018-093/2017-7 Gozdarski inštitut Slovenije

Številka: 018-093/2017-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata, mag. Mateje Škabar kot članice senata in Tadeje Pušnar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup raziskovalne opreme v letu 2017, sklop 2: TOC elementni analizator za analizo tekočih vzorcev z modulom za TN«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika MIKRO + POLO, d. o. o., Zagrebška cesta 22, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o. p., d. o. o., Tivolska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28. 6. 2017

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 24. 4. 2017, se ugodi tako, da se postopek oddaje javnega naročila »Nakup raziskovalne opreme v letu 2017« v delu »sklop 2: TOC elementni analizator za analizo tekočih vzorcev z modulom za TN« v celoti razveljavi.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.141,83 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 2. 3. 2017 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN001615/2017-B01, dne 3. 3. 2017 pa še v Uradnem listu Evropske unije, pod številko objave 2017/S 044-080102. Dne 12. 4. 2017 je naročnik na portalu javnih naročil objavil odločitev o oddaji javnega naročila (dokument št. JN0002/2017-0012 z dne 11. 4. 2017), iz katere je razvidno, da je predmetno javno naročilo v sklopu 2 »TOC elementni analizator za analizo tekočih vzorcev z modulom za TN« dodelil ponudniku Kemomed, d. o. o., Kališka ulica 9, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 24. 4. 2017, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naročnik ponudbe izbranega ponudnika ne bi smel označiti kot dopustne in je izbrati kot najugodnejše. Vlagatelj navaja, da je naročnik v objavi z dne 2. 3. 2017 določil rok za prejem ponudb do 16. 3. 2017 do 9. ure. Z objavo z dne 13. 6. 2017 (pravilno: 13. 3. 2017) je naročnik podaljšal rok za prejem ponudb do 27. 3. 2017 do 9. ure. Z objavo z dne 28. 3. 2017, torej po izteku roka za prejem ponudb, ki je bil 27. 3. 2017, je naročnik podaljšal skrajni rok za prejem ponudb do 29. 3. 2017 do 9. ure. Vlagatelj navaja, da je sprememba roka za predložitev ponudb sprememba razpisne dokumentacije, zato je naročnik kršil Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ko je po poteku roka za prejem ponudb spremenil razpisno dokumentacijo. Dopustnost ponudbe se presoja glede na določbe dokumentacije o oddaji javnega naročila, brez nedovoljenih sprememb. Zato je treba tudi pravočasnost ponudbe izbranega ponudnika presojati glede na skrajni rok za prejem ponudb, ki je bil 27. 3. 2017 ob 9.00 uri, ne pa glede na naknadno nedopustno spremenjeni rok. Vlagatelj poudarja, da zahtevek za revizijo vlaga zoper naročnikovo odločitev o pravočasnosti ponudbe izbranega ponudnika, saj je naročnik upošteval neupoštevne spremembe, dane po poteku roka za predložitev ponudb, in je v nasprotju z zakonom odločil, da je ponudba izbranega ponudnika pravočasna in dopustna. Ker je bila ponudba izbranega ponudnika predložena 29. 3. 2017 ob 8.35, je bila predložena po poteku roka, ki je bil določen na 27. 3. 2017, zaradi česar bi jo moral naročnik izločiti. Vlagatelj še navaja, da neformalno obveščanje vlagatelja o nameravani spremembi roka za prejem ponudbe po elektronski pošti dne 27. 3. 2017 ob 8.22, ki je bilo posredovano dobre pol ure pred potekom roka za prejem ponudb, nikakor ne pomeni pravno relevantnega obvestila o spremembi roka za oddajo. Relevantna so le pojasnila, ki jih naročnik posreduje preko portala javnih naročil, vsa ostala pojasnila pa so le informativne narave in niso pravno zavezujoča. Ker naročnik ni spremenil roka za predložitev ponudb na pravno zavezujoč in pravilen način, bi moral prispele ponudbe odpreti 27. 3. 2017 ob 10. uri, kot je bilo uradno objavljeno s prvo spremembo, zatem pa bi moral ugotoviti, da je dobil le eno pravočasno ponudbo, in sicer vlagateljevo. Vlagatelj zato predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopu 2, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 5. 5. 2017 opredelil do revizijskih navedb. V vlogi navaja, da je naročnik podaljšal rok za prejem ponudb pred iztekom roka za prejem ponudb, saj je zahtevo za spremembo dokumentacije podal že 24. 3. 2017, torej tri dni pred samim iztekom roka za prejem ponudb. To pomeni, da naročnik ni spreminjal dokumentacije po izteku roka za prejem ponudb in da je ponudba izbranega ponudnika pravočasna.

Naročnik je s sklepom z dne 23. 5. 2017 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je dne 13. 3. 2017 objavil podaljšanje roka za predložitev ponudb do 27. 3. 2017 do 9. ure. Zatem je rok za predložitev ponudb spremenil še enkrat, pri čemer je bil popravek objavljen 28. 3. 2017. Podlaga za objavo spremembe roka za oddajo ponudb so bile izredne okoliščine, ki jih je naročnik zabeležil na dan 24. 3. 2017 in ki niso omogočale oddaje in odpiranja ponudb do določenega roka. Istega dne je naročnik poslal v objavo popravek obvestila, s katerim je podaljšal rok do 29. 3. 2017 do 9. ure. Objava popravka kljub pravočasnemu pošiljanju ni bila izvedena pred predhodno določenim rokom za oddajo ponudb, ki je potekel na dan 27. 3. 2017. Naročnik je vlagatelja o spremembi roka za predložitev ponudb obvestil po elektronski pošti, in sicer 27. 3. 2017 ob 8.21. V njej je navedel, da je že 24. 3. 2017 v objavo poslal popravek obvestila o naročilu glede spremenjenega roka, hkrati pa je vlagatelju sporočil tudi nov skrajni rok za oddajo ponudbe. Vlagatelj je potrdil prejem elektronske pošte in je bil tako obveščen o dejstvu, da je prišlo do spremembe roka. Naročnik je glede na spremenjen rok za predložitev ponudb dne 29. 3. 2017 izvedel odpiranje ponudb, iz katerega je razvidno, da je prejel štiri pravočasne ponudbe. Od tega je ponudba vlagatelja prispela 22. 3. 2017, ponudba izbranega ponudnika in dveh drugih ponudnikov pa dne 29. 3. 2017. Naročnik je zapisnik o odpiranju ponudb poslal vlagatelju, ki je bil tako ponovno seznanjen s skrajnim rokom za oddajo ponudb ter z dejstvom, da so bile vse ponudbe pravočasne. Dejstvo je, navaja naročnik, da je bil zadnji popravek roka izveden po predhodno določenem roku za predložitev ponudb, vendar je bila sprememba posredovana pravočasno. Naročnik je ravnal s potrebno skrbnostjo, ni pa v njegovi domeni dejanska objava popravka, saj na to ne more vplivati. Naročnik dalje navaja, da s spremembo roka ni v ničemer posegel v položaj vlagatelja in da naročnikovo ravnanje ni vplivalo nanj, saj je ponudbo oddal pravočasno, naročnik pa jo je hranil zaprto do termina za odpiranje. Vlagatelj niti ne zatrjuje, da je naročnik posegel v njegov položaj ali da bi kršil enakopravno obravnavo ponudnikov. Po mnenju naročnika pa je vlagatelj tudi prekludiran, saj je bil s spremembo roka seznanjen najkasneje na samem odpiranju oz. z vročitvijo zapisnika in bi moral zahtevek za revizijo vložiti po dejanski objavi popravka na portalu javnih naročil. Tudi z dejstvom pravočasnosti ponudbe izbranega ponudnika je bil vlagatelj seznanjen s prejemom zapisnika o odpiranju ponudb, vendar zoper njega ni vložil zahtevka za revizijo. Naročnik posledično zavrača tudi očitke o kršitvi načela transparetnosti in navaja, da je vse ponudnike obravnaval na enak način, saj so bili vsi enako in pravočasno seznanjeni s spremembo roka.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 23. 5. 2017 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 29. 5. 2017 opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi se vlagatelj opredeljuje do posameznih naročnikovih trditev in dodatno pojasnjuje revizijske navedbe.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom z dne 6. 6. 2017 na podlagi prvega odstavka 33. člena ZPVPJN pozvala, naj pojasni, katere so bile tiste izredne okoliščine, zaradi katerih je dne 24. 3. 2017 poslal v objavo popravek (podaljšanje) roka za prejem ponudb, ter na kakšen način je o prestavitvi roka za odpiranje ponudb obvestil izbranega ponudnika. Naročnik je zahtevana pojasnila Državni revizijski komisiji posredoval z vlogo z dne 12. 6. 2017.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik pravilno objavil spremembo roka za prejem ponudb. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč zatrjuje, da je naročnik spremembo roka za prejem ponudb objavil šele po poteku roka, ki ga je nameraval spremeniti, zaradi česar bi bilo treba šteti, da je sprememba razpisne dokumentacije nedovoljena, ponudba izbranega ponudnika pa nepravočasna.

Vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika prvega odstavka 88. člena ZJN-3, v skladu s katerim mora naročnik določiti kraj, datum in uro roka za predložitev prijav in ponudb ter te podatke navesti v obvestilu, ki ga uporabi kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju. Če ponudba ni predložena v roku, določenem za prejem ponudb, se šteje, da je bila predložena prepozno. Prepozno ponudbo naročnik po končanem odpiranju ponudb neodprto vrne ponudniku z navedbo, da je bila prepozna.

V skladu s prvim odstavkom 67. člena ZJN-3 mora naročnik dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila objaviti na portalu javnih naročil ali prek njega. Dokumentacija mora vsebovati najmanj tiste podatke, ki jih zahteva ZJN-3, ter osnutek pogodbe o izvedbi javnega naročila. Kot del te dokumentacije se štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja. Drugi odstavek 67. člena ZJN-3 določa, da naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Informacije, ki jih naročnik posreduje gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji.

Iz citiranih določil ZJN-3 je razvidno, da mora naročnik ob upoštevanju drugega odstavka 40. člena ZJN-3 v odprtem postopku določiti rok za prejem ponudb in ga objaviti na portalu javnih naročil skupaj z ostalimi informacijami in dokumentacijo, ki je potrebna za pripravo ponudbe. V primeru morebitne spremembe roka za prejem ponudb mora naročnik seveda tudi informacijo o spremembi objaviti na enak način, torej na portalu javnih naročil, da se lahko vsi potencialni ponudniki, ki so že seznanjeni z objavo naročila, pravočasno in na enak način seznanijo s prestavitvijo roka. ZJN-3 pri tem izrecno določa, da mora naročnik dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila objaviti na portalu javnih naročil ali prek njega, pri čemer 6. točka prvega odstavka 52. člena ZJN-3 za primere sprememb ali popravkov predvideva objavo obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku. V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 60. člena ZJN-3 naročnik objavi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, kadar izvaja postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu in spreminja ali dopolnjuje dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

Navedene določbe ZJN-3, ki od naročnika zahtevajo, da na oz. preko portala javnih naročil objavi vso dokumentacijo, potrebno za pripravo ponudbe, prav tako pa tudi vse dopolnilne informacije ali morebitne spremembe, so namenjene zagotavljanju načela transparentnosti ter načela enakopravnosti ponudnikov. Naročnik z objavami na portalu zagotovi preglednost naročila in pravil postopka, hkrati pa na ta način zagotovi, da so vsem potencialnim ponudnikom tako začetne informacije kot tudi vse morebitne spremembe dostopne na enak način in ob istem času. Ponudniki, ki so na enak način obveščeni o vseh potrebnih informacijah, imajo tako enaka izhodišča za pripravo ponudb. Obveščanje potencialnih ponudnikov preko portala javnih naročil pa je v postopkih javnega naročanja predvideno tudi zato, ker naročnik do prejema ponudb praviloma nima informacij o tem, kdo so ponudniki, ki nameravajo oddati ponudbe, oz. se z njimi seznani šele, ko začne prejemati ponudbe. Ob tem ga tretji odstavek 35. člena ZJN-3 zavezuje, da mora do roka, določenega za odpiranje ponudb, imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost. Tudi če naročnik pred rokom za prejem ponudb zve, kdo so nekateri izmed ponudnikov, ki bodo ali so že predložili ponudbo, mora torej njihova imena varovati kot poslovno skrivnost. Informacija o tem, kdo vse že je predložil ali namerava predložiti ponudbo, je namreč zelo pomembna pri pripravi ponudbe in lahko pomeni eno izmed pomembnih konkurenčnih prednosti, zato naročnik imen ponudnikov do poteka roka za predložitev ponudb ne sme sporočiti drugim, še manj pa sme povzročiti položaj, v katerem bi se lahko nekateri ponudniki pred potekom roka za prejem ponudb seznanili z imeni drugih potencialnih ponudnikov, ostali pa ne.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik v točki IV.2.2 objave št. JN001615/2017-B01 določil, da je rok za prejem ponudb 16. 3. 2017 ob 9. uri. Ta rok je naročnik z objavo popravka št. JN001615/2017-K01 z dne 13. 3. 2017 podaljšal do 27. 3. 2017 do 9. ure. Kot je razvidno iz dokumentacije in kot v dopisu z dne 12. 6. 2017 pojasnjuje tudi naročnik, je ta zaradi izrednih okoliščin, ki naj bi bile v tem, da na dan predvidenega odpiranja 27. 3. 2017 ni mogel zagotoviti prisotnosti nobenega izmed članov strokovne komisije, dne 24. 3. 2017 v objavo ponovno poslal popravek obvestila, s katerim je nameraval ponovno prestaviti rok za prejem ponudb do 29. 3. 2017 do 9. ure. Vendar pa je bilo obvestilo o popravku št. JN001615/2017-K02, s katerim je bil prestavljen rok za odpiranje ponudb s 27. 3. 2017 na 29. 3. 2017, objavljeno šele po izteku roka, ki ga je naročnik nameraval spremeniti, in sicer 28. 3. 2017.

Dejstvo, da je bilo obvestilo o popravku št. JN001615/2017-K02 objavljeno šele po izteku roka za prejem ponudb, je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila imelo za posledico, da ponudniki o prestavitvi roka niso mogli biti obveščeni na način, kot je predviden z zakonom, in sicer preko portala javnih naročil. Kot je razvidno iz dokumentacije in kot pojasnjuje tudi naročnik, je ta vlagatelja o prestavitvi roka dne 27. 3. 2017 ob 8.22 uri obvestil po elektronski pošti, saj je že razpolagal z njegovo ponudbo, ki je bila predložena že dne 22. 3. 2017. Ker drugih ponudb še ni prejel, naročnik ostalih potencialnih ponudnikov ni mogel obveščati na enak način, torej po elektronski pošti. Kot v dopisu z dne 12. 6. 2017 dalje pojasnjuje naročnik, je predstavnik izbranega ponudnika zato dne 27. 3. 2017 prišel k njemu, ker je želel oddati ponudbo, naročnik oz. njegova uslužbenka pa ga je ob tem obvestila, da je bil rok za prejem ponudb prestavljen na 29. 3. 2017, zaradi česar izbrani ponudnik tistega dne ni oddal ponudbe. Naročnik je izbranega ponudnika kasneje istega dne o prestavitvi roka za prejem ponudb obvestil še po elektronski pošti.

Iz ugotovljenega dejanskega stanja je razvidno, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prišlo do različnega obveščanja potencialnih ponudnikov o prestavitvi roka za prejem ponudb in posledično do različnih položajev, v katerih sta bila vlagatelj in izbrani ponudnik. Medtem ko je bil vlagatelj o prestavitvi roka obveščen po elektronski pošti, je izbrani ponudnik informacijo prejel osebno od naročnika, ko je nameraval predložiti ponudbo glede na prvotno določen rok. Čeprav v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni izrecno izkazano, da je različno obveščanje ponudnikov vplivalo na predložitev njihovih ponudb, je treba vendarle ugotoviti, da že potencialna možnost različnih izhodišč (izbrani ponudnik je bil o spremembi ponudbe obveščen, ko je bil pri naročniku, in se je ob tem seznanil vsaj še z dejstvom, da je on edini prišel na odpiranje ponudb v 2. sklopu) pomeni neenakopravno obravnavo ponudnikov, možnost potencialne seznanitve z možnimi drugimi ponudniki oz. neenaka možnost glede potencialne seznanitve z možnimi drugimi ponudniki pa je tudi položaj, ki po ZJN-3 ni dopusten.

Takega položaja, v katerem sta bila vlagatelj in izbrani ponudnik različno obveščena o spremembi roka za prejem ponudb in sta imela posledično tudi različna izhodišča za pripravo in prilagoditev ponudbe, ni mogoče sanirati drugače kot z razveljavitvijo celotnega postopka oddaje javnega naročila v 2. sklopu (v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo). Šele v primeru razveljavitve in ponovitve postopka bosta imela oba ponudnika možnost ponovno oddati ponudbi, pri čemer jima bo moral naročnik zagotoviti vse potrebne informacije na način, da bo zagotovil enakopravno obravnavo, in sicer na oz. preko portala javnih naročil. Državna revizijska komisija je zato na podlagi 3. točke drugega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila tako, da je postopek oddaje javnega naročila »Nakup raziskovalne opreme v letu 2017« v delu »sklop 2: TOC elementni analizator za analizo tekočih vzorcev z modulom za TN« v celoti razveljavila. Dopustiti takšno ravnanje naročnika bi namreč pomenilo, da bi lahko tudi v drugih postopkih javnega naročanja naročniki ponudnike obveščali na različne načine, zaradi česar bi lahko prišlo do zlorab in do položajev, ko bi lahko informacije, pridobljene na sedežu naročnika, pri pripravi svoje ponudbe upoštevali le tisti ponudniki, ki bi bili o spremembah roka za prejem ponudb obveščeni ustno, ostali ponudniki pa bi bili v neenakopravnem položaju, saj ne bi razpolagali z enakimi informacijami, pomembnimi za pripravo ponudbe.

Pri tem je sicer treba pritrditi naročniku, ki navaja, da ni v njegovi domeni, kdaj je na portalu javnih naročil objavljena sprememba oz. popravek, vendar pa je treba ob tem opozoriti na 10. člen Splošnih pogojev za uporabo portala javnih naročil, v katerem je določeno, da upravljalec objavi obvestilo v zvezi z javnim naročilom najpozneje pet dni po tem, ko je registrirani uporabnik obvestilo poslal v objavo. Naročnik bi zato moral biti seznanjen z dejstvom, da sprememba roka za prejem ponudb, ki jo je odposlal štiri dni pred potekom roka, morda na portalu javnih naročil ne bo objavljena pravočasno. V primeru, kadar naročnik zaradi izrednih okoliščin objavi spremembo roka za prejem ponudb manj kot pet dni pred rokom, ki ga namerava spremeniti, tako tvega, da bo povzročil položaj, ko sprememba roka ne bo pravočasno objavljena in bodo posledično ponudniki lahko različno obveščeni o spremembi, posledično pa bodo imeli tudi različne informacije, pomembne za pripravo in prilagoditev ponudb. Naročnik torej v takšnem primeru tvega, da pride do neenakopravne obravnave ponudnikov in kršitve tretjega odstavka 35. člena ZJN-3, do česar je prišlo tudi v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, zaradi česar ga je bilo treba v celoti razveljaviti.

Ni pa se mogoče strinjati z vlagateljem, ki v zahtevku za revizijo navaja, da bi bilo treba obvestilo o popravku št. JN001615/2017-K02, ki je bilo objavljeno šele 28. 3. 2017, obravnavati kot nedopustno in neupoštevno in da bi bilo zato treba ponudbo izbranega ponudnika obravnavati kot nepravočasno. Kot je razvidno iz naročnikovih pojasnil, je namreč izbrani ponudnik prišel na sedež naročnika z namenom, da 27. 3. 2017 predloži ponudbo v roku, kot je bil do tedaj določen na portalu javnih naročil. Ker je izbrani ponudnik od naročnika prejel informacijo o tem, da je bil rok za prejem ponudb prestavljen, in se je na to informacijo tudi zanesel, zaradi naročnikovega ravnanja ne more trpeti negativnih posledic, ki bi se kazale v oceni njegove ponudbe kot nepravočasne. Tudi izbrani ponudnik zato mora v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila v 2. sklopu imeti enake možnosti za predložitev ponudbe kot vlagatelj.

Državna revizijska komisija naročniku v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN nalaga, da v primeru ponovitve postopka oddaje javnega naročila v 2. sklopu dosledno upošteva določbo prvega odstavka 67. člena ZJN-3, ki določa, da mora dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila objaviti na portalu javnih naročil ali prek njega, in naj na ta način ponudnikom zagotovi enake informacije in enake možnosti pri pripravi ponudbe.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške:

- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 684,89 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v navedeni višini priložil zahtevku za revizijo),
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 800 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 447,98 EUR,
- izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve) v višini 16 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 8,96 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 1.141,83 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo ter za izdatke po 11. členu OT, saj glede na vrednost spora (vrednost ponudbe izbranega ponudnika z DDV znaša 34.244,72 EUR) za njihovo priznanje ni podlage v OT. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava tudi priglašenega stroška za sestavo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 28. 6. 2017


predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije










Vročiti:

- Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o. p., d. o. o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana
- Kemomed, d. o. o., Kališka ulica 9, 4000 Kranj
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve