018-186/2017-4 Simbio, d.o.o.

Številka: 018-186/2017-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva glede oddaje javnega naročila »Dobava zabojnikov in kontejnerjev za odlaganje odpadkov« (sklop številka 1: »Dobava zabojnikov za odlaganje komunalnih odpadkov na 2 kolesih«) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SAUBERMACHER SLOVENIJA, d. o. o., Ulica Matije Gubca 2, Murska Sobota (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SIMBIO, d. o. o., Teharska cesta 49, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 4. 10. 2017

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila za sklop številka 1, 2, 3, 4 in 5«), z dne 4. 8. 2017, v vsebini, ki se nanaša na sklop številka 1: »Dobava zabojnikov za odlaganje komunalnih odpadkov na 2 kolesih«.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti strošek pravnega varstva v znesku 1.000,00 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 9. 5. 2017 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo zabojnikov in kontejnerjev za odlaganje odpadkov (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku (z namenom sklenitve okvirnega sporazuma) je bilo dne 11. 5. 2017 (s številko objave JN004927/2017-B01) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 12. 5. 2017 pa (s številko dokumenta 179668) v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2017/S 091.

Naročnik je dne 4. 8. 2017 sprejel »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila za sklop številka 1, 2, 3, 4 in 5« (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se zadevno javno naročilo v sklopu številka 1 »Dobava zabojnikov za odlaganje komunalnih odpadkov na 2 kolesih« (v nadaljevanju: sklop številka 1) odda ponudniku »EKO MARC d.o.o., Pernovo 19 a, 3310 Žalec«, čigar ponudbo je naročnik v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji zadevnega javnega naročila je bila na Portalu javnih naročil (s številko objave JN004927/2017-ODL01) objavljena dne 4. 8. 2017, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Vlagatelj je dne 17. 8. 2017 na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo, z dne 17. 8. 2017, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem zatrjuje, da »iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila ni nikjer razvidno, da bi naročnik prejete ponudbe, vključno s ponudbami za sklop št. 1, razvrstil po merilih iz razpisne dokumentacije«, meni pa tudi, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu številka 1 nedopustna, saj v njej ni priložen ustrezen zahtevani certifikat, da »ponujeni zabojniki izbranega ponudnika izpolnjujejo oz. ustrezajo v razpisni dokumentaciji zahtevani kakovostni normi RAL GZ 951/1«. V posledici zatrjevanega vlagatelj naročniku (primarno) predlaga, da zahtevku za revizijo v celoti ugodi, v sklopu številka 1 delno razveljavi postopek oddaje tega javnega naročila, spremeni odločitev o oddaji naročila in »na podlagi upoštevanja določb razpisne dokumentacije ter ZJN-3 sprejme novo odločitev o oddaji naročila«. Podredno pa vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija postopek oddaje tega javnega naročila delno razveljavi tako, da v sklopu številka 1 »postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo postopka pregleda in ocenjevanja ponudb, hkrati naročniku naloži odpravo kršitev oziroma smiselno odloči, kot vlagatelj to predlaga naročniku«. Vlagatelj obenem zahteva tudi »povračilo stroškov nastalih v povezavi z revizijo«.

Izbrani ponudnik je kopijo vlagateljevega zahtevka za revizijo (primerjaj prvi odstavek 27. člena ZPVPJN) prejel dne 23. 8. 2017, dne 28. 8. 2017 pa je po elektronski pošti naročniku poslal »ODGOVOR NA ZAHTEVEK ZA REVIZIJO«, z dne 28. 8. 2017 (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V njem zavrača zatrjevanja vlagatelja glede nedopustnosti njegove ponudbe in »ne sprejem[a], da bi« ga »izločili ali kakorkoli spremenili Odločitev o oddaji naročila«.

Naročnik je dne 7. 9. 2017 sprejel sklep, številka 6/JN-2017/B, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik priznava, da »v obrazložitvi odločitve pomotoma ni zapisal, kako je točkoval merili dobavni rok in garancijska doba, temveč je prikazal razvrstitev ponudnikov zgolj glede na ponudbene cene«. Naročnik dodaja, je iz »dokumenta o primerjavi ponudb z dne 24. 7. 2017« […] »jasno razvidno, da je« […] »vse ponudbe razvrstil glede na merila, ki so bila opredeljena v razpisni dokumentaciji. Iz tega dokumenta ter iz Zapisnika o odpiranju ponudb z dne 17. 7. 2017 je jasno razvidno, da so vsi ponudniki ponudili enak dobavni rok in enako garancijsko dobo, kar pomeni, da znotraj ocenjevanja ponudb ti dve merili nista vplivali na razvrstitev, temveč je na razvrstitev dejansko vplivala zgolj ponudbena cena«. V navezavi na mnenje vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu številka 1 nedopustna, pa naročnik »ugotavlja, da je postopek nadzora kakovosti ponujenih proizvodov izbranega ponudnika enakovreden postopku kontinuiranega nadzora kakovosti, kot ga zahteva certifikat RAL- GZ 951/1«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj (kot zatrjuje) prejel dne 8. 9. 2017, naročnik pa je z dopisom, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 12. 9. 2017, odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 14. 9. 2017 prejela vlagateljevo »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA v sklepu št. 6/JN-2017/B z dne 7.9.2017«, z dne 12. 9. 2017 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), v kateri se vlagatelj opredeljuje do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, naročnikova zatrjevanja v celoti prereka in »vztraja pri svojih navedbah iz vloženega revizijskega zahtevka«.

Po proučitvi vse odstopljene dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj svoj zahtevek za revizijo vlaga le glede postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1: »Dobava zabojnikov za odlaganje komunalnih odpadkov na 2 kolesih« (v nadaljevanju: sklop številka 1). Omenjeni podatek izhaja z (več delov) vsebine zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik v sklopu številka 1 prejel štiri pravočasne ponudbe, med njimi tudi ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo vlagatelja. Ta podatek izhaja tako iz Zapisnika o odpiranju ponudb, številka 6/JN-2017/B (JN004927/2017-B01), z dne 17. 7. 2017, kakor tudi iz odločitve o oddaji naročila.

Upoštevaje izpostavljeni uvodni ugotovitvi je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da »iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila ni nikjer razvidno, da bi naročnik prejete ponudbe, vključno s ponudbami za sklop št. 1, razvrstil po merilih iz razpisne dokumentacije« (peti odstavek na tretji strani).

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v sklepu, številka 018-102/2017-5, z dne 26. 6. 2017, pa tudi v sklepu, številka 018-072/2017-6, z dne 15. 5. 2017, v sklepu, številka 018-069/2017-6, z dne 25. 4. 2017, in v sklepu, številka 018-061/2017-5, z dne 11. 4. 2017, iz prvega odstavka 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) kot ena od zahtev, ki je uvrščena med načela, na katerih temelji javno naročanje, izhaja zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Navedena zahteva je ena od ključnih zahtev ZJN-3, ki je konkretizirana (in implementirana) med drugim tudi v tretjem odstavku 90. člena ZJN-3, iz katerega izhaja, da mora odločitev o oddaji naročila vsebovati:
– razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo;
– značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma;
– razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju;
– v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.
Norma, ki naročniku nalaga, da svojo odločitev obrazloži v skladu z določbami 90. člena ZJN-3, je zapisana tudi v drugi povedi desetega odstavka 90. člena ZJN-3.

Zahteva po tem, da odločitev o oddaji naročila vsebuje razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 pa tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti, oziroma, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo, je v določbah ZJN-3 (v povezavi s prvim odstavkom 6. člena) izrecno poudarjena, saj ZJN-3 ne vsebuje instituta zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oziroma dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Ponudnik (ki ni bil izbran) te možnosti (pravice) po določbah ZJN-3 nima, kar v posledici (ob upoštevanju prvega odstavka 6. člena ZJN-3) še toliko bolj pomeni, da mora biti odločitev o oddaji naročila ob sprejemu in odpremi naslovnikom ustrezno obrazložena. Kot ustrezna se šteje obrazložitev, ki zadosti normi tretjega odstavka 90. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija je že v več odločitvah zapisala, da ni nujno, da bi obrazložitev odločitve morala biti vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti (detajle) posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve (primerjaj na primer odločitev Državne revizijske komisije, številka 018-071/2015-9, z dne 13. 5. 2015). Iz sodbe Splošnega sodišča Evropske unije, dne 8. 7. 2015 sprejete v zadevi številka T 536/11, European Dynamics Luxembourg SA, European Dynamics Belgium SA, Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE proti Evropski komisiji, ECLI:EU:T:2015:476, točka 53, tako izhaja, da od naročnika v okviru posredovanja značilnosti in relativnih prednosti izbrane ponudbe ni mogoče zahtevati natančne primerjalne analize izbrane ponudbe in ponudbe zavrnjenega ponudnika (Uredba številka 2342/2002, z dne 23. 12. 2002, o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe številka 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije – Uradni list EU, št. L 357/2002, in sprem. – ob upoštevanju katere je bila sprejeta zadevna sodba, obveščanje kandidatov in ponudnikov normira primerljivo členu 75 Direktive 2014/25/EU, z dne 26. 2. 2014, o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES, pa tudi primerljivo členu 55 Direktive 2014/24/EU, z dne 26. 2. 2014, o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES – obe Uradni list EU, št. L 94/2014). Vendar pa mora, kot ključno, obrazložitev odločitve o oddaji naročila jasno in nedvoumno izražati razlogovanje naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve (s ciljem, da bi lahko uveljavljali in zaščitili svoje pravice ter preverili, ali je odločitev o oddaji naročila utemeljena ali ne), pa tudi do mere, ki sodišču omogoča izvajanje nadzora zakonitosti navedene odločitve. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej in sicer glede na vse okoliščine primera. Primerljivo sta Sodišče Evropske unije in Splošno sodišče Evropske unije zapisali že v številnih sodbah, ki sta jih sprejeli, navedeno pa sovpada tudi z razlago drugega odstavka člena 296 Pogodbe o delovanju Evropske unije (prečiščena različica – Uradni list EU, št. C 202/2016). Šele po tem, ko je bil ponudnik obveščen o razlogih, zaradi katerih v postopku oddaje javnega naročila ni uspel, si lahko ustvari jasno razlago o morebitnem obstoju kršitve upoštevnih določb in o možnosti vložitve zahtevka za revizijo (primerjaj sodbo Sodišča Evropske unije, dne 28. 1. 2010 sprejeto v zadevi številka C-406/08, Uniplex (UK) Ltd proti NHS Business Services Authority, ECLI:EU:C:2010:45, točka 31). Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da je (kot sta Sodišče Evropske unije oziroma Splošno sodišče Evropske unije zapisali že v več svojih sodbah) obveznost obrazložitve postopkovna zahteva, ki jo je treba razlikovati od vprašanja utemeljenosti obrazložitve, ki je del vsebinske zakonitosti spornega akta. V zvezi s tem je Državna revizijska komisija tako že v svojem sklepu, številka 018-033/2017-9, z dne 24. 4. 2017, zapisala, da se pri vprašanju obsega obrazložitve »odpira vprašanje, ali je naročnik ponudnikom v zvezi s sprejeto odločitvijo« […] »navedel informacije, za katere ZJN-3 določa, da jim jih mora sporočiti (tj. razloge), pri vprašanju utemeljenosti obrazložitve pa se odpira vprašanje, ali so te informacije (tj. razlogi) take (tj. taki), da lahko utemeljijo, da je naročnik odločitev« […] »tudi sprejel zakonito (tj. ali je ta naročnikova odločitev glede na razloge, ki jih je naročnik navedel v obrazložitvi, tudi skladna z ZJN-3)«.

Vsebinsko primerljivo je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah. V odločitvi številka 018-163/2016-4, z dne 22. 9. 2016, je Državna revizijska komisija na primer zapisala, da je določba »tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, v skladu s katero je naročnik dolžan v odločitvi o (ne)oddaji javnega naročila (med drugim) navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran«, ki odraža tudi »načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3),« […] »ključnega pomena za zagotavljanje učinkovitosti kot enega temeljnih načel pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil (9. člen ZPVPJN v povezavi s 7. členom ZPVPJN). (Šele) izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži svojo odločitev o (ne)oddaji javnega naročila, zagotovi ponudnikom možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, saj jim omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se na podlagi preizkusa razumnosti omenjene odločitve po lastni presoji odločijo, ali jo bodo morebiti izpodbijali v postopku pravnega varstva. Da pa bi mogli ponudniki sprejeti odločitev o (ne)uveljavljanju pravnega varstva, morajo biti v zadostni meri seznanjeni s konkretnimi ter jasnimi (in ne le z abstraktnimi ter pavšalnimi) razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu njegove odločitve«.

Upoštevaje zatrjevanja vlagatelja v zahtevku za revizijo je Državna revizijska komisija izvedla dokaz in vpogledala v »Odločitev o oddaji javnega naročila za sklop številka 1« (četrta alinea rubrike »Dokazi:« na sedmi strani zahtevka za revizijo), ob tem pa je ugotovila, da je odločitev o oddaji naročila v sklopu številka 1 naročnik obrazložil oziroma utemeljil na način, da je v tabeli na drugi strani predstavil razvrstitev ponudb štirih ponudnikov glede na »CEN[O] V EUR BREZ DDV«. Naročnik je v odstavku pod tabelo še zapisal, da je »[n]a podlagi preverjanja in ocenjevanja ponudb« […] »ugotovil, da je ekonomsko najugodnejša ponudba, ki je tudi dopustna v skladu z 29. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-3, ponudba ponudnika EKO MARC d.o.o. « […] »s ponudbeno ceno 150.365,00 EUR brez DDV. V tem je tudi prednost te ponudbe pred ostalimi ponudbami«. V zadnjem odstavku obrazložitve odločitve o oddaji naročila je naročnik (v navezavi na vse sklope) zapisal, da s tem »utemeljuje svojo odločitev in je v skladu z določili ZJN-3 in glede na zgoraj navedeno obrazložitev odločil, kot izhaja iz izreka te odločitve«.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija izvedla dokaz in vpogledala v »celotn[o] razpisn[o] dokumentacij[o] naročnika« (šesta alinea rubrike »Dokazi:« na sedmi strani zahtevka za revizijo), ob tem pa je ugotovila, da je v 9. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe naročnik določil naslednja merila za oddajo zadevnega javnega naročila (tudi v sklopu številka 1): »najnižja ponudbena cena brez DDV, dobavni rok in garancijska doba.

Za izbor najugodnejšega ponudnika bodo uporabljena naslednja merila:
- cena brez DDV 90 točk
- dobavni rok 5 točk
- garancijska doba 5 točk«.

V zadnjem odstavku 9. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik določil tudi, da »bo, skladno z določili ZJN-3«, […] »razvrstil pravočasne ponudbe glede na merila« in »preveril, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša dopustna in ustreza zahtevam naročnika«. Glede na navedeno je upravičeno zatrjevanje vlagatelja, da iz »točke 9. "Merila za izbor ponudbe" na strani 10 in 11 razpisne dokumentacije« […] »izhaja, da bo naročnik izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo na podlagi meril "najnižja ponudbena cena brez DDV, dobavni rok in garancijska doba"« (peti odstavek na tretji strani zahtevka za revizijo).

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je odločitev o oddaji naročila v sklopu številka 1 razumeti na način, da je naročnik »razvrstil pravočasne ponudbe glede na meril[o]« […] »CENA V EUR BREZ DDV« (torej glede na eno samo merilo), ne pa tudi ob upoštevanju ostalih dveh meril za oddajo zadevnega javnega naročila, ki sta »dobavni rok in garancijska doba«. Iz zadnjega odstavka 9. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe jasno izhaja, da bo naročnik »skladno z določili ZJN-3« […] »razvrstil pravočasne ponudbe glede na merila«, v odločitvi o oddaji naročila v sklopu številka 1 pa je pravočasne ponudbe kljub temu razvrstil samo »glede na meril[o]« […] »CENA V EUR BREZ DDV«. V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik v zvezi s tem tudi sam priznava, da »v obrazložitvi odločitve pomotoma ni zapisal, kako je točkoval merili dobavni rok in garancijska doba, temveč je prikazal razvrstitev ponudnikov zgolj glede na ponudbene cene« (prvi odstavek na drugi strani). V posledici navedenega je pravilno zatrjevanje vlagatelja, da »iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila ni nikjer razvidno, da bi naročnik prejete ponudbe, vključno s ponudbami za sklop št. 1, razvrstil po merilih iz razpisne dokumentacije« (peti odstavek na tretji strani zahtevka za revizijo), upravičeno pa je tudi zatrjevanje vlagatelja, da v odločitvi o oddaji naročila naročnik »zgolj navaja ponudbene vrednosti posameznih ponudb v EUR brez DDV ter nadalje utemelji, da je prednost ponudbe izbranega ponudnika za sklop št. 1 prav oz. zgolj v podani najnižji ponudbeni ceni« (predzadnji odstavek na tretji strani zahtevka za revizijo).

Naročnik je v izreku odločitve o oddaji naročila sicer res zapisal, da je izbran ponudnik z »dobavnim rokom do 30 dni in garancijsko dobo 37 mesecev« (prvi odstavek na drugi strani odločitve o zahtevku za revizijo), vendar pa omenjeni podatek predstavlja zgolj predhodni (osnovni) podatek za točkovanje in ocenjevanje po preostalih dveh merilih za oddajo javnega naročila, ne pa samega točkovanja in ocenjevanja. Le na podlagi tega podatka iz odločitve o oddaji naročila tudi ni mogoče ugotoviti značilnosti in prednosti izbrane ponudbe v razmerju do ostalih prejetih ponudb v sklopu številka 1.

V zvezi z zatrjevanjem naročnika, da je iz »dokumenta o primerjavi ponudb z dne 24. 7. 2017« […] »jasno razvidno, da je naročnik vse ponudbe razvrstil glede na merila, ki so bila opredeljena v razpisni dokumentaciji. Iz tega dokumenta ter iz Zapisnika o odpiranju ponudb z dne 17. 7. 2017 je jasno razvidno, da so vsi ponudniki ponudili enak dobavni rok in enako garancijsko dobo, kar pomeni, da znotraj ocenjevanja ponudb ti dve merili nista vplivali na razvrstitev, temveč je na razvrstitev dejansko vplivala zgolj ponudbena cena« (prvi odstavek na drugi strani odločitve o zahtevku za revizijo), pa zadostuje ponoviti, da je odločitev o oddaji naročila v sklopu številka 1 razumeti na način, da je naročnik »razvrstil pravočasne ponudbe glede na meril[o]« […] »CENA V EUR BREZ DDV« (torej glede na eno samo merilo), ne pa tudi ob upoštevanju ostalih dveh meril za oddajo zadevnega javnega naročila, ki sta »dobavni rok in garancijska doba«. Iz odločitve o oddaji naročila tudi ne izhaja, da bi bil »dokumen[t] o primerjavi ponudb z dne 24. 7. 2017« njen sestavni del in bi bil v posledici s podatki v njem obveščen vsak ponudnik (primerjaj drugi odstavek 90. člena ZJN-3), poleg tega pa »dokumen[t] o primerjavi ponudb z dne 24. 7. 2017« v verziji, ki se nahaja v dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila, ki jo je Državni revizijski komisiji odstopil naročnik, ni podpisan (s strani nobenega od treh članov komisije, ki naj bi postopek oddaje javnega naročila vodila). Prav tako »iz Zapisnika o odpiranju ponudb z dne 17. 7. 2017« (v nasprotju z zatrjevanjem naročnika) ni »jasno razvidno, da so vsi ponudniki ponudili enak dobavni rok in enako garancijsko dobo« (eden od ponudnikov je, kot izhaja iz tega zapisnika o odpiranju ponudb, v ponudbi navedel garancijsko dobo »60 mesecev«, eden od ponudnikov pa je v ponudbi navedel dobavni rok »do 30 dni«). Na navedena dejstva upravičeno v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na tretji strani) opozarja vlagatelj, ob tem pa je tudi sicer kot temeljno izpostaviti, da zapisnik o odpiranju ponudb vsebuje zgolj predhodne (osnovne) podatke za točkovanje in ocenjevanje po merilih za oddajo javnega naročila v sklopu številka 1, ne pa samega točkovanja in ocenjevanja. Naročnik točkovanje in ocenjevanje po merilih za oddajo javnega naročila obrazloži v odločitvi o oddaji naročila (primerjaj zlasti deseti, drugi in tretji odstavek 90. člena ZJN-3). Glede na navedeno je upravičeno zatrjevanje vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, da »ne more vpogledati in se seznaniti z naročnikovim dokumentom o primerjavi ponudb z dne 24.7.2017, ki ga v Sklepu o vloženem zahtevku navaja naročnik in na podlagi katerega naj bi bilo razvidno kako je naročnik razvrstil posamezne ponudbe« (zadnji odstavek na drugi strani in prvi odstavek na tretji strani).

Naročnik se pri tem niti ne sklicuje na to, da se je morebiti odločil, da nekaterih informacij o oddaji naročila iz drugega in tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ni objavil iz razloga, ker bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, ker bi škodilo upravičenim poslovnim interesom javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta ali ker bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti (četrti odstavek 90. člena ZJN-3). Tega, da naročnik ob upoštevanju konkretnih okoliščin dejanskega stanja v tej zadevi iz omenjenih razlogov v odločitvi o oddaji naročil ne bi mogel objaviti ocenjevanja po merilih za oddajo javnega naročila na način, da bi to ocenjevanje ustrezno utemeljil (obrazložil), ne da bi s tem ravnal v nasprotju s četrtim odstavkom 90. člena ZJN-3, ni ugotovila niti Državna revizijska komisija.

V posledici vseh doslej predstavljenih dejstev in ugotovitev je v smislu dosedanje obrazložitve predmetnega sklepa (odločitve) Državne revizijske komisije pravilno zatrjevanje vlagatelja, da
– naročnik »ni sledil določilom lastne razpisne dokumentacije in prispelih ponudb ni ustrezno in zakonito razvrstil po lastnih (v razpisni dokumentaciji) navedenih merilih za izbor ponudb, kar posledično pomeni, da ni mogel oz. ne more ugotoviti katera prejeta ponudba je zanj ekonomsko najugodnejša. Posledično naročnik tudi ne more zaključiti, da je ponudba izbranega ponudnika za sklop 1 zanj ekonomsko najugodnejša« (zadnji odstavek na tretji strani in prvi odstavek na četrti strani zahtevka za revizijo)
– je naročnik »kršil določila lastne razpisne dokumentacije in 3. odstavek 90. člena ZJN-3, saj prispelih ponudb ni razvrstil glede na postavljena merila v razpisni dokumentaciji ter 6. člen ZJN-3« (drugi odstavek na četrti strani zahtevka za revizijo, vsebinsko primerljivo pa tudi tretji odstavek na isti strani).
Obenem je upravičeno zatrjevanje vlagatelja, da »na podlagi navedb iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila tako ne more razbrati katere so prednosti ponudbe izbranega ponudnika za sklop 1 v primerjavi s ponudbo vlagatelja in na katero mesto izmed vseh prispelih ponudb se je, glede na postavljena merila, uvrstila ponudba vlagatelja« (četrti odstavek na četrti strani zahtevka za revizijo, vsebinsko primerljivo pa tudi prvi odstavek na tretji strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).

V posledici predstavljenih dejstev in ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik s tem, ko je v odločitvi o oddaji naročila v sklopu številka 1 »razvrstil pravočasne ponudbe glede na meril[o]« […] »CENA V EUR BREZ DDV«, ne pa tudi ob upoštevanju ostalih dveh meril za oddajo zadevnega javnega naročila, ki sta »dobavni rok in garancijska doba«, kršil tretji odstavek 90. člena ZJN-3 (v njegovi drugi alinei), v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZJN-3. Naročnik namreč v odločitvi o oddaji naročila v sklopu številka 1 ni na jasen način navedel oziroma v njej ni na jasen način obrazložil točkovanja in ocenjevanja po preostalih dveh merilih za oddajo javnega naročila, s tem pa ne značilnosti in prednosti izbrane ponudbe, kot od njega to zahteva druga alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 (v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZJN-3). S tem naročnik tudi ni zagotovil, da bi bil ponudnik v sklopu številka 1 izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 17. 8. 2017, na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v dokumentu »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila za sklop številka 1, 2, 3, 4 in 5«), z dne 4. 8. 2017, a zgolj v vsebini, ki se nanaša na sklop številka 1: »Dobava zabojnikov za odlaganje komunalnih odpadkov na 2 kolesih«. Državna revizijska komisija je s tem zahtevku za revizijo ugodila v podrednem pravovarstvenem predlogu (kot ga je poimenoval vlagatelj), v katerem vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija postopek oddaje tega javnega naročila delno razveljavi tako, da v sklopu številka 1 »postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo postopka pregleda in ocenjevanja ponudb«, ni pa »hkrati naročniku naloži[la] odprav[e] kršitev«, niti mu ni »naloži[la] ravnan[j], kot to predlaga vlagatelj« (peti odstavek na četrti strani zahtevka za revizijo), saj bo moral naročnik v posledici te odločitve Državne revizijske komisije novo odločitev sprejeti že ob upoštevanju določb ZJN-3.

Ker je ključni predpogoj za odločanje o dopustnosti ponudb v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in zakonitosti odločitve naročnika (90. člen ZJN-3) v zvezi s tem, posledično pa za preizkus, ali je zahtevek za revizijo vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila najprej jasno predstavi točkovanje in ocenjevanje po merilih za oddajo javnega naročila v sklopu številka 1, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni odločala o zahtevku za revizijo v vsebini, v kateri vlagatelj meni, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu številka 1 nedopustna (zlasti zadnji odstavek na četrti strani, peta, šesta in sedma stran zahtevka za revizijo – slednja do rubrike »Dokazi:«). Vsebinska presoja zahtevka za revizijo v omenjeni vsebini tudi sicer v ničemer ne bi vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije, kot izhaja iz 1. točke njenega izreka.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje tega javnega naročila v delu, v katerem je bil razveljavljen (v sklopu številka 1), naročnika na podlagi druge povedi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila v sklopu številka 1 sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, to ob upoštevanju določb 90. člena ZJN-3 (v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZJN-3) ustrezno obrazloži, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi »povračilo stroškov nastalih v povezavi z revizijo«, to je »takso za zahtevek za revizijo v višini 3.668,91 EUR«.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v tem postopku pravnega varstva (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim, tretjim in petim odstavkom istega člena), priznala strošek dolžne plačane takse v znesku 1.000,00 EUR.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti strošek pravnega varstva v znesku 1.000,00 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Državna revizijska komisija je ob predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo in njegovih obveznih sestavin (druga alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, v povezavi s 15. členom ZPVPJN) ugotovila, da je vlagatelj (skladno s pravnim poukom v odločitvi o oddaji naročila) zahtevku za revizijo priložil tudi potrdilo o plačilu takse v znesku 3.668,91 EUR. Ker oddaja tega javnega naročila vključuje sklenitev okvirnega sporazuma z enim gospodarskim subjektom (točka IV.1.3 obvestila o javnem naročilu in četrti odstavek Povabila k sodelovanju), znaša taksa za predrevizijski in revizijski postopek (upoštevaje 76. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 – Uradni list RS, št. 80/2016 in sprem. – ter »Stališče 2. občne seje Državne revizijske komisije glede odmere takse«, z dne 3. 6. 2016, javno objavljeno na spletni strani http://www.dkom.si/aktualno/obvestila/2016060310405361/) 1.000,00 EUR. Glede na ugotovljeno bo Državna revizijska komisija ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč vplačane takse v znesku 2.668,91 EUR vlagatelju na njegov transakcijski račun (četrti odstavek 72. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 4. 10. 2017


Predsednica senata
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
– SIMBIO, d. o. o., Teharska cesta 49, 3000 Celje
– SAUBERMACHER SLOVENIJA, d. o. o., Ulica Matije Gubca 2, 9000 Murska Sobota
– EKO MARC, d. o. o., Pernovo 19A, 3310 Žalec
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

V vednost:
– finančna služba – tu

Vložiti:
– v spis zadeve, tu