima potrdiloma ni pozval na dopolnitev ponudbe, saj je slednjo kot nedopustno zavrnil že zaradi umanjkanja zahtevanih podatkov o predmetu ponudbe v popisu.

Vlagatelj je zoper Odločitev o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 30. 5. 2017. Navaja, da je izpodbijana odločitev pomanjkljivo obrazložena oziroma da sploh ni obrazložena, saj naročnik ni navedel, zakaj natanko šteje vlagateljevo ponudbo za nedopustno (navedel je samo domnevno dejansko stanje in svoj sklep), niti ni obrazložil, zakaj vlagatelja zaradi ekonomičnosti postopka ni pozval k predložitvi manjkajočih dokazil. Posledično se vlagatelj ni mogel seznaniti s poglavitnimi razlogi za oceno o nedopustnosti njegove ponudbe. Naročnik je po zatrjevanju vlagatelja kršil določbe zakona tudi s tem, ko vlagatelja ni pozval k dopolnitvi domnevno manjkajočih informacij o proizvajalcu, tipu ter identifikacijski številki ponujene opreme, kakor tudi ne k predložitvi manjkajočih dokazil (referenčnih potrdil) oziroma k dopolnitvi le-teh. Ekonomičnost postopka namreč ni eden izmed zakonsko dopustnih razlogov, zaradi katerih naročnik ne bi bil dolžan vlagatelja pozvati na dopolnitev ponudbe. Domnevno manjkajoči podatki, ki so v štirih postavkah pomotoma, zaradi očitnega lapsusa, izostali iz popisa, so bili namreč po zatrjevanju vlagatelja razvidni iz tehnične dokumentacije, priložene k njegovi ponudbi. Ker so torej manjkajoči podatki izhajali že iz omenjene dokumentacije, bi se lahko naročnik po prejemu popravljene tabele oziroma popisa na transparenten način prepričal, da ni prišlo do dopolnitve ponudbe, temveč do popravka napake, ki pa ponudbe v ničemer ni spreminjala. Glede na navedeno naročnik vlagatelja neutemeljeno ni pozval k dopolnitvi manjkajočih podatkov in dokazil oziroma jih neutemeljeno ni pridobil sam, zaradi česar je naročnikova odločitev po vlagateljevem mnenju nepravilna ter nezakonita. Vlagatelj zato predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi naročnikovo Odločitev o oddaji naročila, kot tudi, da odpravi oziroma razveljavi vsa dejanja, ki jih je naročnik opravil v zvezi s konkretnim postopkom oddaje javnega naročila, poleg tega pa zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 6. 6. 2017 v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN izjavil o navedbah vlagatelja, podanih v zahtevku za revizijo. Izbrani ponudnik s sklicevanjem na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vsebovane v točki »Strokovne zahteve (pogoji) naročnika 1.4. – Podroben opis ponudbe«, zatrjuje, da je naročnik pri zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nedopustne zaradi manjkajočih podatkov o predmetu ponudbe ravnal v skladu z lastnimi navodili. Izpodbijana odločitev je obrazložena ter skladna z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Izbrani ponudnik zatrjuje še, da referenčni potrdili, ki ju je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, nista ustrezni, ter navaja razloge za zatrjevano neustreznost.

Naročnik je zahtevek za revizijo z »Odločitvijo o zahtevku za revizijo«, št. MM-19-6-2017-VR-REV z dne 19. 6. 2017, zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. S sklicevanjem na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila navaja, da je v točki »1.4 Podroben opis ponudbe (zahteve glede izkaza tehničnih lastnosti ponujene opreme in glede kvalitete ponujene opreme)« določil, da mora ponudnik v ponudbi predložiti podroben opis vsebine oziroma predmeta ponudbe, to je a) preglednico (popis del, opreme in materiala) ter v celice, označene z rumeno barvo, vpisati proizvajalca ponujene opreme in materiala, tip ter identifikacijsko številko. Pod podtočko b) točke 1.4 je naročnik določil, da je potrebno za ponujeno opremo in material priložiti tudi ustrezno tehnično dokumentacijo, v nadaljevanju pa je navedel še, da bo ponudba ponudnika, ki ne bo zadostil zahtevam v podtočki a) točke 1.4, izključena iz nadaljnjega postopka ocenjevanja. Po zatrjevanju naročnika je v predstavljenih določbah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasno poudarjen njegov namen, da od ponudnikov z vpisom proizvajalca ponujene opreme in materiala, tipa ter identifikacijske številke pridobi opis vsebine oziroma predmeta ponudbe, priložena tehnična dokumentacija pa predstavlja zgolj dokazilo o tehničnih lastnostih ponujenega blaga. Ker vlagatelj v štirih postavkah popisa kljub izrecni zahtevi naročnika v označene celice ni vpisal navedenih podatkov o ponujeni opremi, je naročnik njegovo ponudbo kot nedopustno izključil iz nadaljnjega postopka ocenjevanja. Glede na določila šestega odstavka 89. člena ZJN-3, v skladu s katerimi ponudnik praviloma ne sme dopolnjevati ali popravljati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, naročnik vlagatelja upravičeno ni pozval k dopolnitvi njegove ponudbe z navedbo manjkajočih podatkov. Ker je naročnik vlagateljevo ponudbo kot nedopustno izključil že iz navedenih razlogov, vlagatelja tudi ni pozval na dopolnitev ponudbe v zvezi z referenčnimi potrdili, saj njegova ponudba, četudi bi jo vlagatelj ustrezno dopolnil, po prepričanju naročnika še vedno ne bi mogla biti ocenjena kot dopustna, posledično pa ne bi mogla (niti smela) biti izbrana kot najugodnejša. Pozivanje vlagatelja na dopolnitev ponudbe v zvezi z referenčnimi potrdili tako ni bilo ne smiselno ne ekonomično. Na podlagi vsega navedenega naročnik ocenjuje, da zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.

Vlagatelj se je v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN v vlogi z dne 26. 6. 2017 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. V omenjeni vlogi vlagatelj vztraja pri že podanih navedbah ter dokaznih predlogih.

Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi dne 17. 7. 2017 na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN podaljšala rok za sprejem odločitve.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe vlagatelja o tem, da je naročnikova Odločitev o oddaji naročila pomanjkljivo obrazložena oziroma da je neobrazložena, saj ne vsebuje razlogov, na podlagi katerih je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno, niti naročnik v njej ni pojasnil, zakaj vlagatelja ni pozval k dopolnitvi ponudbe s predložitvijo ustreznih referenčnih potrdil. V nasprotju z vlagateljem naročnik ocenjuje, da je izpodbijana odločitev obrazložena v zadostni meri, da se je lahko vlagatelj med drugim seznanil tudi z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe.

Omenjene revizijske navedbe temeljijo na tretjem odstavku 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki med drugim določa, da mora odločitev o oddaji javnega naročila vsebovati tudi razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran.

Četudi zakon ne določa kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, pa je slednje (v pretežni meri še ob upoštevanju določbe prvega odstavka 79. člena ZJN-2, ki pa zaradi vsebine, smiselno podobne določbi tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, narekuje uporabo omenjenih kriterijev tudi ob presoji dejanskega stanja po tretjem odstavku 90. člena ZJN-3) skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, med drugim predstavljeno tudi v sklepu, št. 018-163/2016-4, na katerega se sklicuje vlagatelj, mora odločitev naročnika o oddaji naročila vsebovati jasne ter nedvoumne razloge do te mere, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Čeravno ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila, pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo pravno ter dejansko podstat naročnikove odločitve.

V izpodbijani Odločitvi o oddaji naročila je naročnik navedel, da vlagatelj v popisu pri postavkah »protipožarni ventil na dovodu in odvodu zraka za ventilacijo prostora« (popis, št. MB-30/12-14), »baterijski sistem sistema zasilne razsvetljave« (popis, št. MB-29/12-14), »kontrolnik napetosti – rele za detekcijo izpada faz« (popis, št. MB-29/12-14) ter »protipožarni ventil na dovodu in odvodu zraka za ventilacijo prostora« (popis, št. MB-29/12-14) v celice, označene z rumeno barvo, ni vpisal proizvajalca ponujene opreme, tipa in identifikacijske številke (kot npr. kataloške številke ali druge ustrezne oznake proizvajalca), kakor je bilo to zahtevano pod točko 4a v Obrazcu OBR-5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Na podlagi ugotovitve o umanjkanju vpisa navedenih podatkov o predmetu ponudbe je naročnik, kot je razbrati iz Odločitve o oddaji naročila, ponudbo vlagatelja zavrnil kot nedopustno.

V nadaljevanju omenjene odločitve je naročnik zapisal še, da je vlagatelj v ponudbi sicer predložil referenčno potrdilo, zahtevano v Obrazcu OBR-5 (točka 1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), vendar slednjega ni podpisal zakoniti zastopnik investitorja, pooblastilo zakonitega zastopnika investitorja pa ni bilo priloženo, in tudi, da predloženo referenčno potrdilo, zahtevano v Obrazcu OBR-5 (točka 2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), ni bilo podpisano, poleg tega pa ni vsebovalo ne žiga ne navedbe datuma izdaje. Kot izhaja iz Odločitve o oddaji naročila, je naročnik v zvezi z navedenimi ugotovitvami glede referenčnih potrdil po vsebini smiselno pojasnil še, da vlagatelja zaradi ekonomičnosti postopka ne bo pozval k predložitvi omenjenih dokazil, saj je potrebno njegovo ponudbo kot nedopustno zavrniti že zaradi umanjkanja vpisa podatkov v popisu.

Državna revizijska komisija na podlagi preučitve predstavljene obrazložitve Odločitve o oddaji naročila ugotavlja, da je naročnik razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot nedopustne navedel jasno, nedvoumno in konkretno. Iz Odločitve o oddaji naročila namreč izhaja podrobna navedba podatkov, ki jih vlagatelj po ugotovitvi naročnika v popis ni vpisal, prav tako so v njej specificirano opredeljene tudi postavke popisa, v katerih je bila dolžnost vpisa podatkov opuščena. Kot je nedvoumno razbrati iz izpodbijane odločitve, je bila vlagateljeva opustitev vpisa navedenih podatkov o predmetu ponudbe po oceni naročnika v nasprotju z izrecno določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in je kot taka posledično predstavljala poglavitni razlog za zavrnitev oziroma, kakor navaja naročnik, za izločitev vlagateljeve ponudbe kot nedopustne.

Čeprav je naročnik, kot je razbrati iz obrazložitve Odločitve o oddaji naročila, pri pregledu vlagateljeve ponudbe poleg umanjkanja vpisa podatkov ugotovil tudi določene, konkretno navedene pomanjkljivosti glede dveh predloženih, v izpodbijani odločitvi določno opredeljenih referenčnih potrdil, pa vlagatelja v zvezi z njima na odpravo pomanjkljivosti ni pozval. Kakor namreč izhaja iz omenjene odločitve, je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno že zaradi opustitve dolžnosti vpisa podatkov glede predmeta ponudbe v popis. Ker torej odprava ugotovljenih pomanjkljivosti v zvezi z referenčnima potrdiloma po naročnikovem mnenju, kot je razumeti navedbe v izpodbijani odločitvi, ne bi mogla več vplivati na oceno o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe, naročnik vlagatelja ni pozval na njihovo odpravo. Tovrstno pozivanje namreč skladno z naročnikovo navedbo ne bi bilo niti ekonomično niti smotrno, saj odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nedopustne po oceni naročnika tudi pod predpostavko odprave omenjenih pomanjkljivosti ne bi bilo več mogoče spremeniti.

Upoštevaje predstavljene razloge, navedene v Odločitvi o oddaji naročila, Državna revizijska komisija ne more slediti vlagateljevi trditvi, da naročnik ni pojasnil, zakaj vlagatelja ni pozval k dopolnitvi ponudbe s predložitvijo ustreznih referenčnih potrdil. Takšnemu zaključku pritrjuje že navedba vlagatelja samega, v skladu s katero ekonomičnost postopka ne more biti razlog za opustitev pozivanja na dopolnitev ponudbe. Vprašanje, ali je naročnik v konkretnem primeru z opustitvijo poziva ravnal v skladu s predpisi s področja javnega naročanja ali ne, pa ni vprašanje obrazloženosti odločitve o oddaji javnega naročila oziroma pravilnosti naročnikovega ravnanja v zvezi z navedbo razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, pač pa vprašanje pravilnosti naročnikovega ravnanja v zvezi s pozivanjem na dopolnitev ponudbe.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik v Odločitvi o oddaji naročila jasno ter konkretno navedel odločilna (pravna in dejanska) dejstva, na podlagi katerih je ponudbo vlagatelja kot nedopustno zavrnil.

Ker je torej Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik izpolnil svojo dolžnost obrazložitve sprejete odločitve in je s tem vlagatelju omogočil uresničitev pravice do učinkovitega pravnega varstva, je v nadaljevanju obravnavala med strankama revizijskega postopka obstoječi spor o tem, ali je naročnikova zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot nedopustne skladna z določbami ZJN-3 ter dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in je posledično njegova odločitev o oddaji javnega naročila zakonita ali ne.

V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je za dopustno šteti ponudbo, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Naročnik je v dokumentu »Splošna navodila ponudnikom«, ki predstavlja del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v točki »1.4 Podroben opis ponudbe (zahteve glede izkaza tehničnih lastnosti ponujene opreme in glede kvalitete ponujene opreme)« določil:

»Ponudnik mora v svojo ponudbo predložiti podroben opis vsebine oz. predmeta ponudbe:

a) preglednico (popis del, opreme in materiala) ter (v označene celice z rumeno barvo) vpisati podatke za ponujeni material in opremo – proizvajalca ponujene opreme in materialov, tip in identifikacijsko številko (kot npr. kataloško št. ali drugo ustrezno oznako proizvajalca) na osnovi katere bo jasno razvidno za kateri izdelek oziroma material gre in da bo lahko naročnik jasno in enostavno primerjal »ponujene« tehnične karakteristike z zahtevanimi iz projekta./…/.
b) Prav tako mora za vsako ponujeno opremo in material priložiti ustrezne tehnične dokumente s tehničnimi karakteristikami posamezne ponujene opreme ali materiala, ter jih predložiti po istem vrstnem redu, kot so v popisu materiala in del./…/. Ponudnik mora v dokazilu na jasno viden način za vsak element opreme ali materiala s prosto roko ali drugače označiti zaporedno številko, ki je navedena v preglednici s popisi opreme.

OPOZORILO: V kolikor ponudnik ne bo zadostil zahtevam, opredeljenim v podtočki a), točke 1.4/…/, bo njegova ponudba izključena iz nadaljnjega postopka ocenjevanja./…/«.

Državna revizijska komisija pritrjuje navedbam naročnika, da iz citiranih določb »Splošnih navodil ponudnikom«, ki jih je naročnik v enaki vsebini zapisal tudi v točki 4. obrazca OBR-5, izhaja jasen namen naročnika, da z vpisom proizvajalca, tipa ter identifikacijske številke ponujene opreme oziroma materiala (npr. kataloške številke ali druge ustrezne oznake proizvajalca) v popis del, opreme in materiala od ponudnikov pridobi opis vsebine oziroma predmeta njihovih ponudb. Posamezni ponudnik tako z vpisom zahtevanih podatkov v navedeni popis določno opredeli predmet svoje ponudbe ter ga predstavi naročniku. To pomeni, da popis v konkretnem primeru (upoštevaje vsebino citiranih določb, zlasti določbe z vsebovanim opozorilom o pravni posledici izostanka vpisa navedenih podatkov v popisu) predstavlja enega temeljnih dokumentov, namenjenih predstavitvi oziroma določitvi predmeta ponudbe. Tehnična dokumentacija, ki jo je bilo potrebno v skladu s podtočko b) točke 1.4 »Splošnih navodil ponudnikom« priložiti ponudbi, posledično (glede na vsebino predstavljenih določb) služi zgolj kot dokazilo o izpolnjevanju zahtevanih tehničnih karakteristik ponujene opreme oziroma materiala, ki ga je ponudnik z navedbo zahtevanih podatkov že opredelil v popisu.

Da podatki o proizvajalcu, tipu ter identifikacijski številki v popisu za naročnika predstavljajo poglavitne informacije o ponujenem blagu, priložena tehnična dokumentacija pa je namenjena zgolj ugotavljanju izpolnjevanja tehničnih zahtev, dodatno potrjuje določba »Splošnih navodil ponudnikom« z vsebovanim opozorilom o pravni posledici izostanka vpisa navedenih podatkov. Le-ta namreč določa, da bo ponudba ponudnika, ki ne bo zadostil zahtevam v podtočki a) točke »1.4 Podroben opis ponudbe (zahteve glede izkaza tehničnih lastnosti ponujene opreme in glede kvalitete ponujene opreme)« in torej omenjenih podatkov v popis ne bo vpisal, izključena iz nadaljnjega postopka ocenjevanja.

Vlagatelj navaja, da bi ga moral naročnik v primeru ugotovitve manjkajočih podatkov o proizvajalcu, tipu ter identifikacijski številki opreme ali materiala, ki so pomotoma izostali iz popisa, pozvati na dopolnitev ponudbe. Navedene podatke je bilo namreč po zatrjevanju vlagatelja mogoče razbrati iz tehnične dokumentacije, ki jo je priložil k ponudbi, zato bi se lahko naročnik na transparenten način prepričal, da z dopolnitvijo ni prišlo do spremembe ponudbe.

Državna revizijska komisija se je z vpogledom v ponudbo vlagatelja prepričala o resničnosti naročnikove navedbe o tem, da vlagatelj v popisu del, opreme in materiala pri postavkah »protipožarni ventil na dovodu in odvodu zraka za ventilacijo prostora« (popis, št. MB-30/12-14), »baterijski sistem sistema zasilne razsvetljave« (popis, št. MB-29/12-14), »kontrolnik napetosti – rele za detekcijo izpada faz« (popis, št. MB-29/12-14) ter »protipožarni ventil na dovodu in odvodu zraka za ventilacijo prostora« (popis, št. MB-29/12-14) niti v celice, označene z rumeno barvo, niti kam drugam ni vpisal proizvajalca ponujene opreme oziroma materiala, tipa in identifikacijske številke (npr. kataloške številke ali druge ustrezne oznake proizvajalca).

Ugotovitev, da vlagatelj kljub nedvoumni zahtevi naročnika v navedeni popis ni vpisal omenjenih podatkov o predmetu ponudbe (gl. podtočko a) točke 1.4 »Splošnih navodil ponudnikom« ter točko 4. obrazca OBR-5), pa obenem pomeni, da je svojo ponudbo pripravil v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je ponudnike izrecno opozarjala tudi, da bodo njihove ponudbe v primeru neizpolnitve zahteve glede vpisa teh podatkov »izključene iz nadaljnjega postopka ocenjevanja«.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju navedenega zaključuje, da naročnik ni kršil določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo vlagatelja zaradi opustitve navedbe zahtevanih podatkov o predmetu ponudbe brez pozivanja na dopolnitev zavrnil kot nedopustno. Prav nasprotno - ravno v primeru, ko bi naročnik postopal tako, kot vlagatelj meni, da bi moral, in bi vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe z navedbo manjkajočih podatkov o predmetu ponudbe, bi kršil ne le izrecno določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je kot posledico izostanka vpisa teh podatkov določala izključitev (oziroma zavrnitev) ponudbe, temveč tudi določila ZJN-3.

V skladu s šestim odstavkom 89. člena navedenega zakona namreč ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, razen v primeru popravka ali dopolnitve očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba.

Iz navedenega izhaja, da morata biti za dopustitev dopolnitve ali popravka dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kumulativno izpolnjena dva pogoja: ugotovljena mora biti napaka, ki je očitna, hkrati pa popravek ali dopolnitev očitne napake ne sme povzročiti spremembe ponudbe na način, da bi bila zaradi tega dejansko predlagana nova ponudba (prim. sklep Državne revizijske komisije, št. 018-014/2017-5).

Vlagatelj zatrjuje, da so bili vsi, zaradi očitne napake izostali podatki o proizvajalcu, tipu ter identifikacijski številki ponujene opreme oziroma materiala razvidni iz dokumentacije, predložene v njegovi ponudbi, posledično pa bi se bilo v primeru dopolnitve mogoče na transparenten način prepričati, da pri tem ni prišlo do spremembe ponudbe oziroma da zaradi popravka ali dopolnitve ni bila dejansko predlagana nova ponudba.

Državna revizijska komisija pripominja, da vlagatelj v zvezi s predstavljenimi navedbami ne bi mogel uspeti niti v primeru, ko dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ne bi določala, da bodo ponudbe, v katerih ponudniki ne bodo navedli omenjenih podatkov, »izključene iz nadaljnjega postopka ocenjevanja«.

Državna revizijska komisija je namreč na podlagi predlaganega vpogleda v vlagateljevo ponudbo že v primeru prve postavke popisa, pri kateri je vlagatelj opustil dolžnost vpisa zahtevanih podatkov, to je »protipožarni ventil na dovodu in odvodu zraka za ventilacijo prostora« (popis, št. MB-30/12-14), ugotovila, da tehnična dokumentacija, za katero vlagatelj zatrjuje, da jo je predložil v ponudbi, prilaga pa jo tudi k zahtevku za revizijo, v ponudbi vlagatelja ni bila predložena. To posledično pomeni, da zahtevanih podatkov glede protipožarnega ventila na dovodu in odvodu zraka v nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja iz njegove ponudbe ni mogoče razbrati. Ker torej vlagatelj podatkov o proizvajalcu in tipu protipožarnega ventila v popis ni vpisal niti zanj v ponudbi ni predložil tehnične dokumentacije, v primeru navedbe manjkajočih podatkov po roku za oddajo ponudb (v kolikor že dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila tega ne bi onemogočala) tudi ne bi bilo mogoče zaključiti, da vlagatelj z vpisom teh podatkov ni spreminjal tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in sicer na način, da je zaradi vpisa proizvajalca ter tipa navedenega protipožarnega ventila dejansko predlagana nova ponudba. Ob upoštevanju navedenega zahtevku za revizijo na podlagi predstavljenih navedb ne bi bilo mogoče ugoditi niti, v kolikor dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila opozorila o pravni posledici umanjkanja vpisa zahtevanih podatkov ne bi vsebovala in trditve vlagatelja o očitni napaki ne bi bile pavšalne ter neizkazane.

V posledici navedenih ugotovitev Državna revizijska komisija ni obravnavala vlagateljevih navedb v zvezi z dvema, v njegovi ponudbi predloženima referenčnima potrdiloma, saj slednje ne bi več mogle spremeniti odločitve, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ker Državna revizijska komisija kršitev, ki jih je naročniku očital vlagatelj, ni ugotovila, je zahtevek za revizijo z dne 30. 5. 2017 na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 25. 7. 2017

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, 1000 Ljubljana,
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
- ARBA PLUS, d.o.o., Špruha 19, 1236 Trzin,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.