018-099/2017 Zdravstveni dom Ljubljana

Številka: 018-099/2017-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata, Nine Velkavrh kot članice senata in Boruta Smrdela kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Varovanje ljudi in premoženja v objektih in prostorih ZD Ljubljana«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Varovanje Galekom, d. o. o., Podjetniško naselje Kočevje 1, Kočevje, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA, Metelkova 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 6. 2017

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 18. 5. 2017, se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila« št. JN-04/2017 z dne 8. 5. 2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 12.869,41 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 30. 3. 2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Dne 19. 4. 2017 je naročnik izdal odločitev o oddaji javnega naročila, iz katere je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral vlagateljevo ponudbo. Dne 8. 5. 2017 je naročnik izdal spremembo odločitve o oddaji javnega naročila, iz katere je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Valina varovanje, d. o. o., Litijska cesta 45, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) in da je vlagateljevo ponudbo izločil kot nedopustno, z obrazložitvijo, da je v obdobju mirovanja prejel obvestilo Inšpektorata Republike Slovenije za delo (v nadaljevanju: Inšpektorat), iz katerega je razvidno, da je bila vlagatelju v zadnjih treh letih dvakrat izrečena pravnomočna globa v zvezi s plačilom za delo.

Zoper odločitev o oddaji naročila z dne 8. 5. 2017 je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 18. 5. 2017, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je njegova ponudba dopustna in da je naročnik ne bi smel izločiti iz postopka, temveč bi jo moral izbrati kot najugodnejšo. Vlagatelj navaja, da bi lahko naročnik njegovo ponudbo izločil le v primeru, če bi bili podani zakonski znaki iz b) točke četrtega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da mora naročnik iz posameznega postopka javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če mu je bila v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb s pravnomočno odločbo pristojnega organa Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo. Vlagatelj zatrjuje, da je izločitveni razlog podan, če je bila subjektu globa dvakrat izrečena, njemu pa v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb ni bila dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo. Vlagatelju je bila globa izrečena le enkrat, in sicer z odločbo Inšpektorata št. 710-3099/2013-3 z dne 4. 2. 2014. Z navedeno odločbo je bila vlagatelju izrečena le ena globa v zvezi s plačilom za delo, po njeni izdaji pa ni bila izrečena nobena nova odločba. Inšpektorat je stališče o obstoju izključitvenega razloga po b) točki četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 podal zato, ker je bil vlagatelj z odločbo št. 710-3099/2013-3 z dne 4. 2. 2014 spoznan za krivega storitve več prekrškov, za katere mu je bila določena globa. Vlagatelj navaja, da je takšno stališče napačno, saj je glede na ZJN-3 izključitveni razlog podan le, če je bila globa izrečena najmanj dvakrat in se torej nanaša na število primerov izrečenih glob, ne pa na število prekrškov, v zvezi s katerimi je bila globa izrečena. Po pravilih o steku se v primeru, kadar storilec z enim ali več dejanji stori več prekrškov, o katerih še ni izdana odločba, postopek pa teče pred istim organom oz. sodiščem, izreče enotna sankcija, zato dvakrat izrečena globa pomeni, da bi morali biti izdani dve odločbi oz. sodbi, da bi lahko govorili o dvakrat izrečeni globi v zvezi s plačilom za delo. Z eno odločbo je lahko izrečena samo ena globa, ne pa več glob. Tudi v odločbi Inšpektorata št. 710-3099/2013-3 z dne 4. 2. 2014 je izrečena le ena globa. Več glob je le določenih, da bi se lahko uporabila pravila o steku, izrečena pa je le ena enotna globa, ki je zakonski znak razloga za izključitev. Z odločbo je bila globa izrečena le enkrat, zato na njeni podlagi ni mogoče šteti, da je bil podan razlog za izključitev po b) točki četrtega odstavka 75. člena ZJN-3. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo opredelil do revizijskih navedb. V vlogi navaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo pravilno ocenil kot nedopustno, zato predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je s sklepom z dne 31. 5. 2017 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi odločitve naročnik navaja, da je po prejemu ponudb v sistemu e-Dosje preveril razloge za izključitev in na dan 19. 4. 2017 ugotovil, da vlagatelj izpolnjuje pogoje iz zakona, zaradi česar mu je tudi dodelil naročilo. V obdobju mirovanja je naročnik na dan 5. 5. 2017 ponovno preveril razloge za izključitev, pri čemer je ugotovil, da je iz sistema e-Dosje izhajalo, da vsi podatki niso bili preverjeni. Naročnik se je zato obrnil na Inšpektorat ter pridobil potrdilo, da je v zadevnem primeru prišlo do napake in da je bila vlagatelju v zadnjih treh letih dvakrat izrečena globa v zvezi s plačilom za delo. Na podlagi dodatnega preverjanja je naročnik spremenil odločitev o oddaji naročila in dne 17. 5. 2017 od vlagatelja prejel predlog za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila. Ker naročnik ni imel osnove za spremembo odločitve, na ta predlog ni odgovoril. Kot navaja naročnik, b) točka četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik iz posameznega postopka javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če mu je bila v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb s pravnomočno odločbo pristojnega organa Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo. Po naknadnem preverjanju v obdobju mirovanja je naročnik za vlagatelja ugotovil, da mu je bila v zadnjih treh letih dvakrat izrečena globa v zvezi s plačilom za delo, zaradi česar je vlagateljevo ponudbo izločil. V obdobju mirovanja je bil spremenjen tudi vpis v sistem e-Dosje, iz katerega zdaj izhaja, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev iz zakona. Kot zadosten dokaz, da ne obstajajo razlogi za izključitev, se šteje izpis iz evidence o pravnomočnih odločb o prekrških, ki jo vodi pristojen organ v Sloveniji. Pravilnosti vpisa v e-Dosje naročnik ne more preverjati, niti ne more preverjati pravilnosti izpisa iz evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških. Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija dokazno pravilo o resničnosti vsebine potrdila. Do vlagateljeve navedbe glede pravilnosti odločitve, presoje dejanskega stanja pri izreku globe v zvezi s prekrški, številu izrečenih glob ter delni razveljavitvi odločbe o prekršku se naročnik ne more izrekati. Naročnik meni, da je vlagatelja pravilno izključil iz postopka, ker je njegova ponudba nedopustna, in nima osnove za drugačno odločitev. Vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-3, ko je na podlagi dokazila iz uradne evidence ugotovil, da so pri vlagatelju obstajali razlogi za izključitev, zato je naročnik njegov zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 31. 5. 2017 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 6. 6. 2017 opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi se vlagatelj opredeljuje do posameznih naročnikovih trditev in dodatno pojasnjuje revizijske navedbe. Vlagatelj navaja, da se je seznanil z obvestilom Inšpektorata, iz katerega izhaja, da je Inšpektorat naročniku posredoval podatke iz kazenske evidence. Iz obvestila ne izhaja, na kateri podlagi je prekrškovni organ zaključil, da naj bi bila vlagatelju dvakrat izrečena globa v zvezi s plačilom za delo, saj je bila izdana le ena prekrškovna odločba št. 710-3099/2013-3 z dne 4. 2. 2014. Naročnik je pri preverjanju razlogov za izključitev dolžan ugotavljati resnično dejansko stanje, česar pa v tem primeru ni storil, zato je odločitev nezakonita. Naročnik bi od Inšpektorata moral pridobiti podatek, na kateri podlagi je Inšpektorat naredil zaključek o dvakratno izrečeni globi. Če bi to storil, bi ugotovil, da Inšpektorat v evidenci vodi le eno prekrškovno odločbo, s katero mu je bila enkrat izrečena globa, zaradi česar bi moral ugotoviti, da izključitveni razlog ne obstaja.

Vlagatelj je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 13. 6. 2017 posredoval dopis Inšpektorata z dne 8. 6. 2017, v katerem je navedeno, da je Inšpektorat pri vlagatelju v zadnjih treh letih ugotovil dva prekrška glede plačila za delo, sankcionirana z odločbo št. 710-3099/2013-3, ki je postala pravnomočna 23. 7. 2017. Inšpektorat je hkrati pojasnil, da je v prekrškovni evidenci evidentirano resnično dejansko stanje glede prekrškovnih ukrepov, izdanih vlagatelju, zaradi česar ni potrebe po izdaji novega potrdila. Po mnenju Inšpektorata pa sta za razlago b) točke četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 pristojna Ministrstvo za javno upravo in v primeru spora Državna revizijska komisija.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je pri vlagatelju podan izključitveni razlog, ki se nanaša na izpolnjevanje obveznosti na področju delovnega prava. Vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

V skladu s citiranimi določili ZJN-3 mora naročnik pri presoji dopustnosti ponudbe ugotoviti tudi, ali pri ponudniku obstajajo izključitveni razlogi. Ti so določeni v 75. členu ZJN-3 in jih je mogoče razdeliti na obligatorne in fakultativne. V točki b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 je tako določeno, da mora naročnik iz posameznega postopka javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če mu je bila v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb s pravnomočno odločbo pristojnega organa Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo.

Naročnik je torej v primeru, če ugotovi, da je bila ponudniku dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, dolžan izključiti takega ponudnika, kar pomeni, da gre za izključitveni razlog, ki ga zakon opredeljuje kot obligatornega. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila pa je naročnik enak izključitveni razlog izrecno zapisal tudi v 3. alineji točke 2.2 Navodil gospodarskim subjektom za izdelavo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Kot je razvidno iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, je naročnik z odločitvijo o oddaji javnega naročila z dne 19. 4. 2017 kot najugodnejšo izbral vlagateljevo ponudbo, saj je na podlagi takrat dostopnih podatkov iz sistema e-Dosje ugotovil, da izključitveni razlog dvakrat izrečene globe zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo pri vlagatelju ni bil podan. Po izdaji odločitve o oddaji naročila z dne 19. 4. 2017 pa je naročnik od Inšpektorata prejel dopis z dne 8. 5. 2017 »Preverjanje podatkov iz prekrškovne evidence Inšpektorata Republike Slovenije za delo«, v katerem je Inšpektorat podal informacijo, da je bila vlagatelju »na dan 14.4.2017 – v zadnjih treh letih dvakrat izrečena pravnomočna globa v zvezi s plačilom za delo«. Na podlagi tako pridobljene informacije je naročnik dne 8. 5. 2017 izdal spremembo odločitve o oddaji naročila, s katero je naročilo dodelil izbranemu ponudniku, vlagateljevo ponudbo pa je zaradi ugotovljenega izključitvenega razloga izločil kot neodpustno.

Kot je nadalje razvidno iz dokumentacije, ki jo je vlagatelj priložil vlogi, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, je Inšpektorat tudi vlagatelju, na njegovo zahtevo, posredoval dopis z dne 31. 5. 2017 »Preverjanje podatkov iz prekrškovne evidence Inšpektorata Republike Slovenije za delo«, v katerem je ponovno potrdil, da je bila vlagatelju na dan 14. 4. 2017 v zadnjih treh letih dvakrat izrečena pravnomočna globa v zvezi s plačilom za delo, navedel pa je tudi številko prekrškovne odločbe, in sicer:

- »710-3099/2013, ki je postala pravnomočna 23. 7. 2014, za kršitev ZDR-1 217/1-24 – sankcija globa
- 710-3099/2013, ki je postala pravnomočna 23. 7. 2014, za kršitev ZDR-1 217/1-25 – sankcija globa.«

Inšpektorat je vlagatelju na njegovo zahtevo posredoval še dopis z dne 8. 6. 2017, v katerem dodatno pojasnjuje, da je pri vlagatelju v zadnjih treh letih pred datumom za poizvedbo (14. 4. 2017) ugotovil dva prekrška glede plačila za delo, ki sta bila sankcionirana z globama po 24. in 25. točki prvega odstavka 217. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013 in spremembe; v nadaljevanju: ZDR-1), in sicer z odločbo št. 710-3099/2013, ki je postala pravnomočna dne 23. 7. 2014.

Iz navedenih potrdil Inšpektorata je razvidno (kar med strankami tudi sicer ni sporno), da je bil vlagatelj z eno prekrškovno odločbo št. 710-3099/2013-3 z dne 4. 2. 2014, ki je postala pravnomočna dne 23. 7. 2014, spoznan za odgovornega storitve dveh prekrškov glede plačila za delo (konkretno gre za nezagotovitev dodatkov delavcem v skladu s 128. členom ZDR-1 in neizplačilo regresa delavcem v skladu s 131. členom ZDR-1). Iz prekrškovne odločbe je tudi razvidno, da je bila vlagatelju zaradi storitve prekrškov določena globa za vsakega izmed njih, zatem pa mu je bila na podlagi pravil o steku izrečena enotna globa.

Čeprav naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da nima pristojnosti dvomiti o pravilnosti vpisa v sistem e-Dosje ali pravilnost izpisa iz evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških oz. da gre za javno listino, v zvezi s katero obstaja izpodbojno dokazno pravilo o resničnosti vsebine potrdila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne gre za vprašanje resničnosti potrdil, ki jih je izdal Inšpektorat. Res je sicer, da je Inšpektorat v dopisu z dne 8. 5. 2017 naročniku podal informacijo, da je bila vlagatelju dvakrat izrečena pravnomočna globa v zvezi s plačilom za delo. Vendar, kot je razvidno iz kasnejših dopisov z dne 31. 5. 2017 in 8. 6. 2017, Inšpektorat navaja, da je bila vlagatelju izdana ena prekrškovna odločba zaradi storitve dveh prekrškov v zvezi s plačilom za delo, ki sta bila sankcionirana z globama po 24. in 25. točki prvega odstavka 217. člena ZDR-1. Inšpektorat ob tem pojasnjuje, da je treba takšno nesporno dejansko stanje, ki izhaja iz njegovih potrdil, podrediti pravilom javnega naročanja oz. razlagi točke b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3, za katero pa Inšpektorat meni, da ni pristojen.

V predmetnem postopku pravnega varstva torej ne gre za spor glede vprašanja, ali so podatki, ki jih je naročniku posredoval pristojni državni organ, resnični ali ne, temveč za vprašanje, kako je treba glede na nesporno dejstvo, da je bil vlagatelj z eno odločbo spoznan za odgovornega storitve dveh prekrškov v zvezi s plačilom za delo in da mu je bila glede na pravila o steku izrečena enotna globa, razlagati določbo točke b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3.

Kot je bilo že zapisano, točka b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 predstavlja obligatorni izključitveni razlog. Če se izkaže, da je bila ponudniku v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb s pravnomočno odločbo pristojnega organa Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, je naročnik dolžan takega ponudnika kadarkoli izključiti iz postopka že na podlagi zakona (prim. tudi osmi odstavek 75. člena ZJN-3). Glede na sankcijo, ki je določena v primeru dvakrat izrečene globe zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, in sicer obligatorno izključitev ponudnika iz postopka, je treba določbo točke b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 razlagati restriktivno. Izločitev iz postopka, ne glede na siceršnjo usposobljenost ponudnika ali ekonomsko ugodnost njegove ponudbe, je namreč najstrožja možna sankcija za ponudnika, zato jo je mogoče uporabiti le v primerih, ki so v zakonu izrecno predvideni in ko je dejanski zakonski stan nesporno izpolnjen. Obligatornih izključitvenih razlogov ni dopustno razlagati na način, ki razširja pomen zakonske določbe izven okvirjev, kot so določeni v sami določbi. Položaje, v katerih je izključitev obligatorna, je torej treba omejiti le na tiste dejanske stanove, za katere je nesporno, da jih zakonska določba obsega. V primeru, kadar zakonska določba ne obsega določenega dejanskega stanja in ga ne določa kot razlog za izključitev ali pa je to lahko sporno, je treba določbo, kot je bilo že zapisano, razlagati restriktivno in v korist ponudnika.

Izključitveni razlog v določbi b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 je formuliran na način, da mora naročnik obvezno izključiti tistega ponudnika, kateremu je bila v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo. Izključitveni razlog se torej izrecno nanaša le na primere, ko je bila ponudniku (vsaj) dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, ne pa morda na primere, ko bi bil ponudnik spoznan za odgovornega storitve (vsaj) dveh prekrškov v zvezi s plačilom za delo, ali na primere, ko bi bil ponudnik sankcioniran za storitev (vsaj) dveh prekrškov v zvezi s plačilom za delo. Kot opozarja vlagatelj, Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 in spremembe, v nadaljevanju: ZP-1) v prvem odstavku 27. člena določa, da se v primeru, če je storilec z enim dejanjem ali z več dejanji storil več prekrškov, o katerih še ni izdana odločba oziroma sodba, postopek pa teče pred istim organom oziroma sodiščem, določi najprej sankcija za vsak posamezni prekršek, nato pa se izrečejo kot enotna sankcija vse tako določene sankcije. V primeru torej, kadar storilec stori več prekrškov, za katere je v zakonu predvidena globa, se po pravilih steka določi globa za vsak prekršek, nato pa se izreče enotna globa za vse prekrške skupaj, ki so zaobseženi z eno prekrškovno odločbo. Zato je treba glede na pravila ZP-1 o steku določbo točke b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 razlagati na način, da je v primeru, ko pristojni organ ugotovi storitev več prekrškov in o njih po pravilih o steku odloči z eno odločbo in izreče enotno globo, izrečena ena globa, posledično pa izključitveni razlog dvakrat izrečene globe zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo (še) ni podan. Če bi bil namen ZJN-3 kot izključitveni razlog zaobseči primere, ko ponudnik stori vsaj dva prekrška v zvezi s plačilom za delo, ne glede na to, ali sta sankcionirana z dvema odločbama in dvema globama ali z eno odločbo in enotno globo, bi morala biti formulacija zakonske določbe drugačna. Ob takšni formulaciji določbe točke b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 pa na njeni podlagi ni mogoče izključiti iz postopka oddaje javnega naročila ponudnika, ki mu je z eno prekrškovno odločbo izrečena ena globa zaradi prekrškov v zvezi s plačilom za delo, ne glede na to, da je v odločbi ugotovljenih več prekrškov v zvezi s plačilom za delo.

Glede na navedeno je treba v predmetnem postopku oddaje javnega naročila potrdilo Inšpektorata, ob upoštevanju njegovega naknadnega pojasnila, iz katerega je razvidno, da je bila vlagatelju izdana ena prekrškovna odločba, s katero sta bila (z enotno globo) sankcionirana dva prekrška v zvezi s plačilom za delo, razlagati na način, da iz njega izhaja dejstvo enkrat izrečene globe zaradi prekrškov v zvezi s plačilom za delo. Posledično je treba glede na določbo točke b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3, ki kot izključitveni razlog izrecno določa (vsaj) dvakrat izrečeno globo zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, ugotoviti, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pri vlagatelju niso podane okoliščine, na podlagi katerih bi bilo treba njegovo ponudbo izključiti iz postopka.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila« št. JN-04/2017 z dne 8. 5. 2017.

Državna revizijska komisija naročniku v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN nalaga, da v primeru, če bo nadaljeval postopek oddaje javnega naročila, pri ocenjevanju ponudbe vlagatelja upošteva, da iz potrdila Inšpektorata z dne 8. 5. 2017 v povezavi z njegovimi pojasnili, danimi v postopku pravnega varstva, izhaja dejstvo, da je bila vlagatelju s prekrškovno odločbo št. 710-3099/2013-3 z dne 4. 2. 2014 izrečena ena globa zaradi prekrškov v zvezi s plačilom za delo in da navedena okoliščina glede na dikcijo točke b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne more predstavljati izključitvenega razloga.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je glede na navedeno vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) kot potrebne priznala naslednje opredeljeno navedene stroške:

- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 10.771,16 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v navedeni višini, ki je skladna s pravnim poukom naročnika, priložil zahtevku za revizijo),
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka Tarifne številke 40 po OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 1.679,94 EUR,
- strošek odvetniške storitve za sestavo vloge, s katero se je vlagatelj opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo (druga točka Tarifne številke 40 po OT) v zahtevani višini 700 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 391,99 EUR,
- izdatke po 11. členu OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2.700 točk) v višini 47 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 26,32 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 12.869,41 EUR. Razliko do priglašenih stroškov za sestavo zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj za njeno priznanje ni pravne podlage.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala v zahtevku za revizijo in vlogi, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, priglašenega stroška »sestanek s stranko 1 ura po tar. št. 39/1 OT 100 točk«, saj so v prvi točki tarifne številke 39 OT opredeljene storitve, ki jih obračuna odvetnik in niso zajete v drugih tarifnih številkah (ker gre za samostojno storitev). Sestava zahtevka za revizijo in vloge, s katero se je vlagatelj opredelil do sklepa naročnika, v konkretnem primeru ni bila mogoča brez sestanka s stranko, zato gre šteti, da je priglašeni strošek sestanka s stranko že zajet v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo oz. obrazložene vloge med postopkom in ni samostojna storitev.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške v višini 12.869,41 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 27. 6. 2017




predsednik senata
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije






















Vročiti:

- ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA, Metelkova 9, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana
- Valina varovanje, d. o. o., Litijska cesta 45, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve