018-210/2017 Občina Kozje

Številka: 018-210/2017-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Kanalizacija in mala komunalna čistilna naprava Lesično«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Energygor, ravnanje z odpadki, trgovina in posredništvo, d.o.o., Partizanska cesta 12, 3320 Velenje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje (v nadaljevanju: naročnik), 7. 11. 2017

ODLOČILA


1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik na podlagi Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 354-0008/2017-2 z dne 7. 8. 2017, Obvestila o naročilu male vrednosti (NMV1), št. objave JN007366/2017-W01, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno 7. 8. 2017, in popravkov (zadnja objava na Portalu javnih naročil, št. objave JN007366/2017-K04 z dne 1. 9. 2017), izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti z namenom izbire izvajalca za dobavo in vgradnjo nove male čistilne naprave s prečrpališčem ter izgradnjo kanalizacijskega omrežja z revizijskimi jaški. Naročnik je 11. 9. 2017 na Portalu javnih naročil objavil Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 351-0008/2017-28, št. objave JN007366/2017-ODL01 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katero je ponudnike obvestil, da je predmetno naročilo dodelil ponudniku HPG-BREŽICE d.o.o., Gornji Lenart 28a, 8250 Brežice (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Državna revizijska komisija na tem mestu uvodoma ugotavlja, da ponudnik v ponudbi nastopa s partnerjem, skupnim ponudnikom, KOSTAK, komunalno in gradbeno podjetje d.d., Leskovškova cesta 2a, 8270 Krško.

Naročnik je na zahtevo vlagatelja 13. 9. 2017 organiziral vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, 14. 9. 2017 pa je vlagatelj na naročnika naslovil poziv za razveljavitev in sprejem nove odločitve o oddaji naročila. 15. 9. 2017 je naročnik vlagatelju z dokumentom Odgovor na poziv odgovoril na očitane kršitve, navedel, da šteje, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna in da svoje odločitve ne bo spremenil.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, 18. 9. 2017, vložil Zahtevek za revizijo zoper Odločitev o oddaji javnega naročila za javno naročilo »KANALIZACIJA IN MALA KOMUNALNA ČISTILNA NAPRAVA LESIČNO« (objava na Portalu javnih naročil pod oznako JN007366/2017-W01 z dne 7. 8. 2017), v katerem predlaga, da se odločitev o oddaji naročila v celoti razveljavi, vlagatelju pa povrne stroške postopka.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje naslednje:
- v ponudbi izbranega ponudnika so računske napake, ki jih ni mogoče odpraviti. Pri nekaterih postavkah zmnožek količine in cene na enoto ni enak vrednosti, navedeni v predračunu izbranega ponudnika. Napake bi bilo sicer mogoče, same po sebi, opredeliti kot računske napake, vendar je v konkretnem primeru ponudbeni predračun oblikovan tako, da seštevek spornih in ostalih postavk predstavlja osnovo za izračun cene na enoto v postavki nepredvidena dela in v postavki projekt izvedenih del PID na vsakem listu ponudbenega predračuna. Odprava takih računskih napak bi povzročila spremembo cene na enoto, kar Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, v nadaljevanju: ZJN-3) izrecno prepoveduje. Do napak ni prišlo iz razlogov na strani naročnika oziroma zaradi nepravilno določene matematične operacije, ampak je v ponudbi izbranega ponudnika nepravilen sam izračun. Naročnik ni predvidel, katera od oblik ponudbenega predračuna (elektronska ali pisna) bo merodajna v primeru razlik med njima, zato morata biti identična, da je jasna pravilna ponudbena cena na enoto. Pri pregledu in ocenjevanju ponudb naročnik ni opravil dolžne skrbnosti, ker računsko ni preveril vseh prejetih ponudb, saj bi jih le tako lahko razvrstil skladno z merilom ekonomsko najugodnejše ponudbe. V zvezi z navedenim se vlagatelj sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije št. 018-379/2012, 018-022/2013, 018-016/2015, 018-092/2015, 018-026/2016-6, 018-065/2016, 018-144/2017 in povzema odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-090/2017;
- Izbrani ponudnik pri pripravi ponudbe ni upošteval pojasnila naročnika, objavljenega na Portalu javnih naročil, da na izjavi o strokovnem kadru želi podatek, koliko delavcev bo sodelovalo pri izvedbi investicije. Naročnik je s tem pojasnilom spremenil vsebino obrazca, zato bi se moralo navedeno število delavcev na izjavi o strokovnem kadru (47) in na seznamu kadra (23) v ponudbi izbranega ponudnika ujemati, predložen pa bi moral biti tudi ustrezen seznam kadra - seznam ni popoln, saj iz večine postavk izhaja le navedeno število posameznega tipa delavcev. Naročnik je ravnal netransparentno s tem, ko ni upošteval lastnega navodila na Portalu javnih naročil in dopustil kršitev pravil, ki jih je sam postavil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila;
- Akt o skupni izvedbi javnega naročila, ki ga je predložil izbrani ponudnik, ni skladen z izrecno zahtevo naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Iz njegove vsebine izhaja, da partnerja sklepata akt za namen skupne oddaje ponudbe za predmetno javno naročilo, ne pa za skupno izvedbo javnega naročila, kot je zahteval naročnik; da akt o skupni izvedbi javnega naročila še ni bil sklenjen, ampak šele bo, a ni predvideno niti kdaj, niti pod kakšnimi pogoji; da naloge in odgovornosti posameznih gospodarskih subjektov niso natančno opredeljene, saj je navedena le vsebina in obseg del partnerja; da akt izbranega ponudnika ne stopi v veljavo v primeru, če bo skupina gospodarskih subjektov izbrana kot najugodnejši ponudnik, saj akt o skupni izvedbi javnega naročila določa, da bosta partnerja sklenila novo pogodbo. Ker so pomanjkljivosti akta o skupni izvedbi javnega naročila takšen element ponudbe, katerega obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb ni mogoče objektivno preveriti, te pomanjkljivosti ponudbe ni mogoče sanirati. Naročnik je jasno predvidel vsebino akta o skupni izvedbi javnega naročila, kakršnokoli odstopanje pa bi pomenilo nedopustno spremembno dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po roku za predložitev ponudb. V zvezi z navedenim vlagatelj povzema odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-098/2017;
- Izbrani ponudnik ni predložil izjave za pridobitev podatkov iz kazenske evidence za G. J., pooblaščenca za zastopanje partnerja v skupni ponudbi, posledično pa naročnik ni ustrezno preveril (ne) obstoja razlogov za izključitev skladno s 75. členom ZJN-3.

Izbrani ponudnik je obvestilo o vloženem zahtevku za revizijo z dne 20. 10. 2017 prevzel 21. 9. 2017 in se o navedbah vlagatelja pravočasno, 26. 9. 2017, izjasnil z dokumentom Izjasnitev izbranega ponudnika o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, v katerem navaja:
- vlagatelj napačno razlaga dejansko stanje, očitki in sklicevanje na prakso Državne revizijske komisije so brezpredmetni. S strani naročnika vnaprej določena formula v popisu del sešteva zmnožke količin s cenami na enoto vsake od postavk na način, da so pri vsaki postavki upoštevana vsa decimalna mesta, zmnožki količin in cen na enoto rubrika »skupaj (€)« pa so zaokroženi na dve decimalni mesti, prav tako tudi operacija množenja cene na enoto – gre za pravila zaokroženja. Naročnik zaokroženja cen na enoto v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni omejil na dve decimalni mesti, izbrani ponudnik tega ni smel spreminjati, ponudbeni predračun pa je izpolnil v popolnosti v skladu z zahtevami naročnika. V zvezi z navedenim izbrani ponudnik povzema odločitvi Državne revizijske komisije, št. 018-039/2017 in št. 018-193/2016;
- Očitki vlagatelja v zvezi z izjavo o strokovnem kadru so brezpredmetni, izvzeti iz konteksta ter v nasprotju z ZJN-3 in prakso Državne revizijske komisije. Naročnikovo dodatno pojasnilo na Portalu javnih naročil je bilo jasno. Zahteval je podatek o tem, koliko delavcev bo sodelovalo pri izvedbi investicije, obrazcev pa s tem ne more spreminjati, lahko jih le pojasnjuje in obrazloži. Sprememba obrazca bi bila nesmiselna, saj želeni podatek naročnik pridobi že iz obvezne priloge izjave o strokovnem kadru, iz seznama kadra. Četudi bi bila ponudba v tej točki res pomanjkljiva, pa ni, bi moral naročnik dopustiti dopolnitev ponudbe in ne bi šlo za kršitev, ki bi imela naravo izločitvenega pogoja;
- Očitki vlagatelja v zvezi z aktom o skupni izvedbi javnega naročila niso utemeljeni. V njem sta partnerja natančno opredelila naloge in odgovornosti, izrecno je navedeno, katera dela bo izvajal partner, logično razumsko in edino možno sklepanje je, da ostala dela izvaja vodilni partner. Akt o skupni izvedbi javnega naročila je, sam po sebi, pogojno veljaven že zaradi navedb v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, da pravni akt stopi v veljavo v primeru, če bo skupina gospodarskih subjektov izbrana kot najugodnejši ponudnik, zato določba o sklenitvi nove pogodbe ni esencialnega pomena, saj ponudnika že izjava naročnika veže na pogojno veljavo. Določba akta o skupni izvedbi javnega naročila tudi ni v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, morebitna kasnejša »komercialna pogodba« med partnerjema pa ne vpliva na veljavnost akta o skupni izvedbi javnega naročila. Četudi bi bila ponudba v tej točki res pomanjkljiva, pa ni, bi moral naročnik dopustiti dopolnitev ponudbe in ne bi šlo za kršitev, ki bi imela naravo izločitvenega pogoja;
- Pooblastilo za G. J., pooblaščenca za zastopanje partnerja v skupni ponudbi, je bilo priloženo, naročnik pa je (ne)obstoj razlogov za izključitev pri dotični osebi preveril.

Naročnik je 27. 9. 2017 sprejel Sklep, št. 354-0008/2017-49, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa se naročnik opredeljuje do posameznih revizijskih navedb vlagatelja in navaja:
- izbrani ponudnik je posamezne cene na enoto določil na štiri decimalna mesta natančno, kar je razvidno iz elektronske verzije ponudbenega predračuna (celico je potrebno razširiti oz. nastaviti na prikaz 4 decimalna mesta). V tiskani verziji predračuna je prikaz cene na enoto nastavljen na dve decimalni mesti natančno, saj jih tako prikazuje program, v katerem je pripravljen popis del, zmnožki posameznih postavk v tiskani verziji pa se ujemajo z zmnožki posameznih postavk v elektronski verziji. Zmnožki so pravilni in do računske napake ni prišlo. V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni bilo določeno, na koliko decimalnih mest natančno je dolžan ponudnik pripraviti ponudbeni predračun, polje cena na enoto pa ni bilo zaklenjeno;
- Pri presoji očitka, da izbrani ponudnik ni upošteval naročnikovega pojasnila na Portalu javnih naročil glede izpolnjevanja izjave o strokovnem kadru, naročnik v celoti sledi izjasnitvi izbranega ponudnika;
- Akt o skupni izvedbi javnega naročila natančno opredeljuje naloge in odgovornosti partnerjev v skupni ponudbi, nosilca posla in odgovornost za izvedbo javnega naročila. Tolmačenje vlagatelja, da je določba v zvezi s sklenitvijo nove pogodbe med partnerjema v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po mnenju naročnika ne drži, saj je akt o skupni izvedbi javnega naročila pogojen sam po sebi že zaradi določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, to je, da pogodba stopi v veljavo le, če bo skupina gospodarskih subjektov izbrana kot najugodnejši ponudnik. Tudi morebitna kasnejša nova pogodba med partnerjema na veljavnost predloženega akta o skupni izvedbi javnega naročila nima vpliva;
- Izbrani ponudnik je, v nasprotju z navedbami vlagatelja, v ponudbi predložil zahtevani obrazec pooblaščenca za zastopanje partnerja v skupni ponudbi, kar je predstavnik vlagatelja na vpogledu tudi fotografiral (prikriti so bili le EMŠO in rojstni podatki).

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 29. 9. 2017, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka, ki jo je Državna revizijska komisija prejela 2. 10. 2017.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo pravočasno opredelil z dokumentom Opredelitev do navedb naročnika za javno naročilo »KANALIZACIJA IN MALA KOMUNALNA ČISTILNA NAPRAVA LESIČNO« (objava na Portalu javnih naročil pod oznako JN007366/2017-W01 z dne 07.08.2017)« z dne 2. 10. 2017 (odposlano 3. 10. 2017), iz katerega izhaja, da vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo in dodaja:
- zmnožek količine in cene na enoto ni pravilen, sporno je, katera cena na enoto je sploh prava, nedopustno pa je tudi to, da naročnik po roku za oddajo ponudb določi, da je elektronska verzija ponudbenega predračuna, v primeru razlike med tiskane in elektronsko verzijo, merodajna. Tako ravnanje ni transparentno in ne zagotavlja enakopravne obravnave ponudnikov;
- Tudi če naročnik ni posebej popravil obrazca, je s pojasnilom na Portalu javnih naročil njegovo vsebino de facto spremenil, saj je, vezano na izjavo o strokovnem kadru, naročnik jasno navedel kateri podatek želi. Opozarja, da iz izjave o strokovnem kadru izhaja, da je sestavni del in priloga ponudbe, medtem ko za prilogo k tej izjavi to ni določeno;
- Navedbi naročnika, da se »logično predvideva, da ostala dela izvaja nosilni partner«, ni mogoče slediti, saj je naročnik zahteval natančno opredelitev nalog in odgovornosti posameznega partnerja. Nemogoče je predvideti, katere naloge bo opravljal posamezen partner oziroma za kaj bo kateri od partnerjev odgovoren, saj izbrani ponudnik ni navedel količine geodetskih in elektro del, ki jih bo partner izvajal, nikakor pa ni logično, da naročnik o vsebini nalog in odgovornosti partnerjev predvideva. Že samo dejstvo, da naročnik predvideva obseg oziroma odgovornost posameznega partnerja, jasno nakazuje na to, da podatek iz akta o skupni izvedbi javnega naročila ni razviden in da je naročnik arbitrarno odločil, da je tak akt ustrezen.
- Iz ponudbe ni razvidno, da bi bila izjava predložena, zato naročnik ni niti ni mogel preveriti izpolnjevanja (ne)obstoja razlogov za izključitev, skladno z ZJN-3.

Državna revizijska komisija je 13. 10. 2017 od naročnika prejela dotlej še neodstopljeno dokumentacijo predrevizijskega postopka oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je, skladno z 31. členom ZPVPJN, zahtevek za revizijo pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk.

Ker je bilo ugotovljeno, da zahtevek za revizijo, poleg tega, da je bil s strani aktivno legitimirane osebe vložen pravočasno, izpolnjuje tudi pogoj iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN (obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN), ga je Državna revizijska komisija sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je najprej spor glede vprašanja, ali so v ponudbi izbranega ponudnika računske napake, ki jih ni mogoče odpraviti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je prišlo do računske napake:
- na listu »čistilna naprava s črpališčem« v vrstici 84, 116, 133, 139,
- na listu »F.2« v vrstici 105, 109, 164,
- na listu »F.2.1« v vrstici 94.

Pojasnjuje, da je prišlo do napak pri množenju, ki bi jih bilo same po sebi mogoče opredeliti kot očitne računske napake, vendar bi v konkretnem primeru odprava računske napake povzročila spremembo cene na enoto v postavkah »Nepredvidena dela« in »Projekt izvedenih del PID«, kar ZJN-3 izrecno prepoveduje. Navaja, da je cena bistvena sestavina pogodbe in da pravilna cena na enoto v ponudbi izbranega ponudnika ni jasna – iz elektronske in tiskane verzije predračuna je viden vnos ponudbene cene zaokrožen na dve decimalni mesti natančno, zmnožek količine in vidne zapisane cene na enoto pa ni enak tistemu, ki je naveden v izračunu ponudbenega predračuna. Vlagatelj hkrati opozarja, da do računskih napak ni prišlo iz razlogov na strani naročnika oziroma zaradi (s strani naročnika) nepravilno določene matematične operacije ter da naročnik ni določil, katera verzija ponudbenega predračuna bo merodajna v primeru razhajanj med njima.

Izbrani ponudnik pojasnjuje, da je naročnik sam predvidel formulo v popisu del, ki je pri operaciji množenja količine in cene na enoto upoštevala vsa decimalna mesta cene na enoto, rezultat zmnožka pa je zaokrožen na dve decimalni mesti natančno, česar ni bilo dovoljeno spreminjati. Dodaja, da naročnik zaokroževanja cene na enoto v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni omejil na dve decimalni mesti.

Iz naročnikovih navedb v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, izhaja, da v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika ni prišlo do računske napake, da je izbrani ponudnik pri posameznih postavkah ceno na enoto določil na štiri decimalna mesta natančno, kar je razvidno iz elektronske verzije ponudbenega predračuna – celico je potrebno razširiti oziroma nastaviti na prikaz štiri decimalnih mest, kot je bilo dejansko upoštevano pri določitvi cene na enoto in posledično pri zmnožku postavk, program, v katerem je pripravljen popis, pa jo prikazuje na dve decimalni mesti natančno. Naročnik pojasnjuje, da se zmnožki v elektronski in tiskani verziji ujemajo, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil na koliko decimalnih mest so ponudniki dolžni pripraviti predračun in da polje s ceno na enoto ni bilo zaklenjeno.

Šesti odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom navedenega člena, in ponudbe v okviru meril; tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila; tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake. Dalje v sedmem odstavku istega člena (med drugim) določa, da sme izključno naročnik (ne glede na prej navedeno določbo) ob pisnem soglasju ponudnika popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb, pri tem pa se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. Če se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika, lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije.

Državna revizijska komisija je najprej primerjala podatke, kot izhajajo iz elektronske in tiskane verzije ponudbenega predračuna izbranega ponudnika, in ugotovila, da se (vidni) podatki v stolpcu »cena na enoto (€)« ter stolpcu »skupaj (€)« med seboj ne razlikujejo, v zvezi z zatrjevanimi računskimi napakami pa po vpogledu v ponudbeni predračun izbranega ponudnika ugotavlja, kot sledi:

- na listu »Popis del s predračunom, Čistilna naprava s črpališčem« je v vrstici 84 (1.5 Vodovod – hp do MČN, A. GRADBENA DELA, 1 Odstranitev zgornje površine in [...]) je iz tiskane verzije ponudbenega predračuna v polju »količina« vidna vrednost »70«, v polju »cena na enoto (€)« vrednost »12,68« in v polju »skupaj (€)« vrednost »887,43«, iz elektronske verzije ponudbenega predračuna pa je razvidno, da je izbrani ponudnik v polju »cena na enoto (€)« vnesel formulo »=1*1*0,2*2,6+1*0,65*1,3*3,5+1,5+1*0,6*0,3*15+5«, katere izračun, z upoštevanimi vsemi decimalnimi mesti, znaša 12,6775. Posledično bi zmnožek, prikazan z vsemi decimalnimi mesti, znašal 887,425.

- Na listu »Popis del s predračunom, Kanal F.2« v vrstici 109 (1.3 Polaganje cevi in montaža jaškov, 2 Izdelava revizijskih jaškov iz ABC cevi [...]) je iz tiskane verzije ponudbenega predračuna v polju »količina« vidna vrednost »11«, v polju »cena na enoto (€)« vrednost »832,83« in v polju »skupaj (€)« vrednost »9.161,14«, iz elektronske verzije ponudbenega predračuna pa je razvidno, da je izbrani ponudnik v polju »cena na enoto (€)« vnesel formulo »=+F.1!H111«, kar pomeni, da gre za sklic na podatek, vnesen v listu F.1, v polju H111, v katerem je vnesena formula »=225*1,05*2+50+1,5*1,5*0,15*90+(5,114*9+3,21*10+0,374*45)+185«, katere izračun, z upoštevanimi vsemi decimalnimi mesti, znaša 832,831. Posledično bi zmnožek, prikazan z vsemi decimalnimi mesti, znašal 9.161,141.

- Na listu »Popis del s predračunom, Kanal F.2.1« v vrstici 94 (1.3 Polaganje cevi in montaža jaškov, 2 Izdelava revizijskih jaškov iz ABC cevi [...]) je iz tiskane verzije ponudbenega predračuna v polju »količina« vidna vrednost »7«, v polju »cena na enoto (€)« vrednost »832,83« in v polju »skupaj (€)« vrednost »5.829,82«, iz elektronske verzije ponudbenega predračuna pa je razvidno, da je izbrani ponudnik v polju »cena na enoto (€)« vnesel formulo »=+F.1.2!H96«, kar pomeni, da gre za sklic na podatek, vnesen v listu F.1.2, v polju H96, v katerem pa je vnesena formula »=+F.1!H111«, kar pomeni, da gre za sklic na podatek, vnesen v listu F.1, v polju H111, v katerem je vnesena formula »=225*1,05*2+50+1,5*1,5*0,15*90+(5,114*9+3,21*10+0,374*45)+185«, katere izračun, z upoštevanimi vsemi decimalnimi mesti, znaša 832,831. Posledično bi zmnožek, prikazan z vsemi decimalnimi mesti, znašal 5.829,817.

- Na listu »Popis del s predračunom, Kanal F.2« v vrstici 105 (1.3 Polaganje cevi in montaža jaškov, 1 Dobava in polaganje cevi iz PP SN 10kN/m2[...]) je iz tiskane verzije ponudbenega predračuna v polju »količina« vidna vrednost »615,14«, v polju »cena na enoto (€)« vrednost »25,70« in v polju »skupaj (€)« vrednost »15.809,10«, iz elektronske verzije ponudbenega predračuna pa je razvidno, da je izbrani ponudnik v polju »cena na enoto (€)« vnesel formulo »=+F.1!H109«, kar pomeni, da gre za sklic na podatek, vnesen v listu F.1, v polju H109, v katerem je vnesena vrednost »25,70«. Posledično bi zmnožek, prikazan z vsemi decimalnimi mesti, znašal 15.809,098.

- Na listu »Popis del s predračunom, Čistilna naprava s črpališčem« v vrstici 116 (1.5 Vodovod – hp do MČN, skupaj vodovod – hp do MČN ) v postavki »skupaj vodovod – hp do MČN«, je iz tiskane in elektronske verzije ponudbenega predračuna v polju »skupaj (€)« vidna vrednost »2.205,93« (Državna revizijska komisija ugotavlja, da vrednost postavke predstavlja vsota postavk v točki 1.5).

- Na listu »Popis del s predračunom, Čistilna naprava s črpališčem« v vrstici 133 (1.7 Nepredvidena in dodatna dela, 5 % vseh del), gre za izračun v točki 1.7 »Nepredvidena in dodatna dela«, ki predstavlja 5 % vseh del, iz tiskane in elektronske verzije ponudbenega predračuna je v polju »skupaj (€)« vidna vrednost »3.981,79« (Državna revizijska komisija ugotavlja, da osnovo za izračun v točki 1.7 predstavlja vsota točk 1.1 – 1.6).

- Na listu »Popis del s predračunom, Čistilna naprava s črpališčem« v vrstici 139 (SKUPAJ VREDNOST DEL), gre za izračun v postavki »Skupaj vrednost del«, iz tiskane in elektronske verzije ponudbenega predračuna je v polju »skupaj (€)« vidna vrednost »84.414,05« (Državna revizijska komisija ugotavlja, da vrednost postavke predstavlja vsota točk 1.1 – 1.8).

- Na listu »Popis del s predračunom, Kanal F.2« v vrstici 164 (SKUPAJ VREDNOST DEL), gre za izračun v postavki »Skupaj vrednost del«, iz tiskane in elektronske verzije ponudbenega predračuna je v polju »skupaj (€)« vidna vrednost »145.553,75« (Državna revizijska komisija ugotavlja, da vrednost postavke predstavlja vsota točk 1.1 – 1.7).

V zvezi z nastavitvami oblike celic v ponudbenem predračunu (elektronska verzija) Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na vseh listih ponudbenega predračuna dopustil vnos podatkov le v stolpcu »cena na enoto (€)«, ostale celice pa zaklenil do te mere, da ni mogoče razbrati niti nastavljenih formul (so popolnoma zaklenjene, vsakršne spremembe so onemogočene), obliko zapisa števil in prikaz števil pa je nastavil na dve decimalni mesti natančno (Excel – Oblikuj celice – Številke - Številka – Decimalna mesta: 2). Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da program, v katerem je pripravljen ponudbeni predračun, v svojih nastavitvah omogoča, da se z različnim oblikovanjem zapisa števil spremeni videz števila, ne da bi se pri tem spremenilo samo število. Oblika takega zapisa števila ne vpliva na dejansko vrednost celice, ki jo program uporabi za izvajanje izračunov, dejanska vrednost pa je prikazana v vnosni vrstici. Način množenja in seštevanja postavk v ponudbenem predračunu je bil za vse ponudnike enak, vse vrednosti pa so bile zaokrožene in prikazane na enak način.

Upoštevaje, da so bili vsi stolpci oziroma polja v ponudbenem predračunu, razen stolpca »cena na enoto (€)«, zaklenjeni in vpisi oziroma posegi vanje niso bili mogoči, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagateljevi navedbi, da gre za nepravilen izračun oziroma računsko napako na listu »Popis del s predračunom, Kanal F.2« v vrstici 105, kjer je pravilen zmnožek količine in cene na enoto prikazan na dve decimalni mesti natančno, kot posledica načina prikaza vrednosti, ki jo je za stolpec »skupaj (€)« določil naročnik, ni mogoče slediti.

Prav tako Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevim navedbam o nepravilnih izračunih oziroma računskih napakah ni mogoče slediti v postavkah na listu »Popis del s predračunom, Čistilna naprava s črpališčem« v vrstici 84, na listu »Popis del s predračunom, Kanal F.2« v vrstici 109 in na listu »Popis del s predračunom, Kanal F.2.1« v vrstici 94, kjer je cena na enoto rezultat formule izbranega ponudnika, vrednost cene na enoto izračunana na tri oziroma štiri decimalna mesta natančno, prikazana pa na dve decimalni mesti natančno, kot posledica načina prikaza vrednosti, ki jo je za stolpec »cena na enoto (€)« določil naročnik. Glede na opisan način prikazovanja vnesenih vrednosti v ponudbenem predračunu Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dopustil vnos vrednosti cene na enoto pri posamezni postavki na toliko decimalnih mest natančno, kolikor je ponudnik želel, hkrati pa je zgolj prikaz vnesene vrednosti omejil na dve decimalni mesti. Navedeno potrjuje tudi ugotovitev Državne revizijske komisije na podlagi vpogleda v Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, obrazec 16 - Predračun s popisom del ter rekapitulacijo in preostalo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, iz katerih izhaja, da navodil oziroma omejitev v zvezi s številom dovoljenih decimalnih mest v stolpcu »cena na enoto (€)« ali drugih pravil zaokroževanja v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik ni določil. Kljub temu, da je dejanski zmnožek količine in cene na enoto v navedenih postavkah izračunan na več kot dve decimalni mesti natančno, prikazan pa le na dve decimalni mesti, v konkretnem primeru o računski napaki, kot jo opredeljuje 89. člen ZJN-3, ni mogoče govoriti. Zmnožki količine in cene na enoto so namreč pravilni, naročnik pa je sam, z oblikovanjem stolpcev, določil pravila zaokroževanja prikaza tako cene na enoto kot tudi zmnožkov. Ugotovitev Državne revizijske komisije v zvezi s pravilom zaokroževanja v odločitvi št. 018-193/2016 smiselno velja tudi v konkretnem primeru. Pravila zaokroževanja, sprva vrednosti v stolpcu »cena na enoto (€)«, nato zmnožkov v stolpcu »skupaj (€)« in nato vsot pri nekaterih postavkah, namreč ni mogoče obravnavati kot računsko napako, saj ne gre za napačen matematični ukaz, ki bi napačno izračunaval zmnožke ali vsote, temveč za pravilo zaokroževanja, na podlagi katerega so bili pravilno izračunani zmnožki in vsote postavk pravilno zaokrožene navzgor ali navzdol, skladno z vnaprej določeno naročnikovo nastavitvijo celice. O odsotnosti nepravilnega izračuna oziroma računske napake zmnožkov cene na enoto in količine v predmetnih treh postavkah velja, kot je Državna revizijska komisija ugotovila že za zmnožek na listu »Popis del s predračunom, Kanal F.2« v vrstici 105.

Ker, kot do sedaj ugotovljeno, v predhodno obravnavanih postavkah ponudbenega predračuna do računske napake ni prišlo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da prav tako ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam, da gre za nepravilen izračun oziroma računske napake v postavkah, ki so določene v odstotkih od vsote posameznih drugih (predhodnih) postavk na listu »Popis del s predračunom, Čistilna naprava s črpališčem« vrstica 133, in v postavkah, katerih vrednost predstavlja vsota posameznih drugih (predhodnih) postavk na listu »Popis del s predračunom, Čistilna naprava s črpališčem«, vrstica 116, listu »Popis del s predračunom, Čistilna naprava s črpališčem« vrstica 139 in listu »Popis del s predračunom, Kanal F.2« vrstica 164.

Državna revizijska komisija prav tako ne more slediti vlagateljevi navedbi o tem, da ni znano, kakšna je cena na enoto oziroma katera je pravilna cena. Glede na način, na katerega je naročnik pripravil ponudbeni predračun, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče šteti, da obstaja več kot ena cena na enoto pri posamezni postavki iz ponudbenega predračuna – pravilna (in edina) cena na enoto pri posamezni postavki ponudbenega predračuna je v konkretnem primeru tista, ki jo je izbrani ponudnik vnesel v ponudbeni predračun, in sicer z vsemi decimalnimi mesti, kar je (naročniku) razvidno iz vnosne vrstice posamezne postavke v elektronski verziji ponudbenega predračuna. Ta cena na enoto je upoštevana najprej v zmnožkih posameznih postavk v stolpcu »skupaj (€)«, dalje pa v vsotah posameznih postavk. Ker je bilo ugotovljeno, da je pravilna ponudbena cena jasna, vlagateljeve navedbe o odsotnosti določbe o tem, katera verzija predračuna je merodajna v primeru razhajanj med elektronsko in tiskano verzijo, posledično v konkretnem primeru niso relevantne.

Vsega navedenega ne more spremeniti vlagateljevo sklicevanje na prakso Državne revizijske komisije. V zadevah št. 018-379/2012, 018-022/2013, 018-016/2015, 018-092/2015, 018-026/2016-6, 018-065/2016, 018/144/2017, ki jih izpostavlja vlagatelj, je Državna revizijska komisija presojala vpliv odprave računske napake na druge postavke, kar v konkretnem primeru ni relevantno, saj, kot je ugotovila Državna revizijska komisija, v spornih postavkah do zatrjevanih nepravilnosti oziroma računskih napak ni prišlo. Neutemeljeno je tudi sklicevanje vlagatelja na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-090/2017, saj izbranemu ponudniku ni mogoče očitati, da ponudbe ni pripravil s potrebno skrbnostjo.

Glede na navedeno, Državna revizijska komisija vse vlagateljeve navedbe v zvezi s prvim revizijskim razlogom, to je, da so v ponudbi izbranega ponudnika računske napake, ki jih ni mogoče odpraviti, in očitke, da naročnik ni opravil dolžne skrbnosti, ker računsko ni preveril vseh prejetih ponudb, zavrača kot neutemeljene.

Dalje je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je izbrani ponudnik pri pripravi ponudbe upošteval pojasnila naročnika, objavljena na Portalu javnih naročil.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pripravil obrazec, izjavo o strokovnem kadru, v katero je bilo potrebno (med drugim) vnesti število delavcev, ki so na dan oddaje ponudbe pri ponudniku v delovnem razmerju. Vlagatelj meni, da je naročnik s tem, ko je na Portalu javnih naročil na vprašanje enega od zainteresnih ponudnikov odgovoril, da želi podatek, koliko delavcev bo sodelovalo pri izvedbi investicije, vsebino obrazca spremenil. Te spremembe naj izbrani ponudnik ne bi upošteval, saj je na izjavi o strokovnem kadru navedel, da ima na dan oddaje ponudbe v delovnem razmerju 47 delavcev, na priloženem seznamu kadra pa je navedel 23 delavcev, v večini zgolj s številom posameznega tipa delavcev. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik posledično ni predložil ustreznega seznama kadra, ki bo sodeloval pri izvedbi javnega naročila, navedeno število delavcev na obeh dokumentih pa bi se moralo ujemati. V zvezi s tem zaključuje, da naročnik ni upošteval lastnega pojasnila na Portalu javnih naročil in je ravnal netransparentno, hkrati pa dopustil kršitev določil, ki jih je sam postavil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Izbrani ponudnik meni, da je bilo naročnikovo pojasnilo na Portalu javnih naročil povsem jasno, da je naročnik zahteval podatek, koliko delavcev bo sodelovali pri izvedbi investicije in da je ta podatek dobil iz priloge obrazca, to je s seznama kadra. Navaja, da naročnik spornega obrazca ni zamenjal in da dodatna navodila vsebine obrazcev ne morejo spreminjati, ampak jo le pojasnjujejo in obrazložijo. Naročnik povzema navedbe izbranega ponudnika in dodaja, da je njegova ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in dokumentaciji v zvezi z javnim naročilom.

ZJN-3 v 67. členu vsebuje določbe o dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in v drugem odstavku (med drugim) določa, da se informacije, ki jih naročnik posreduje gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji.

V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik v točki 2. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, v poglavju Pojasnila, sprememba in dopolnitev razpisne dokumentacije (med drugim) določil, da ponudniki lahko zahtevajo dodatna pojasnila o vsebini dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila preko Portala javnih naročil, da si pridržuje pravico, da pred potekom roka za oddajo ponudb dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila spremeni, in da lahko pred potekom roka za oddajo ponudb dopolni dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer bo vsa pojasnila, spremembe in dopolnitve posredoval na Portalu javnih naročil.

Naročnik je predvidel, da ponudniki v obrazec 6, Izjava o strokovnem kadru (v nadaljevanju: izjava o strokovnem kadru) vnesejo podatek o številu delavcev v delovnem razmerju na dan oddaje ponudbe (»Na dan oddaje ponudbe imamo v delovnem razmerju naslednje število delavcev: _«) ter predvidel obvezno prilogo obrazca, s tem, ko je zapisal »K izjavi prilagamo seznam kadra, ki bo sodeloval pri izvedbi javnega naročila.« Državna revizijska komisija na tem mestu ugotavlja, da oblike in vsebine zahtevanega seznama kadra naročnik ni predpisal.

Na Portalu javnih naročil je naročnik na vprašanje zainteresiranega ponudnika »Naročnik je na izjavi o strokovnem kadru predvidel mesto za vpis števila delavcev, ki ga na dan oddaje ponudbe imamo v delovnem razmerju. Zanima nas ali se to nanaša samo na delavce v rednem delavnem razmerju ali tudi na pogodbeno zaposlene delavce.« 21. 8. 2017 ob 12:56 odgovoril: »Naročnik želi podatek, koliko delavcev bo sodelovalo pri izvedbi investicije.«.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik odgovora na vprašanje zainteresiranega ponudnika sploh ni podal (ni namreč navedel, ali se zahteva po navedbi števila delavcev v delovnem razmerju nanaša na redno zaposlene delavce ali tudi na pogodbene delavce), ampak je le navedel, kateri podatek šteje za relevanten oziroma kateri podatek ga zanima – to je podatek o številu delavcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila. Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikovega odgovora na Portalu javnih naročil, v nasprotju z zatrjevanji vlagatelja, ni mogoče razumeti na način, da se z njim spreminja vsebina (kateregakoli) obrazca iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj tega naročnik ni navedel niti namena po spremembi vsebine izjave o strokovnem kadru ali kateregakoli drugega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila iz njegovega odgovora in v katerem je zapisal »Naročnik želi podatek«, ni mogoče razbrati. Vlagateljevim navedbam o tem, da je naročnik z odgovorom na Portalu javnih naročil spremenil vsebino izjave o strokovnem kadru na način, da bi moral izbrani ponudnik na mesto, kjer je bil sprva predviden vpis števila delavcev v delovnem razmerju pri ponudniku na dan oddaje ponudbe, vnesti število delavcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, in da se mora število na izjavi o strokovnem kadru in na seznamu kadra posledično ujemati, tako Državna revizijska komisija ne more slediti.

Kot že navedeno, je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni predvidel vnaprej pripravljenega obrazca, ki bi bil namenjen vpisu kadra, niti ni določil minimalne zahtevane vsebine takega obrazca. Po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v predloženi izjavi o strokovnem kadru navedel, da ima na dan oddaje ponudbe v delovnem razmerju 47 delavcev, ponudbi pa je priložil tudi Seznam kadra za izvedbo del, v katerem je navedel devet različnih poklicev, ki jih kader opravlja (npr. strojnik gradbene mehanizacije, skupinovodja v gradbeništvu, delovodja gradbenih del, voznik kamiona in druge) ter število delavcev, ki bodo navedeno funkcijo opravljali. Na treh mestih je kader, ki bo posamezno funkcijo opravljal, tudi poimensko določil.

Državna revizijska komisija navedbi vlagatelja, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznega seznama kadra, ne more slediti. (Ne)ustreznosti oziroma (ne)popolnosti seznama kadra iz razloga, da je v večini postavk navedeno zgolj število posameznega tipa delavcev, kot zatrjuje vlagatelj, v konkretnem primeru ni mogoče presojati, saj za to ne obstoji ustrezna podlaga – naročnik namreč vsebine seznama kadra ni določil (še največ bi bilo mogoče šteti, da je s pojasnilom na Portalu javnih naročil določil njegovo minimalno obvezno vsebino s tem, ko je zahteval navedbo števila delavcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi investicije), kar pomeni, da je bila določitev vsebine takega seznama prepuščena vsakemu ponudniku posebej, morebitne sankcije zaradi nepopolnosti pa niso upravičene, saj o nepopolnosti seznama, katerega vsebina ni določena, sploh ni mogoče govoriti. Državna revizijska komisija v posledici navedenega ugotovlja, da je izbrani ponudnik izpolnil naročnikovo zahtevo po seznamu kadra že s tem, ko je izjavi o strokovnem kadru priložil seznam kadra z vsebino in podatki, ki jih je določil sam. Od ponudnikov namreč naročnik ni upravičen terjati več, kot je zahteval v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Glede na navedeno, Državna revizijska komisija vse vlagateljeve navedbe v zvezi z drugim revizijskim razlogom, to je, da izbrani ponudnik pri pripravi ponudbe (izjave o strokovnem kadru in njene priloge) ni upošteval naročnikovega pojasnila, objavljenega na Portalu javnih naročil in da naročnik ni upošteval lastnega pojasnila na Portalu javnih naročil in tako ravnal netransparentno, zavrača kot neutemeljene.

Naslednje, med vlagateljem in naročnikom, sporno vprašanje je, ali je izbrani ponudnik upošteval navodila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na akt o skupni izvedbi javnega naročila.

Vlagatelj navaja, da akt o skupni izvedbi javnega naročila izbranega ponudnika ni skladen z izrecno zahtevo naročnika glede njegove vsebine; da je akt sklenjen za namen skupne oddaje ponudbe za predmetno javno naročilo, ne, kot zahtevano, za skupno izvedbo javnega naročila; da iz 3. člena akta izhaja, da »bo akt o skupni izvedbi javnega naročila šele sklenjen, pri tem pa ni predvideno niti kdaj niti pod kakšnimi pogoji« in da naloge in odgovornosti partnerjev niso natančno opredeljene.

Ker je naročnik ponudbo označil za dopustno, je po mnenju vlagatelja kršil temeljna načela javnega naročanja, in sicer načelo gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev, saj lahko v potencialni fazi izvedbe izbrani ponudnik sklene akt, ki bo v nasprotju z namenom in določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila; načelo transparentnosti, ker je kot dopustno ocenil ponudbo, ki je v nasprotju z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in načelo enakopravne obravnave, ker je ponudbo prvouvrščenega ponudnika izločil zaradi neustrezno izpolnjenega ponudbenega predračuna, ponudbo izbranega ponudnika pa izbral, čeprav je v nasprotju z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in ker je neenakopravno obravnaval vlagatelja, ki je oddal ponudbo upoštevaje vsa določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Izbrani ponudnik in naročnik navedbe vlagatelja zavračata, saj menita, da je predložen akt o skupni izvedbi javnega naročila skladen z naročnikovimi zahtevami. Dodajata, da tolmačenje vlagatelja glede pogodbenega določila, iz katerega izhaja, da bosta partnerja sklenila novo pogodbo v primeru, da bosta izbrana kot najugodnejša ponudnika, ne drži. Pojasnjujeta, da je akt o skupni izvedbi javnega naročila že sam po sebi pogojno veljaven zaradi določb v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je naročnik določil, da »Zgoraj navedeni pravni akt stopi v veljavo v primeru, če bo skupina gospodarskih subjektov izbrana, kot najugodnejši ponudnik.«, določba akta o skupni izvedbi javnega naročila glede sklenitve nove pogodbe med partnerjema pa ni niti esencialnega pomena niti v nasprotju s katero od določb dokumenatcije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v točki 2. Navodila ponunikom za izdelavo ponudbe, v poglavju Skupno nastopanje glede skupne ponudbe (med drugim) določil: »Skupna ponudba je ponudba, ki jo predloži skupina gospodarskih subjektov, ki mora predložiti pravni akt (sporazum ali pogodbo) o skupni izvedbi javnega naročila v primeru, da bodo izbrani na javnem razpisu. Pravni akt o skupni izvedbi javnega naročila mora natančno opredeliti naloge in odgovornosti posameznih gospodarskih subjektov za izvedbo javnega naročila. Pravni akt o skupni izvedbi javnega naročila mora tudi opredeliti nosilca posla, ki skupino gospodarskih subjektov zastopa. V tem primeru naročnik v skladu s 3. odstavkom 81. člena ZJN-3 zahteva, da so navedeni subjekti v pravnem aktu skupaj solidarno odgovorni za izvedbo javnega naročila. Zgoraj navedeni pravni akt stopi v veljavo v primeru, če bo skupina gospodarskih subjektov izbrana kot najugodnejši ponudnik.«.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil pravni akt - Partnersko pogodbo o predložitvi skupne ponudbe (skupna izvedba naročila) (v nadaljevanju: partnerska pogodba).

Po vpogledu v partnersko pogodbo Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta partnerja v 6. členu partnerske pogodbe opredelila naloge na način, da sta določila katera dela (geodetska dela, elektro dela«), v kakšni vrednosti (»16.775 EUR«) in v kakšnem odstotku glede na celotno vrednost naročila (»4%«) bo dela prevzel partner v skupni ponudbi. Navedbi vlagatelja, da ni jasno, kdo bo prevzel preostala dela, Državna revizijska komisija ne more slediti, saj so v konkretnem primeru s tem, ko so natančno opredeljene naloge enega partnerja - partnerja v skupni ponudbi, hkrati opredeljene tudi naloge drugega partnerja - vodilnega partnerja. Odgovornost partnerjev za izvedbo javnega naročila je opredeljena v 2. členu partnerske pogodbe, kjer je določeno »[...] pri čemer prevzameta medsebojno odgovornost posameznega partnerja in neomejeno solidarno odgovornost obeh partnerjev do naročnika glede vseh obveznosti. [...]« in v 3. členu partnerske pogodbe, kjer je določeno »[...] v primeru pridobitve dela, podpisnika prevzameta skupno in posamnično neomejeno solidarno odgovornost naročniku.« V 5. členu partnerske pogodbe je opredeljen tudi nosilec posla, »[...] se sporazumeta, da je nosilec posla oz. vodilni partner HPG Brežice d.o.o. [...]«. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da predložena partnerska pogodba vsebuje vse zahtevane sestavine, kot izhajajo iz točke 2. Navodila ponunikom za izdelavo ponudbe, poglavja Skupno nastopanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (natančna opredelitev nalog in odgovornosti, nosilec posla in solidarna odgovornost za izvedbo javnega naročila).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne more slediti niti vlagateljevim navedbam o tem, da je »akt sklenjen za namen skupne oddaje ponudbe [...] ne za skupno izvedbo javnega naročila. Zgolj zato, ker sta v 2. členu partnerske pogodbe partnerja navedla, da se »[...] dogovorita, da oddata za razpisana dela, navedena v 1. členu tega sporazuma, skupno ponudbo [...]« in v 3. členu partnerske pogodbe določila »Pogodba o izvedbi del bo sestavljena tako, da bo pravno skupno in posamično obvezovala oba podpisnika.«, ni mogoče šteti, da partnerska pogodba ni bila sklenjena (tudi) za skupno izvedbo javnega naročila. Namen skupne izvedbe javnega naročila, poleg iz vsebine partnerske pogodbe, v konkretnem primeru pa tudi iz naslova partnerske pogodbe »(skupna izvedba naročila)«, izhaja tudi iz splošnega namena oddaje ponudbe, to je pridobitev in izvajanje posla. Vlagateljevemu stališču, da se akt o skupni izvedbi javnega naročila sklepa zgolj z namenom skupne oddaje ponudbe in ne (tudi) za namen skupne izvedbe naročila, Državna revizijska komisija ni sledila, saj je v nasprotju z namenom oddaje ponudb v postopkih javnega naročanja.

Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da prav tako ne more slediti vlagateljevim navedbam o tem, da določba partnerske pogodbe iz drugega odstavka 3. člena, »Pogodba o izvedbi del bo sestavljena tako, da bo pravno in posamično zavezovala oba podpisnika.«, pomeni, da akt o skupni izvedbi javnega naročila sploh ni bil sklenjen, ampak še bo, in da partnerska pogodba ne stopi v veljavo, če bosta partnerja izbrana kot najugodnejša ponudnika, saj bosta sklenila novo pogodbo.

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, vsebine določbe o sklenitvi nove pogodbe med partnerjema ni mogoče razumeti na način, da je partnerska pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, kot zatrjuje vlagatelj (»[...] akt ne stopi v veljavo v primeru, če bo skupina gospodarskih subjektov izbrana kot najugodnejši ponudnik [...]«) in da določba »pogojuje« njeno veljavo, ampak na način, da bosta v primeru pridobitve posla partnerja sklenila dodatno pogodbo (v kolikor posla ne bosta pridobila, pa ne, saj bo odpadla podlaga za njeno sklenitev), v kateri bosta uredila medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z izvedbo del, torej pravice in obveznosti, ki obstajajo med partnerjema in ne v razmerju do naročnika.

Hkrati Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti niti navedbam izbranega ponudnika in naročnika, ki zatrjujeta, da je akt o skupni izvedbi javnega naročila pogojen že zaradi določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, da akt ne stopi v veljavo v primeru, da skupina gospodarskih subjektov ni izbrana kot najugodnejši ponudnik. Ker iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da bi naročnik zahteval, da je omenjena določba del akta o skupni izvedbi javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi, zgolj in samo v primeru, da bi partnerja določbo (samoiniciativno) vnesla tudi v partnersko pogodbo, taka določba pomenila, da je akt o izvedbi javnega naročila sklenjen pod odložnim pogojem. Naročnkova navedba, da »pravni akt stopi v veljavo v primeru, če bo skupina gospodarskih subjektov izbrana kot najugodnejši ponudnik« je v konkretnem primeru brez učinka, saj naročnik, ki ni stranka akta o skupni izvedbi javnega naročila, ne more z določbo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti, da je akt sklenjen pod odložnim pogojem. Če bi naročnik to želel, bi moral dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila oblikovati drugače in citirano navedbo določiti kot obvezno sestavino akta o skupni izvedbi javnega naročanja.

V odločitvi št. 018-098/2017, na katero se sklicuje vlagatelj, je Državna revizijska komisija presojala vpliv odsotnosti obvezne določbe o navedbi deležev partnerjev v povezavi z določbo, da bodo partnerji v primeru podpisa pogodbe z naročnikom, podpisali aneks k aktu o skupni izvedbi javnega naročanja, v katerem bodo natančno določili vrsto in obseg dobav in storitev, v konkretnem primeru pa je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik nalog partnerjev v skupni ponudbi ni natančno opredelil in da določba o naknadni sklenitvi pogodbe o izvedbi del pomeni, da akt o skupni izvedbi javnega naročanja sploh ni bil sklenjen. Kot izhaja iz predhodno zapisanega, akt o skupni zvedbi javnega naročanja v konkretni zadevi vsebuje vse zahtevane sestavine, tolmačenju vlagatelja o pomenu določbe v zvezi s pogodbo o izvedbi del pa Državna revizijska komisija ni sledila. Posledično Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevo sklicevanje na navedeno odločitev Državne revizijske komisije ni utemeljeno.

Glede na navedeno, Državna revizijska komisija vse vlagateljeve navedbe v zvezi s tretjim revizijskim razlogom, to je, da izbrani ponudnik ni upošteval navodil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na akt o skupni izvedbi javnega naročila, zavrača kot neutemeljene, posledično pa kot neutemeljene zavrača tudi navedbe o kršitvah temeljnih načel javnega naročanja v povezavi z zatrjevanim odstopanjem od zahtevane vsebine akta o izvedbi javnega naročila.

Zadnje med vlagateljem in naročnikom sporno vprašanje je, ali je naročnik ustrezno preveril izpolnjevanje obligatornih pogojev, skladno s 75. členom ZJN-3.

Vlagatelj zatrjuje, da v ponudbi izbranega ponudnika ni pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenskih evidenc za G. J., pooblaščenca za zastopanje partnerja v skupni ponudbi, izbrani ponudnik in naročnik pa te očitke zavračata in zatrjujeta, da je pooblastilo del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika in da je naročnik izpolnjevanje vseh pogojev ustrezno preveril.

Prvi odstavek 75. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom ZJN-3 ugotovi ali je drugače seznanjen, da je bila gospodarskemu subjektu ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente kaznivih dejanj, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 – UPB, s sprem.) in taksativno našteta v navedenem odstavku 75. člena ZJN-3. Enako določbo je naročnik vključil tudi v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v 2. točko Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, Razlogi za izključitev ponudnika.

Naročnik je v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vključil tudi obrazec 2, Izjava za pridobitev podatkov, s podpisom katerega ponudniki soglašajo, »[...] da lahko naročnik [...] pridobi naše osebne podatke o kaznovanju iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnega pooblastila za naslednje osebe, ki so pooblaščene za zastopanje: [...]«.

Po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da se zatrjevano manjkajoče pooblastilo G. J., pooblaščenca za zastopanje partnerja v skupni ponudbi, izpolnjeno in podpisano s strani G. J., nahaja v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika (36 zaporedni list v zvezani ponudbeni dokumentaciji). Po vpogledu v dokumentacijo naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da se v njej nahaja Potrdilo Ministrstva za pravosodje, Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij, Oddelka za kazenskopravne evidence, št. 71010-157204/2017-2, z dne 12. 9. 2017, izdano za namen sodelovanja na javnem razpisu, iz katerega izhaja, da je navedeni organ naročniku, na podlagi zahtevka št. 072-0025/2017-9 z dne 11. 9. 2017, izdal potrdilo, s katerim potrjuje, da iz kazenske evidence izhaja, da G. J, ni obsojen za kazniva dejanja, ki jih določa 75. člen ZJN-3.

Glede na navedeno, Državna revizijska komisija vse vlagateljeve navedbe v zvezi s četrtim revizijskim razlogom, to je, da v ponudbeni dokumentaciji ni pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence za G. J. in da naročnik ni ustrezno preveril izpolnjevanja obligatornih pogojev, skladno s 75. členom ZJN-3, zavrača kot neutemeljene.

Upoštevaje vse zapisano Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati nobene od obravnavanih kršitev, ki jih v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj, zato je, skladno s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov vložitve revizijskega zahtevka, in sicer strošek takse v višini 10.424,83 EUR.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 7. 11. 2017



predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Občina Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje
- Energygor, ravnanje z odpadki, trgovina in posredništvo, d.o.o., Partizanska cesta 12, 3320 Velenje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- HPG-BREŽICE d.o.o., Gornji Lenart 28a, 8250 Brežice


Vložiti:
- v spis zadeve, tu