018-177/2017 SŽ - Infrastruktura, d.o.o.

Številka: 018-177/2017-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter mag. Mateje Škabar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Osebna varovalna oprema«, v sklopu 2 »Oblačila«, ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja UTG VODNIK d.o.o., Vir, Tolstojeva ulica 12, Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SŽ - Infrastruktura, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 6. 10. 2017

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »Osebna varovalna oprema«, v sklopu 2 »Oblačila«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 60402-14/2017-26 z dne 1. 8. 2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 22.189,48 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 22. 3. 2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku. Obvestilo o naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 6. 4. 2017, pod št. objave JN002853/2017 – B01, ter dne 7. 4. 2017, pod št. objave 2017/S 069-130005, tudi v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik, kot pooblaščenec za izvedbo predmetnega javnega naročila v skladu s prvim in drugim odstavkom 33. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3), izvaja javno naročanje v svojem imenu in na svoj račun ter v imenu in za račun treh (3) posameznih naročnikov, ki so navedeni v 1. poglavju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 18. 5. 2017 izhaja, da je naročnik za sklop 2 prejel tri ponudbe. Glede na postavljeno merilo najnižja cena za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe, se je vlagateljeva ponudba uvrstila na prvo mesto. Dne 1. 8. 2017 je naročnik je izdal dokument »Odločitev o oddaji naročila«, št. 60402-14/2017-26, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 8. 8. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da je za izvedbo predmetnega javnega naročila za sklop 2 izbral drugouvrščenega ponudnika PREVENT&DELOZA d.o.o., Kosova ulica 14, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagateljevo ponudbo je naročnik zavrnil kot nedopustno, zaradi predložitve vzorca blaga – »kombinezon zimski«, ker ne ustreza tehničnim specifikacijam določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila v sklopu 2 pravočasno, dne 21. 8. 2017, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve v sklopu 2 ter zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva. Uvodoma zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudb ocenil kot nedopustno v nasprotju z določili ZJN-3 ter da njegova ponudba izpolnjuje vse zahteve naročnika in je bolj ugodna od izbrane. Nadalje zatrjuje, da nikjer iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da zimski kombinezon, kot je opredeljen v točki 2.12. na strani 65, ne bi smel biti podložen, da predloženi vzorec izpolnjuje vse tehnične zahteve naročnika in je funkcionalno boljši od kombinezona brez podloge, saj se bo uporabljal v zimskem času ter da je vzorec proizveden v skladu s Pravilnikom o osebni varovalni opremi (Uradni list RS, št. 29/05 s sprem.; v nadaljevanju: Pravilnik). Naročniku očita, da je navedeni razlog za izključitev vlagatelja iz postopka oddaje javnega naročila abstrakten in pavšalen ter mu kot tak ne omogoča učinkovitega pravnega varstva. Zatrjuje, da je naročnik izrecno dovolil odstopanje od zahtev z objavljenima vprašanjem in odgovorom ter da bi naročnik moral pojasniti zakaj šteje ponujeno blago za funkcionalno slabše od zahtevanega oziroma zakaj ni enakovredno zahtevanemu. V zaključki vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, saj jo je izbrani ponudnik dopolnil z vzorcem majice v rumeni barvi. Vzorec ponujenega blaga v konkretnem primeru predstavlja specifikacijo predmeta javnega naročila, katerega pa v skladu z ZJN-3 ni dopustno dopolnjevati. Oziroma bi (po mnenju vlagatelja) naročnik moral v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, v kolikor je štel vlagateljev predloženi vzorec za neustreznega, tudi njega pozvati na predložitev novega vzorca.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 28. 8. 2017 opredelil do posameznih revizijskih navedb vlagatelja ter jih zavrača. Navaja, da vlagateljev predloženi vzorec ne izpolnjuje tehničnih specifikacij, kot so bile določene glede teže in sestave zimskega kombinezona, zato je naročnikova ocena o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe pravilna in zakonita ter da je bila dopolnitev njegove ponudbe z vzorcem rumene barve v skladu z ZJN-3 dopustna.

Naročnik je zahtevek za revizijo z dokumentom »Odločitev«, št. 60402-14/2017-38 z dne 6. 9. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), zavrnil kot neutemeljenega hkrati pa je zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik v zvezi s specifikacijami za zimski kombinezon pojasnjuje, da nikjer v specifikacijah ni bilo navedeno, da mora biti kombinezon podložen ter da je vlagatelj s ponujenim podloženim vzorcem s 100% poliestrsko podlogo presegel naročnikovo zahtevo po surovinski sestavi. V nadaljevanju ponovno poudarja, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni nikjer navedeno, da mora biti kombinezon podložen, če bi to želel bi to izrecno zapisal, zato tudi ne gre za funkcionalno neustreznost, temveč za dejstvo, da je vlagatelj predložil vzorec, ki ga naročnik ni zahteval. Glede funkcionalnosti vlagateljevega vzorca pojasnjuje, da naročnik v okviru predmetnega javnega naročila v sklopu 1 kupuje podoblačila, zato ne potrebuje podloženih zimskih kombinezonov, saj je kombinacija podoblačil ter podloženega kombinezona pretopla za izvršilne delavce, za katere naročnik navedena oblačila kupuje. Pojasnjuje še, da je pri uporabi podloženih kombinezonov ugotovil, da niso ustrezni, saj je v njih uporabnikom pretoplo (nositi morajo podoblačila) ter da so zime bolj mile, zato naročnik potrebuje nepodložene zimske kombinezone. Ob tem opozarja, da na portalu ni bilo zastavljeno nobeno vprašanje ali se zahteva kombinezon s podlogo, ter dejstvo, da so za sklop 2 prispele tri ponudbe, dva ponudnika predložila nepodložen kombinezon samo vlagatelj je ponudil podložen kombinezon, zato gre (po mnenju naročnika) šteti, da navedena tehnična zahteva ni bila sporna, ter da je potrebno upoštevati, da je vlagatelj ponudil nepodložene zimske hlače, kar pa je v nasprotju z razlago vlagatelja o funkcionalnosti ponujenega kombinezona. V zvezi z dopolnjevanjem ponudbe izbranega ponudnika, naročnik pojasnjuje da je šlo za dopustno dopolnjevanje, ker ni spreminjal predmeta ponudbe, saj je bil ta že konkretiziran v ponudbi in je izbrani ponudnik predložil le manjkajoči vzorec.

Naročnik je dne 12. 9. 2017 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, v odločanje odstopil vso dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 14. 9. 2017, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 15. 9. 2017, opredelil do navedb naročnika podanih v odločitvi o zahtevku za revizijo ter vztraja pri svojih revizijskih navedbah. Dodaja, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja nov razlog za zavrnitev njegove ponudbe.

Po pregledu vse odstopljene dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, in sicer vezano na naročnikovo oceno ponudbe vlagatelja kot nedopustne glede izpolnjevanja zahtevanih tehničnih specifikacij in glede funkcionalnosti ponujenega blaga, ter vezano na naročnikovo oceno ponudbe izbranega ponudnika kot dopustne, kljub domnevno nedopustnemu dopolnjevanju ponudbe z vzorcem blaga. Vlagatelj naročniku očita ravnanje v nasprotju z določili lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3 ter kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov glede dopolnjevanja ponudb.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo podrobneje utemeljeval nekatere predhodno (v odločitvi) že navedene razloge za nedopustnost vlagateljeve ponudbe, pri tem pa je nekatere razloge navajal tudi na novo. Tako naročnik šele v omenjenem dokumentu navaja, da »s tem, ko je vlagatelj ponudil podloženi kombinezon je s 100% poliestrsko podlogo presegel naročnikovo zahtevo po surovinski sestavi«, zato ne ustreza zahtevanim tehničnim specifikacijam, zaradi česar je vlagateljeva ponudba nedopustna.

Načelo kontradiktornosti, kot ga opredeljuje ZPVPJN, strankam postopka pravnega varstva (tudi naročniku) daje pravico do tega, da se izrečejo o navedbah nasprotne stranke. Pri vlogah, s katerimi se stranke izrekajo o navedbah nasprotnih strank, je treba upoštevati le omejitve oz. prekluzije iz ZPVPJN. Vlagatelj tako v vlogah, s katerimi se opredeljuje do naročnikovih navedb iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov (razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku; prim. peti odstavek 29. člena ZPVPJN), naročnik pa v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nedopustnost posameznih ponudb, kot jih je navedel v odločitvi o oddaji naročila. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje navedbam vlagatelja, da je v predmetnem primeru naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navajal nova dejstva in dokaze o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe, zaradi neustreznosti z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami glede surovinske sestave (glej prejšnji odstavek tega sklepa), ki jih ni navajal v odločitvi o oddaji naročila, zato je v navajanju le-teh prekludiran. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija izpostavljenih navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo ni upoštevala.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija najprej obravnavala revizijske navedbe v zvezi z (ne)dopustno ponudbo vlagatelja zaradi neskladnosti z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami, ker je vlagatelj ponudil zimski kombinezon s podlogo.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Izhodišča za določanje tehničnih specifikacij so določena v 68. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 68. člena ZJN-3 se tehnične specifikacije iz 23. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona določijo v razpisni dokumentaciji. S tehničnimi specifikacijami naročnik opiše predmet javnega naročila in s tem določi njegove zahtevane značilnosti. Tehnične specifikacije tako predstavljajo informacije, potrebne za pripravo dopustnih, medsebojno primerljivih in konkurenčnih ponudb ter so hkrati izhodišče za presojo o tem, ali je ponudnik ponudil takšen predmet javnega naročila, ki ustreza naročnikovim potrebam in pričakovanjem.

Naročnik je določil zahteve v zvezi s tehničnimi specifikacijami v 6. poglavju »Tehnične zahteve naročnika«, kjer je zapisal:
»Gospodarski subjekt mora izpolnjevati vse tehnične zahteve naročnika, ki so navedene v razpisnem obrazcu št. 10.
[…]
Način dokazovanja:
- gospodarski subjekt mora podpisati in potrditi razpisni obrazec št. 10 kot dokaz, da izpolnjuje tehnične zahteve naročnika;
- gospodarski subjekt mora predložiti vsa dokazila, zahtevana v razpisnem obrazcu št. 10

Predložitev vzorcev:
Gospodarski subjekt mora k ponudbi obvezno predložiti vzorce in ostala dokazila (tako kot je to zahtevano - Razpisni obrazec 10: Tehnične zahteve).
[…]
Vzorci (iz sklopov od 1 do 5) se naročniku predložijo brezplačno in so sestavni del ponudbe.

Vsi predloženi vzorci morajo ustrezati zahtevam naročnika (tehnične zahteve oz. opisi).
[…].«.

Nadalje je naročnik v obrazcu št. 10 poimenovanim »Tehnične zahteve« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pod točko 2.12. »Kombinezon – zimski« zapisal:
»Surovinska sestava: 65 % bombaž in 35 % poliester (+/-5%); ploščinska masa 305 g/m2 (+/- 3%).
Barva: Temno modra
Dimenzijska stabilnost: maksimalna dopustna sprememba dimenzije pri pranju je 3 % po dolžini in % po širini.
Kombinezon mora biti opremljen s funkcionalnimi žepi (najmanj: dva prsna žepa s prekrivno letvijo in zapiranjem s pritiskači + žep za mobilni telefon + dva stranska žepa + zadnji žep). Prednje zapenjanje z zadrgo, možnost regulacije širine rokavov s pritiskači. Elastika v hrbtnem delu. Zahtevajo se kakovostno izdelani šivi, ki vzdržijo naprezanja pri opravljanju službenih nalog.
Za kombinezon morajo biti izbrani materiali, ki ustrezajo zahtevam navedenih standardom, se lahko strojno perejo in zagotavljajo zahtevane lastnosti naročnika tudi po 50 pranjih.
Zahtevana minimalna temperatura za pranje znaša 95 °C.
[…]«.

Z namenom izkazovanja ustreznosti ponujenega zimskega kombinezona s tehničnimi zahtevami določenimi pod točko 2.12. so morali ponudniki, upoštevaje 6. poglavje »Tehnične zahteve naročnika« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, k ponudbi morali priložiti vzorec zimskega kombinezona v skladu z omenjenimi tehničnimi specifikacijami.

Med strankama revizijskega postopka ni sporno, da je vlagatelj predložil k ponudbi vzorec zimskega kombinezona s podlogo. Prav tako med strankama ni sporno, da naročnik v tehničnih specifikacijah glede zimskega kombinezona ni navedel, da mora biti kombinezon podložen. Sporno med strankama je vprašanje ali bi moral naročnik upoštevaje tehnične specifikacije določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila glede zimskega kombinezona oziroma upoštevaje nenavedeno tehnično specifikacijo v zvezi s podlogo zimskega kombinezona predloženi vzorec vlagatelja šteti za ustreznega.

Iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik ponudbo vlagatelja označil kot nedopustno, ker »je bilo ugotovljeno, da ni v skladu s tehničnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Za kombinezon zimski se je v razpisni dokumentaciji v tehničnih zahtevah pod točko 2.12. na strani 65 zahtevalo, da ni podložen. Priloženi vzorec je podložen, zato v skladu z 29. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-3 ponudba ni dopustna […].«.

V zvezi z razlago postavljenih zahtev je Državna revizijska komisija že večkrat opozorila, da mora naročnik pri določanju razpisnih zahtev ravnati pregledno. Merila, ki se nanašajo na izbiro ekonomsko najugodnejšega ponudnika in zahteve glede predmeta javnega naročila, mora naročnik določiti na pregleden način. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vse zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določene jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. npr. sodbo sodišča ES št. C-368/10, točka 109). Naročnikova dolžnost je, da pripravi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je jasna in nedvoumna ter da postavljenim zahtevam v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila sledi tudi pri ocenjevanju ponudb. Širjenje ali spreminjanje pomena posamezne zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila šele po roku za predložitev ponudb po svoji vsebini pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine zahteve oziroma nezakonit poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik posamezni zahtevi po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati širše ali drugačne vsebine od tiste, ki iz nje ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ravnanje, ki je v nasprotju z načelom transparentnosti, pa tudi kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, v skladu s katerim naročnik po poteku roka za oddajo ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da zatrjevani razlog za nedopustnost vlagateljeve ponudbe oz. neustreznost predloženega vzorca zimskega kombinezona, kot ga naročnik navaja v izpodbijani odločitvi o oddaji naročila, nima podlage v tehničnih specifikacijah, kot so navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik tako kot razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe navaja (med strankama revizijskega postopka nesporno) lastnost vlagateljevega predloženega vzorca zimskega kombinezona, in sicer da je podložen oziroma ima podlogo, pri čemer pa v zvezi s to lastnostjo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahtev ni postavil. Ponudbe ponudnika, ki ne izpolnjuje zahtev, ki niso bile vnaprej določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pa ni mogoče označiti za nedopustno. Na navedeno ne morejo vplivati navedbe naročnika, da je bilo jasno, da ni zahteval podloženega zimskega kombinezona, temveč nepodloženega, saj sta dva ponudnika (od treh) v predmetnem sklopu predložila nepodložen vzorec zimskega kombinezona. Namreč nenavedena tehnična specifikacija prav tako ne more biti podlaga za presojo dopustnosti ponudb oziroma ustreznosti predloženih vzorcev zimskih kombinezonov ostalih ponudnikov, kot ne more biti podlaga za presojo (ne)dopustnosti vlagateljeve ponudbe. Kot tudi ne dejstvo (ki ga navaja naročnik), da v zvezi s podlogo zimskega kombinezona ni bilo zastavljeno nobeno vprašanje. Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala (npr. zadeve, št. 018-056/2015, 018-226/2016, 018-017/2017 itd.), da ponudniki niso dolžni zastaviti vprašanja na portalu javnih naročil za razjasnjevanje nejasnih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, temveč imajo samo pravico tako ravnati, poleg tega pa je, kot že zgoraj navedeno, naročnikova dolžnost, da oblikuje jasno in nedvoumno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. V kolikor je naročnik želel nepodložen zimski kombinezon, bi moral to jasno in nedvoumno določiti (že) v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pred potekom roka za oddajo ponudb v tem postopku.

Opisano ravnanje naročnika, ki je po poteku roka za oddajo ponudb dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila dal vsebino, ki iz nje ne izhaja, na tej podlagi pa sprejel tudi odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nedopustne, predstavlja ravnanje v nasprotju z načelom transparentnosti (6. člen ZJN-3), ki naročniku nalaga, da ponudnika izbere na pregleden način in po predpisanem postopku, pa tudi kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki naročniku prepoveduje spreminjanje ali dopolnjevanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku roka za predložitev ponudb. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene.

V posledici zapisanega je Državna revizijska komisija, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila v sklopu 2 »Oblačila«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 60402-14/2017-26 z dne 1. 8. 2017, objavljenega na Portalu javnih naročil dne 8. 8. 2017.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki ga omogoča ZJN-3, pri tem pa upošteva določila omenjenega zakona, lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zlasti v zvezi z jasno določenimi tehničnimi specifikacijami, ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo predlagal kot dokaz izvedenca tekstilne stroke. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je že na podlagi izvedenih dokazov lahko ugotovila relevantno dejansko stanje zadeve, zato je predlagani dokazni predlog zavrnila kot nepotrebnega.

Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala zatrjevanj vlagatelja glede funkcionalne ustreznosti predloženega vzorca, glede domnevne nedopustnosti (drugouvrščene) ponudbe izbranega ponudnika ter s tem v zvezi naročnikove domnevne kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj glede na zapisano ugotovitev v zvezi z (ne)zahtevanimi tehničnimi specifikacijami, obravnava s tem povezanih revizijskih navedb ne bi mogla več v ničemer vplivati na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroška takse za predrevizijski in revizijski postopek, plačane v višini 22.189,48 EUR (gl. potrdilo o plačilu takse z dne 21. 8. 2017). Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške plačne takse v višini 22.189,48 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v 15 dneh od vročitve tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 6. 10. 2017

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- UTG VODNIK d.o.o., Vir, Tolstojeva ulica 12, 1230 Domžale,
- PREVENT&DELOZA d.o.o., Kosova ulica 14, 3000 Celje,
- SŽ - Infrastruktura, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.