018-122/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Številka: 018-122/2017-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava študije - program identifikacije tujih investitorjev«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe Inštitut za strateške rešitve, Erbežnikova ulica 2, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Nina Zidar Klemenčič, Slovenska cesta 54, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.07.2017

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi 1. točka poglavja 4.2.3 (Tehnična in kadrovska sposobnost ponudnika - tehnični in kadrovski pogoji) razpisne dokumentacije.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 2.071,18 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu javnem naročilu dne 29.05.2017 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 005424/2017-W01.

Zoper razpisno dokumentacijo je vlagatelj dne 19.06.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se razpisna dokumentacija v spornem delu razveljavi ter zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave. Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni lis RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki v prvem odstavku določa, da naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na: ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Naročnik mora v postopek javnega naročanja vključiti le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Naročnik v konkretnem primeru tudi zahteva, da mora imeti ponudnik vzpostavljeno lastno mrežo za dostopnost informacij s področja gospodarstva v tujini, in sicer v državah v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Azijsko - pacifiški regiji, Bližnjem vzhodu in Afriki. Vlagatelj zatrjuje, da je predmetna zahteva diskriminatorna, omejujoča ter nesorazmerna z razpisanim predmetom. Naročnik ni navedel niti enega razloga, ki bi utemeljeval in opravičil zahtevo po vzpostavljeni lastni mreži v tujini, zlasti v vseh navedenih geografskih območjih. Vlagatelj ugotavlja, da je predmet javnega naročila neposredno povezan z identifikacijo tujih investitorjev, in sicer s področij, ki imajo višjo dodano vrednost. Kljub temu, zatrjuje vlagatelj, naročnik ni navedel objektivno opravičljivih in strokovno utemeljenih razlogov, iz katerih bi bilo razvidno, da je ponudnik, ki takšno zahtevo v celoti izpolnjuje, bolj usposobljen od ponudnika, ki poseduje kompetence, razpolaga z relevantno informacijsko mrežo ter ima večletne izkušnje z izvajanjem razpisanih storitev, nima pa lastne mreže na vseh navedenih geografskih območjih (oziroma mu manjka le v eni regiji). Dolžnost naročnika je, da pripravi tehnične zahteve na način, ki omogoča udeležbo čim večjemu številu ponudnikov. S strani naročnika podana argumentacija sporne zahteve je nejasna, pavšalna ter v nasprotju sama s seboj. Objektivno gledano ni nobene dejanske razlike med ponudnikom, ki je del mednarodne skupine lastniško povezanih podjetij ter ponudnikom, ki je član ali partner v podobni skupini, ki ima vzpostavljeno globalno mrežo. Vlagatelj navaja, da zagotavljanje enakopravne obravnave sicer ne pomeni, da mora naročnik svoje zahteve oblikovati tako, da sodelovanje omogoči prav vsem ponudnikom na relevantnem trgu, vendar pa mora imeti naročnik za takšno omejevanje objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge, povezane s predmetom javnega naročila. Vlagatelj še pojasnjuje, da gre pri predmetnem postopku za ponovno izvedbo vsebinsko enakega postopka, ki je bil predhodno zaključen brez oddaje naročila. V okviru predhodno izvedenega postopka (objavljenega na Portalu javnih naročil dne 18.05.2016, pod št. objave JN001458/2016-WO1) je bila med drugim postavljena podobna zahteva, vendar s pomembno razliko. Naročnik je namreč takrat zahteval le, da mora imeti ponudnik vzpostavljeno mrežo za dostopnost informacij s področja gospodarstva v tujini (ki deluje kot izpostava, je predstavništvo mednarodnih svetovalnih podjetij oziroma institucij, deluje na podlagi pogodbenih razmerij …). Glede na to, da je predmet ostal enak, se vlagatelju postavlja vprašanje, zakaj je naročnik tokrat zaostril zahtevo in zožil konkurenco. Tovrstna sprememba ustvarja dvom v spoštovanje načela enakopravnosti ter postavlja indic, da gre za prirejanje razpisnih pogojev z namenom izbire določenega ponudnika. Z izpodbijanim pogojem, zaključuje vlagatelj, je naročnik kršil temeljna načela ter znatno okrnil (oziroma celo onemogočil) konkurenco.

Naročnik je z dokumentom št. 430-4/2017/9, z dne 26.06.2017, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Zavrača vlagateljeve navedbe in navaja, da sporna zahteva, ki se nanaša na lastno mrežo pisarn na ciljnih trgih, odločujoče vpliva na zmožnost izdelave kvalitetne študije in pilotnega projekta. Podoben odgovor je podal tudi na Portalu javnih naročil, in sicer, da ne namerava spremeniti sporne zahteve iz razloga, ker si lahko le na ta način priskrbi ključne globalne vpoglede in se seznani s trgi. Lastna mreža pisarn mednarodnega svetovalnega podjetja je ključen pogoj za ustrezno svetovanje pri identifikaciji tujih investitorjev ter pilotni izvedbi ustreznega globalnega dosega. Naročnik želi pridobiti poglobljen dostop do informacij ter kvalitetno in ažurno izvedeno storitev, to pa lahko zagotovi le ponudnik, ki ima izkušnje znotraj skupine lastnih pisarn na ciljnih trgih v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Azijsko - pacifiški regiji, Bližnjem vzhodu in Afriki. Globalno delovanje po ustaljenih kanalih znotraj lastne mreže svetovalnih pisarn, sestavljenih iz mednarodno mešanih timov svetovalcev, predstavlja tako sektorsko, kakor tudi geografsko pomemben dejavnik in pogoj, ki omogoča kvalitetno izvedbo naročila. Prav tako omogoča tudi možnost lastnih analiz, zajem podatkov preko internih baz podatkov, lasten pregled vseh trgov, poznavanje in kontakt potencialnih investitorjev, mnogokrat pa tudi poznavanje investitorjev iz lastnih, predhodno izvedenih projektov, ki se jih lahko pritegne v izvedbeno fazo pilotnega projekta. Takšna podjetja zaposlujejo tudi ustrezno število lastnih sektorskih, geografskih ekspertov, ki so jih sposobni in voljni vključiti v razpisan projekt. Manjša svetovalna podjetja (»think tanki«) imajo v primerjavi s navedenimi družbami manjši dostop do informacij in investitorjev ter vseh potrebnih mednarodnih javnih in (še posebej) internih baz podatkov. Naročnik še zatrjuje, da vlagateljev svetovalni »think-tank«, ki je opisan v ponudbi iz predhodno izvedenega postopka, nima kapacitet, ki so zahtevane v predmetnem javnem naročilu.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 06.07.2017, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj vztraja pri vseh navedbah iz zahtevka za revizijo ter jih ponavlja. Navaja še, da naročnik ni podal odgovora na vprašanje, zakaj oziroma na podlagi kakšnih kriterijev je izbral navedena geografska področja. Iz naročnikovega sklepa ni mogoče razbrati niti enega razloga, ki bi utemeljeval sporno zahtevo, zlasti v delu, ki se nanaša na navedena geografska področja. Prav tako tudi ne obstaja korelacija med lastništvom in dostopom do zahtevanih podatkov. Naročnikova argumentacija pa je tudi sicer nekonsistentna in nejasna. Vlagatelj se strinja z naročnikom v tem, da želi predmetno javno naročilo izvesti kakovostno, oporeka pa naročnikovi enoznačni interpretaciji mednarodnega sodelovanja, ki naj bi bilo (zanj) edino sprejemljivo. Naročnik prav tako ni navedel, ali mora biti ponudnik lastnik celotne mreže ali pa morda zadošča, da je pri lastništvu pisarn le soudeležen. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik s sporno zahtevo a priori izključil konkurenco. Poleg tega naročnik prejudicira, da imajo manjša svetovalna podjetja le manjši dostop do informacij, investitorjev ter vseh potrebnih mednarodnih javnih in internih baz podatkov. Naročnik tako v obravnavanem primeru, ko ponudbe še niso bile oddane, vnaprej določa, kateri subjekti lahko (in kateri ne) izpolnijo zahteve iz razpisne dokumentacije. Poleg tega naročnik vnaprej zavrača kakršnokoli možnost vlagateljevega sodelovanja v predmetnem postopku, saj je ocenil, da vlagatelj (ki sploh še ni oddal ponudbe) nima potrebnih kapacitet, to oceno pa utemeljuje na podlagi vlagateljeve ponudbe iz predhodnega razpisa. Naročnik tudi ni ravnal v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZPVPJN, saj so navedbe iz sklepa nejasne pomanjkljive ter ne ustrezajo standardu obrazloženosti. Zato bi mu morala Državna revizijska komisija naložiti povrnitev stroškov pravnega varstva tudi v primeru, če bi zahtevek za revizijo zavrnila. Za sestavo te vloge zahteva vlagatelj povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je zahteva, v skladu s katero mora imeti ponudnik vzpostavljeno lastno mrežo za dostopnost informacij s področja gospodarstva v tujini, in sicer v državah v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Azijsko - pacifiški regiji, Bližnjem vzhodu in Afriki, diskriminatorna in nesorazmerna z razpisanim predmetom.

ZJN-3 v prvem odstavku 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na: a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, b) ekonomski in finančni položaj in c) tehnično in strokovno sposobnost. Skladno z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnično in strokovno sposobnost za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila.

ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način njihovega izkazovanja. Naročnik pri tem ni povsem avtonomen, saj ga omejujejo pravila javnega naročanja, primarno izražena skozi temeljna načela. V skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila, pri čemer ne sme ustvarjati okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. 8. člen ZJN-3 (načelo sorazmernosti) določa, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.

Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pogoje, ki se nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost, določil v poglavju 4.2.3 (Tehnična in kadrovska sposobnost ponudnika - tehnični in kadrovski pogoji). V 1. točki je postavil naslednjo zahtevo:

»Ponudnik mora imeti vzpostavljeno lastno mrežo za dostopnost informacij s področja gospodarstva v tujini, in sicer v državah v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Azijsko - pacifiški regiji, Bližnjem vzhodu in Afriki (npr. deluje kot izpostava, je predstavništvo mednarodnih svetovalnih podjetij oz. institucij).

Dokazilo: Ponudnik izkaže tehnično sposobnost s predložitvijo ustreznih dokazil in potrdil oz. z izjavo, da ima v tujini vzpostavljeno mrežo, s katero ima zagotovljeno dostopnost informacij.«

V zvezi s sporno zahtevo sta bili tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije postavljeni dve vprašanji (vprašanji in naročnikova odgovora nanju so bili objavljeni na Portalu javnih naročil dne 08.06.2017 in 12.06.2017), in sicer:

Vprašanje: »V povezavi s točko 1 (Ponudnik mora imeti vzpostavljeno lastno mrežo za dostopnost informacij s področja gospodarstva v tujini, in sicer v državah v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Azijsko - pacifiški regiji, Bližnjem vzhodu in Afriki - npr. deluje kot izpostava, je predstavništvo mednarodnih svetovalnih podjetij oz. institucij) nas zanima, ali zadostuje razpisnim pogojem podjetje, ki je član ali partner organizacije, ki ima vzpostavljeno globalno mrežo?«

Odgovor: »Kot je navedeno v poglavju 4.2.3 razpisne dokumentacije, mora imeti ponudnik vzpostavljeno lastno mrežo v tujini. Za lastno mrežo šteje, če ponudnik deluje kot izpostava oz. je predstavništvo mednarodnih svetovalnih podjetij oz. institucij. Ponudnik mora biti del mednarodne skupine lastniško povezanih podjetij. Samo članstvo ali partnerstvo v organizaciji, ki ima vzpostavljeno globalno mrežo, ne zadostuje.«

Vprašanje: »Glede na podan odgovor kaže, da so pogoji diskriminatorni (krajevna diskriminacija), saj omrežje zgolj v kontekstu kot ga zahtevate ni nujen pogoj za uspešno izvedbo projekta, kot ga definira razpis in dosega namena njegove izvedbe. Glede na navedeno predlagamo, da razpisne pogoje ustrezno korigirate.«

Odgovor: »Naročnik ne namerava spreminjati pogojev iz razpisne dokumentacije, saj ocenjuje, da le na tak način lahko preskrbi ključne globalne vpoglede in hkrati poznavanje lokalnih trgov.«

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da gre pri obravnavanem postopku oddaje javnega naročila za nov in samostojen javni razpis, zato le-ta v ničemer ni vezan na razpisni postopek, na katerega se sklicuje vlagatelj in ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 18.05.2016, pod št. objave JN 001458/2016-W01. Ker je takratni javni razpis pravnomočno končan (o čemer med strankama v tem postopku ni spora), o le-tem v obravnavanem postopku ni več mogoče razpravljati. Sklicevanje vlagatelja na predhodni javni razpis je v obravnavani zadevi brezpredmetno, saj se vsak javni razpis vodi kot celota in je izključno na naročniku, da vsakokrat znova (upoštevaje določbe ZJN-3) pripravi razpisno dokumentacijo. Državna revizijska komisija zato očitku vlagatelja, ki kot kršitev naročnika navaja dejstvo, da je naročnik v tem postopku postavil (še) strožje pogoje kot v predhodnem postopku, ni mogla slediti.

Seveda pa morajo biti pogoji (kot že izhaja iz te obrazložitve) oblikovani na način, ki zagotavlja enakopravno obravnavo vseh ponudnikov in pošteno konkurenco v postopku pridobivanja naročila ter morajo biti povezani in sorazmerni s predmetom naročila. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v svojih številnih odločitvah (in na kar opozarja tudi vlagatelj), zagotavljanje enakopravne obravnave ne pomeni, da mora naročnik svoje zahteve oblikovati tako, da sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila omogoči prav vsem ponudnikom na relevantnem trgu. Naročnik namreč prav z določanjem posameznih pogojev ponudnike razvrsti na tiste, ki zahteve izpolnjujejo in lahko zato kot usposobljeni ponudniki sodelujejo v postopku, ter tiste, ki ene ali več posameznih zahtev ne izpolnjujejo in zato v postopku ne morejo sodelovati. Naročniki so v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati pogoje, ki imajo za posledico omejevanje kroga potencialnih ponudnikov za izvedbo javnega naročila oziroma njihovo razlikovanje. Takšno omejevanje potencialnih ponudnikov pa je dopustno le iz razlogov, ki so za javno naročilo bistveni ter so z njim povezani in sorazmerni, oziroma le na podlagi okoliščin, ki jih je mogoče vsebinsko objektivno utemeljiti.

Predmet obravnavanega javnega naročila je izvedba študije - programa identifikacije tujih investitorjev, vključno z identifikacijo področij slovenskega gospodarstva, ki so primerna za privabljanje tujih investitorjev, definiranjem ciljnih držav v naslednjih letih, iz katerih bi želeli privabljati potencialne investitorje, ter identificiranje potencialnih investitorjev s področij, ki imajo višjo dodano vrednost. V razpisano storitev sta vključena tudi priprava izvedbenega načrta za doseganje ciljev s področja tujih neposrednih investicij in pilotna izvedba (točki 1.3 in 7 razpisne dokumentacije).

Ob upoštevanju razpisane storitve Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da potrebuje usposobljenega izvajalca, ki bo razpisano storitev izvedel kvalitetno in ažurno. Naročniku je potrebno pritrditi tudi v tem, da pomeni globalno delovanje po ustaljenih poteh (znotraj razpisanih območij oziroma v državah v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Azijsko - pacifiški regiji, Bližnjem vzhodu in Afriki) tako sektorsko, kakor tudi geografsko pomemben dejavnik, ki prav tako vpliva na kvalitetno izvedbo razpisanega posla. Omogoča možnost analiz, zajem podatkov preko internih baz podatkov, pregled trgov, poznavanje in kontakt potencialnih investitorjev, pa tudi poznavanje investitorjev iz lastnih, predhodno izvedenih projektov.

Kljub temu naročnik sporne zahteve ni uspel vsebinsko utemeljiti, oziroma so njegove navedbe v zvezi s tem zgolj pavšalne in neprepričljive. Vlagatelj zato pravilno opozarja, da naročnik ni navedel objektivno opravičljivih in strokovno utemeljenih razlogov o tem, zakaj je ponudnik, ki sporno zahtevo izpolnjuje, bolj usposobljen od tistega ponudnika, ki ima vsa potrebna znanja in kompetence s področja razpisanih storitev, razpolaga z relevantno informacijsko mrežo ter ima večletne izkušnje z opravljanjem razpisanih nalog. Vlagatelj namreč prepričljivo navaja, da ni razlike med ponudnikom, ki je del mednarodne skupine lastniško povezanih podjetij ter ponudnikom, ki je (le) član ali partner v takšni skupini. Kot zatrjuje vlagatelj, tudi (zgolj) članstvo ali partnerstvo v takšni skupini oziroma organizaciji omogoča ravno to, kar naročnik zasleduje s sporno zahtevo (in z razpisano storitvijo) - biti del te skupine oziroma izpolnjevati kriterije in standarde, kar omogoča ponudniku, da uspešno realizira naročnikove cilje. Tudi sodelovanje s takšnim ponudnikom omogoča naročniku, da si (kot navaja) priskrbi ključne globalne vpoglede in se seznani s ciljnimi trgi v državah v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Azijsko - pacifiški regiji, Bližnjem vzhodu in Afriki. Tudi takšnemu ponudniku je namreč omogočen dostop do (internih) podatkov, ima pregled nad relevantnimi trgi, pozna (oziroma lahko kontaktira) potencialne investitorje in nenazadnje, potencialne investitorje lahko pozna tudi na podlagi lastnih, predhodno izvedenih postopkov, vse navedeno pa mu omogoča, da kvalitetno in ažurno izvede razpisano storitev. Naročnik sicer pravilno navaja, da podjetja, ki imajo izkušnje znotraj skupine lastnih pisarn, na ciljnih trgih zaposlujejo tudi ustrezno število lastnih ekspertov ter da so svetovalne pisarne sestavljene iz mednarodno mešanih timov svetovalcev lastnih ekspertov, a dostop do takšnih ekspertov in mednarodno mešanih timov strokovnjakov imajo lahko tudi ponudniki, ki so le člani ali partnerji takšne skupine. Poleg tega je naročnik izkušeno skupino strokovnjakov zahteval tudi v konkretnem primeru. V poglavju (4.2.3 - Tehnična in kadrovska sposobnost ponudnika - tehnični in kadrovski pogoji) razpisne dokumentacije je namreč postavil tudi stroge kadrovske zahteve. Od ponudnikov je zahteval, da mu ponudijo tim petih ekspertov, ki ga sestavlja vodja in najmanj še štirje strokovnjaki. Zahtevani strokovnjaki morajo izpolniti vse postavljene zahteve (imajo zahtevano izobrazbo ter izkušnje na področju vodenja projektov in uvajanja rešitev s področja internacionalizacije in tujih neposrednih investicij ter razpolagajo z referencami s področja razpisanih storitev), tem zahtevam pa vlagatelj ni ugovarjal.

Ker je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik s postavitvijo sporne zahteve ravnal neskladno z določbami ZJN-3, je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in (v tem delu) razveljavila razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila, kot to izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa. Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v primeru, če bo s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila nadaljeval, ravna v skladu z ugotovitvami Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava naslednje stroške - to je stroške takse v višini 1.500 EUR, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 459 EUR (1000 točk), povečani za 22 % DDV, kar znaša 559,98 in izdatke (11. člen OT) v višini 9,18 EUR (20 točk), povečani za 22 % DDV, kar znaša 11,20 EUR. Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 2.071,18 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj je ocenila, da v konkretnem primeru ni bil potreben. Navedbe v vlagateljevi vlogi, z dne 06.07.2017, namreč niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.071,18 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke tega sklepa.

V Ljubljani, dne 21.07.2017



Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova 5, Ljubljana,
- Nina Zidar Klemenčič, spec. in odvetniki, Slovenska cesta 54, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.