018-168/2017 Občina Selnica ob Dravi

Številka: 018-168/2017-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Strojna dela v zvezi z vzdrževanjem občinskih cest v Občini Selnica ob Dravi za obdobje štirih ( 4 ) let«, ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja MATJAŽ KAISER S.P., Zgornja Selnica 47B, Selnica ob Dravi (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA SELNICA OB DRAVI, Slovenski trg 4, Selnica ob Dravi (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 10. 2017

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »Strojna dela v zvezi z vzdrževanjem občinskih cest v Občini Selnica ob Dravi za obdobje štirih ( 4 ) let«, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika«, št. 430-19/2017 z dne 31. 7. 2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.810,50 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 3. 5. 2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku z namenom sklenitve pogodbe o izvajanju storitev za obdobje štirih let. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 16. 5. 2017, pod št. objave JN005071/2017-B01 ter dne 17. 5. 2017, pod št. objave 2017/S 094-184186, tudi v Uradnem listu Evropske unije.

Naročnik je dne 31. 7. 2017 izdal dokument »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika«, št. 430-19/2017, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 2. 8. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da je za izvedbo predmetnega javnega naročila izbral drugouvrščenega ponudnika ALEŠ FLAK S.P., Janževa Gora 53, Selnica ob Dravi (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je prejel štiri pravočasne ponudbe, ki jih je najprej razvrstil glede na postavljeno merilo, nato pa prvouvrščeno ponudbo vlagatelja zavrnil kot nedopustno, ker ne izpolnjuje tehničnih zahtev ter ker ni izkazal zahtevane tehnične sposobnosti.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila pravočasno, dne 7. 8. 2017, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev predmetne odločitve ter zahteva, da se upošteva njegova ponudba kot najugodnejša. Zatrjuje, da je naročnik neupravičeno zavrnil njegovo ponudbo kot nedopustno, saj je pravočasno ter v skladu s pozivom naročnika predložil vso potrebno dokumentacijo o tehničnih sredstvih. Nadalje zatrjuje, da je naročnik z objavljenim odgovorom na Portalu javnih naročil dne 22. 5. 2017 dopustil ponudnikom, da ponudijo tudi večje in močnejše stroje od zahtevanih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zato bi moral naročnik šteti vlagateljev greder in čelni nakladač, kot ustrezna. Glede zahtevanega tovornega vozila nosilnosti 18 ton 4x4, za katerega je naročnik zapisal, da vlagatelj z njim ne razpolaga, vlagatelj podaja mnenje, da bi ga moral naročnik, v kolikor gospodarski subjekt, na katerega kapacitete se sklicuje ponudnik, ne izpolnjuje pogojev, v skladu z 81. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3) pozvati na zamenjavo takšnega subjekta, ne pa ponudnika avtomatično izključiti. V zaključku navaja, da naročnik ni preverjal ali je njegova ponudba neobičajno nizka v skladu z določili ZJN-3.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 11. 8. 2017 opredelil do posameznih revizijskih navedb vlagatelja ter jih zavrača, saj je mnenja, da je naročnik pravilno in zakonito ocenil vlagateljevo ponudbo kot nedopustno ter posledično oddal predmetno javno naročilo njemu. V zvezi z grederjem in čelnim nakladačem vlagatelja navaja, da ne ustrezata tehničnim specifikacijam, saj sta oba težja, kot zahtevano. V zvezi s tovornim vozilom 18 ton 4x4 navaja, da vlagatelj že v času oddaje ponudb oz. do konca roka za oddajo ponudb ni razpolagal z omenjenim tovornim vozilom, saj je najemno pogodbo zanj sklenil z gospodarskim subjektom Andrej Remšak s.p., Spodnji Boč 32A, Selnica ob Dravi, ki pa je omenjeno vozilo prodal že februarja 2017. Kot dokaz je priložil račun izdan s strani Andrej Remšak s.p., Spodnji Boč 32A, Selnica ob Dravi, št. 18/2017 z dne 24. 2. 2017, ki se nanaša na tovorno vozilo 18 ton 4x4 in ga je izbrani ponudnik pridobil neposredno od omenjenega gospodarskega subjekta.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo«, št. 430-19/2017 z dne 23. 8. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Uvodoma pritrjuje vlagatelju, da je z odgovorom, objavljenim na Portalu javnih naročil, res dopustil, da ponudniki ponudijo večja in težja tehnična sredstva, kot jih je primarno zahteval v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zato je zahtevek za revizijo v tem delu štel za utemeljenega. V zvezi s tovornim vozilom 18 ton 4x4 naročnik pojasnjuje, da vlagatelj z omenjenim vozilom ni in ne razpolaga, saj iz dokumentacije izhaja, da je lastnik Andrej Remšak s.p., Spodnji Boč 32A, Selnica ob Dravi prodal to vozilo že pred sklenitvijo najemne pogodbe, ki jo je vlagatelj priložil k ponudbi. Naročnik vlagatelju očita navajanje zavajajočih in neresničnih podatkov, saj z omenjenim vozilom vlagatelj ni mogel razpolagati. V zvezi s tem naročnik pojasnjuje, da je vlagatelja pozval na predložitev ustreznega dokazila za to vozilo, ta pa je predložil novo pogodbo z drugo stranko ter se izjasnil, da je lastnik vozilo prodal, pri tem pa ni navedel, da je lastnik vozilo prodal že pred sklenitvijo najemne pogodbe. Posledično je vlagatelja naročnik (po njegovem mnenju) upravičeno izključil, saj je bistveni razlog za izključitev vlagatelja navedba neresničnih in zavajajočih podatkov. V zvezi z nesorazmerno nizkimi cenami naročnik še pojasnjuje, da vlagateljeve ponudbe ni ocenjeval v smislu neobičajno nizke ponudbe, temveč je vlagatelja le pozval naj pojasni posamezne ponudbene cene, ker so bistveno odstopale od ostalih ponudb ter da to ni bil bistveni razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe.

Naročnik je dne 28. 8. 2017 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, v odločanje odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka ter dne 11. 9. 2017 še preostalo dokumentacijo.



Vlagatelj se je v vlogi z dne 29. 8. 2017, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 30. 8. 2017, opredelil do navedb naročnika, podanih v odločitvi o zahtevku za revizijo, ter vztraja pri svojih revizijskih navedbah. Dodaja še, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navajal nov razlog za izključitev vlagatelja, katerega pa ni dopustno upoštevati, pri čemer naročnik ni predložil nobenega dokaza za utemeljitev takšnih navedb. Nadalje navaja, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil, da mora biti subjekt, na katerega kapacitete se ponudnik sklicuje, hkrati tudi lastnik vozila, niti ni določil vrste zahtevanega dokazila. Zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Po pregledu vse odstopljene dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na ustreznost grederja in čelnega nakladača z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami, ponujenega s strani vlagatelja, štel kot utemeljenega. Posledično pa med strankama revizijskega postopka glede omenjenega razloga za nedopustnost vlagateljeve ponudbe ni več spora.

Med naročnikom in vlagateljem ostaja nerazrešen spor glede vprašanja ali je naročnik ravnal v skladu z ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ocenil ponudbo (prvouvrščenega) vlagatelja kot nedopustno, in sicer glede izpolnjevanja postavljenega pogoja tehnične sposobnosti ter glede nesorazmerno nizkih ponudbenih cen pri posameznih postavkah ponudbenega predračuna.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo podrobneje utemeljeval nekatere predhodno (v odločitvi) že navedene razloge za nedopustnost vlagateljeve ponudbe, pri tem pa je nekatere razloge navajal tudi na novo. Tako naročnik šele v omenjenem dokumentu navaja, da naj bi vlagatelj navedel zavajajoče in neresnične podatke, kar predstavlja bistveni razlog za izključitev vlagatelja.

Načelo kontradiktornosti, kot ga opredeljuje ZPVPJN, strankam postopka pravnega varstva (tudi naročniku) daje pravico do tega, da se izrečejo o navedbah nasprotne stranke. Pri vlogah, s katerimi se stranke izrekajo o navedbah nasprotnih strank, je treba upoštevati le omejitve oz. prekluzije iz ZPVPJN. Vlagatelj tako v vlogah, s katerimi se opredeljuje do naročnikovih navedb iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov (razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku; prim. peti odstavek 29. člena ZPVPJN), naročnik pa v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nedopustnost posameznih ponudb, kot jih je navedel v odločitvi o oddaji naročila. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje navedbam vlagatelja, da je v predmetnem primeru naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navajal nova dejstva in dokaze o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe, zaradi navedbe neresničnih in zavajajočih podatkov (glej prejšnji odstavek tega sklepa), ki jih ni navajal v odločitvi o oddaji naročila, zato je v navajanju le-teh prekludiran. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija izpostavljenih navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo ni upoštevala.

Državna revizijska komisija v zvezi z zahtevo vlagatelja v zahtevku za revizijo glede upoštevanja njegove ponudbe kot najugodnejše uvodoma še pojasnjuje, da ima Državna revizijska komisija v skladu z 39. členom ZPVPJN zgolj kasatorična in ne reformatoričnih pooblastil, kar pomeni, da lahko naročnikova ravnanja v primeru ugotovljenih kršitev le razveljavi, ne more pa namesto naročnika sprejemati odločitev v postopku oddaje javnega naročila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija najprej obravnavala revizijske navedbe vlagatelja v zvezi z (ne)izpolnjevanjem pogoja tehnične sposobnosti.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:

- ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
- ekonomski in finančni položaj;
- tehnično in strokovno sposobnost.

Glede tehnične in strokovne sposobnosti, v zvezi s katero je naročnik zaradi ne izkazovanja le-te označil vlagateljevo ponudbo kot nedopustno, deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti pa določa osmi odstavek 77. člena ZJN-3. Kot eno izmed možnih dokazil za izkazovanje tehnične sposobnosti je v točki i osmega odstavka 77. člena ZJN-3 predvidena izjava o orodju, obratu ali tehnični opremi, ki je izvajalcu storitev ali gradenj na voljo za izvedbo javnega naročila.

Zahteve v zvezi s tehnično sposobnostjo, v smislu izkazovanja potrebnih tehničnih virov, je naročnik določil v točki B.3 »Tehnična in strokovna sposobnost« podpoglavja B »Pogoji za sodelovanje« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je zapisal:
»1. Da ponudnik razpolaga s strokovnim kadrom ter tehničnimi sredstvi za izvedbo javnega naročila. Ponudnik mora razpolagati s tehničnimi sredstvi ki so navedena v obrazcu predračuna.
Dokazilo: ESPD.«
[…]
Za navedbe, ki jih ni možno ali jih naročnik ni uspel preveriti v uradnih evidencah državnih organov ali organov lokalnih skupnosti si naročnik pridržuje pravico, da od ponudnika zahteva dodatne informacije ali dokazila o izpolnjevanju pogojev ali izjave podane pred pravosodnim ali upravnim organom […]«.

Nadalje je naročnik, kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pripravil obrazec predračuna (OBR - št. 5), v katerem je med drugimi »potrebnimi stroji« v razdelku »Tovorno vozilo« zahteval tovorno vozilo s tehničnimi specifikacijami »nosilnost 18 t, s pogonom 4x4«.

Iz omenjenih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da so morali ponudniki kot dokazilo za izpolnjevanje tehnične (in strokovne) sposobnosti predložiti enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: ESPD obrazec). Pri tem si je naročnik pridržal pravico zahtevati od ponudnikov dodatna pojasnila oziroma dokazila za izkazovanje postavljenih pogojev za sodelovanje.

Nadalje iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik v zvezi z izpolnjevanjem tehnične sposobnosti dopustil, da ponudniki uporabijo zmogljivosti drugih subjektov. Glede subjektov, katerih zmogljivost bo uporabljal ponudnik, je naročnik določil, da morajo le-ti predložiti izpolnjen ESPD obrazec v delu, ki se nanaša na razloge za izključitev (podpoglavje A. »Razlogi za izključitev« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ter v delu, ki se nanaša na pogoje za sodelovanje (podpoglavje B. »Pogoji za sodelovanje« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Z vpogledom v ponudbo vlagatelja gre ugotoviti, da del te ponudbe predstavlja tudi izpolnjen, datiran, podpisan in žigosan ESPD obrazec, s katerim je vlagatelj v oddelku a, Del IV: Pogoji za sodelovanje, izjavil, da izpolnjuje vse zahtevane pogoje za sodelovanje iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. K ponudbi je vlagatelj priložil najemno pogodbo, sklenjeno dne 7. 6. 2017, v Mariboru, med njim, kot najemnikom, in najemodajalcem Andrejem Remšakom s.p., Spodnji Boč 32A, Selnica ob Dravi (v nadaljevanju: najemodajalec), katere predmet je (tudi) Tovorno vozilo 18t 4x4 (II. člen najemne pogodbe). Nadalje iz II. člena najemne pogodbe izhaja, da: » …najemodajalec potrjuje, da ima na predmetu pogodbe lastninsko pravico in da na njem nima nihče drug nobene pravice, s katero bi lahko omejeval ali izključeval pravice najemnika.«. Z vpogledom v spisovno dokumentacijo gre ugotoviti, da je naročnik vlagatelja dne 20. 6. 2017 pozval na pojasnitev nekaterih ponudbenih cen posameznih ponujenih storitev ter dne 3. 7. 2017 na dopolnitev ponudbe z ESPD obrazcema za gospodarska subjekta, na katerih kapacitete se vlagatelj sklicuje ter na predložitev ustreznih dokazil, iz katerih bo razvidno, da so ponujeni stroji v skladu s tehničnimi specifikacijami. Za vozila je naročnik zahteval predložitev kopije prometnega dovoljenja. Vlagatelj je dne 5. 7. 2017 dopolnil ponudbo. V spremnem dopisu dopolnitve ponudbe je vlagatelj navedel, da je najemodajalec v času razpisa prodal svoje 2 osno vozilo 4x4, zato prilaga novo najemno pogodbo za zahtevano tovorno vozilo sklenjeno z drugim najemodajalcem, za katerega prilaga ESPD obrazec. Nadalje iz dopolnitve ponudbe izhaja, da je vlagatelj priložil pogodbo za najem tovornega vozila 2osno 4x4, sklenjeno dne 28. 6. 2017, z drugim najemodajalcem, za katerega je priložil ESPD obrazec (izpolnjen v zahtevanih delih) ter prometno dovoljenje za omenjeno tovorno vozilo.

Med strankama revizijskega postopka ni sporno, da je vlagatelj na poziv naročnika predložil novo najemno pogodbo sklenjeno z drugim gospodarskim subjektom, katerega zmogljivosti bo vlagatelj uporabil. Sporno vprašanje med strankama pa je, ali bi naročnik moral priznati vlagatelju tehnično sposobnost ter ali bi moral naročnik upoštevaje 81. člen ZJN-3 od vlagatelja zahtevati zamenjavo gospodarskega subjekta, katerih zmogljivost je nameraval uporabiti, če le-ta ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje ali z njim v zvezi obstajajo razlogi za izključitev.

V zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja postavljenih pogojev za sodelovanje posameznega ponudnika gre najprej pojasniti, da je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-168/2011, 018-179/2013, 018-193/2013, 018-345/2013), da morata ponudnik oziroma ponudba po naravi stvari ter glede na specifičnosti postopka oddaje javnega naročila pogoje vsebinsko izpolnjevati v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Dopustiti, da bi lahko posamezni ponudniki določene pogoje, s katerimi se ugotavlja njihova usposobljenost za izvedbo naročila, izpolnili šele naknadno, torej po poteku roka za predložitev ponudb, tudi ne bi bilo v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Ponudniki, ki izpolnijo vse pogoje do predložitve ponudb, bi bili namreč v slabšem položaju v primerjavi s ponudniki, ki bi posamezne pogoje po lastni presoji izpolnili šele naknadno, upoštevajoč pri tem podatke, s katerimi se seznanijo šele na javnem odpiranju ponudb.

Državna revizijska komisija v zvezi z zapisanim ugotavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in v objavi obvestila o naročilu na Portalu javnih naročil določil rok za predložitev ponudb dne 13. 6. 2017. Ob upoštevanju zgornjega stališča stanje na navedeni datum predstavlja trenutek, v katerem se v predmetnem postopku oddaje javnega naročila lahko presoja dopustnost predloženih ponudb.

V odločitvi o oddaji javnega naročila je naročnik v zvezi z (ne)razpolaganjem vlagatelja s tovornim vozilom 18t 4x4 zapisal: »Predložil je najemno pogodbo z Remšak Andrejem vendar je ta vozilo prodal že pred rokom za oddajo ponudbe.«, zato ne izkazuje zahtevane tehnične sposobnosti. V odločitvi o zahtevku za revizijo je v zvezi s tem naročnik zapisal: »Iz dokumentacije je razvidno, da je lastnik Remšak Andrej prodal vozilo že pred sklenitvijo najemne pogodbe, ki jo je vlagatelj predložil svoji ponudbi.[…], vendar je vlagatelj predložil novo pogodbo z drugo stranko in se šele takrat izjasnil, da je lastnik vozilo prodal, ni pa navedel, da je vozilo prodal že pred sklenitvijo najemne pogodbe.«. Naročnik se sklicuje na dokumentacijo, iz katere naj bi (po naročnikovem mnenju) izhajalo, da vlagatelj na dan oddaje ponudbe ni razpolagal s spornim tovornim vozilom, pri čemer naročnik ne navede niti iz katerega dokumenta v dokumentaciji izhaja ta podatek oziroma na podlagi katerega dokumenta (dokaza) je ugotovil, da vlagatelj ni razpolagal s spornim vozilom na presečni datum, to je dne 13. 6. 2017. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v dopolnitvi ponudbe res navedel, da je najemodajalec tekom razpisa prodal sporno vozilo, vendar iz besedne zveze »tekom razpisa« ni mogoče razbrati, na katero časovno obdobje se nanaša, torej na obdobje pred rokom za oddajo ponudb oziroma na dan roka za oddajo ponudb ali na obdobje po poteku roka za oddajo ponudb. Navedeno pa je ključnega pomena za presojo izpolnjevanja pogojev za sodelovanje ponudnika v postopku javnega naročila (kot pojasnjeno že zgoraj). Z vpogledom v spisovno dokumentacijo gre ugotoviti, da edini (domnevni) dokument oziroma dokaz, iz katerega naj bi izhajalo dejstvo, da je najemodajalec prodal sporno vozilo že pred sklenitvijo najemne pogodbe, predstavlja račun, št. 18/2017 z dne 24. 2. 2017, izdan s strani najemodajalca Andrej Remšak s.p.. Državna revizijska komisija ugotavlja, da račun, ki ga je v svoji izjasnitvi do vlagateljevih navedb predložil izbrani ponudnik, predstavlja dokaz, ki je bil predložen po sprejeti odločitvi naročnika o izključitvi vlagatelja iz postopka oddaje javnega naročila oziroma (celo) po vloženem zahtevku za revizijo. Namreč, naročnik v času sprejema odločitve o oddaji naročila oziroma o izključitvi vlagatelja, kot izhaja iz odstopljene dokumentacije, s predmetnim računom ali drugim ustreznim dokumentom, ni razpolagal, zato gre zaključiti, da naročnik na podlagi (odstopljene) dokumentacije ni razpolagal z nobenim dokumentom, na podlagi katerega bi lahko sprejel odločitev o izključitvi vlagatelja iz postopka oddaje javnega naročila. Nadalje gre v zvezi s predloženim računom ugotoviti, da se ta nanaša na tovorno vozilo, tip 18-264, znam. MAN, leto 1998, obl. BA KESON PREKUCNIK. Iz najemne pogodbe z dne 7. 6. 2017, ki jo je vlagatelja priložil k ponudbi, pa izhaja (zgolj) podatek, da je predmet pogodbe (med drugim) »Tovorno vozilo 18t 4x4« ter da najemodajalec potrjuje, da ima na predmetu te pogodbe lastninsko pravico (II. člen pogodbe). Na podlagi navedenega ter ob umanjkanju (bolj) natančnega, enoznačnega opisa predmeta najemne pogodbe z dne 7. 6. 2017 in/ali drugih relevantnih dokumentov (npr. prometno dovoljenje, št. šasije itd.) ter nenazadnje ob umanjkanju tehtnih argumentov naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni mogel ugotoviti, da je tovorno vozilo, navedeno v računu, isto tovorno vozilo, kot je navedeno v najemni pogodbi, torej naročnik ni mogel ugotoviti, da je najemodajalec prav to tovorno vozilo, ki je bilo predmet najemne pogodbe z vlagateljem, prodal že pred sklenitvijo le-te. Posledično pa naročnik na dan roka za oddajo ponudb, torej na dan, ko se presoja izpolnjevanje pogojev za sodelovanje posameznega ponudnika, ni mogel zaključiti, da vlagatelj ne izkazuje zahtevane tehnične sposobnosti. Ob zapisanem je še toliko bolj jasno, da naročnik dolžnost preverjanja ponudbe (prvouvrščenega ponudnika) vlagatelja ni izvedel na način, da bi si priskrbel zadostno mero informacij za ugotovitev, ali vlagatelj predpisani pogoj tehnične sposobnosti izpolnjuje ali ne.

Iz zapisanega izhaja, da je naročnik preuranjeno, brez pridobitve ustreznih informacij v postopku preverjanja ponudb, zaključil, da vlagatelj obravnavanega pogoja tehnične sposobnosti ne izpolnjuje in da je torej njegova ponudba nedopustna. Četudi je namreč vlagatelj pri dopolnjevanju ponudbe navedel, da je (prvi) najemodajalec tekom razpisa tovorno vozilo prodal ter priložil novo najemno pogodbo za enako tovorno vozilo z drugim najemodajalcem in predložil ESPD obrazec zanj, na tej podlagi še vedno ni (bilo) mogoče ugotoviti, ali je vlagatelj izpolnjeval postavljeni pogoj tehnične sposobnosti na dan roka za oddajo ponudb ali ne.

Slednje bo moral zato naročnik v konkretnem primeru šele ugotoviti, posledično pa omenjeno vprašanje, ki se torej nanaša na naročnikove bodoče zaključke oziroma še neugotovljena dejstva, ne more biti predmet presoje Državne revizijske komisije v tem postopku pravnega varstva. Posledično pa predmet presoje Državne revizijske komisije ne morejo biti niti domnevne kršitve naročnika glede 81. člena ZJN-3 ter spor glede vlagateljevega domnevnega nedopustnega spreminjanja ponudbe s predložitvijo nove najemne pogodbe, saj je presoja s tem povezanih navedb odvisna od (bodoče) ugotovitve naročnika ali je vlagatelj izpolnjeval postavljen pogoj za priznanje tehnične sposobnosti na dan roka za oddajo ponudb ali ne.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik (vsaj) preuranjeno zaključil, da vlagatelj omenjenega pogoja za priznanje tehnične sposobnosti, kot izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ne izpolnjuje, posledično pa je (vsaj) preuranjeno ocenil njegovo ponudbo kot nedopustno in ga izključil iz postopka oddaje javnega naročila.

Glede vlagateljevih revizijskih navedb, da naročnik njegove ponudbe ni preverjal v skladu s 86. členom ZJN-3, Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru, ne glede na to, da iz odločitve o oddaji naročila ne izhaja jasno in nedvoumno, da bi bil razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe (tudi) ugotovitev naročnika, da je le-ta neobičajno nizka v smislu 86. člena ZJN-3, ter ne glede nato, da naročnik s pojasnjevanjem v odločitvi o zahtevku za revizijo, da; »Ni ocenjeval, da je vlagateljeva ponudba neobičajno nizka. Naročnik je vlagatelja le pozval, da posamezne cene pojasni, ker so bistveno odstopale od ostalih ponudb.[…]Naročnik pa pripominja, da to ni bil bistveni razlog za izključitev ponudbe.«, vpeljuje še dodatno nejasnost o zavrnitvi ponudbe vlagatelja iz omenjenega razloga, pojasniti sledeče. V zvezi z institutom neobičajno nizke ponudbe gre opozoriti, da je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah izpostavila (prim. npr. sklep št. 018-309/2013, 018-156/2016), da se neobičajno nizka ponudba ne presoja le glede cen posameznih postavk, ampak je ključna končna ponudba oziroma končna ponudbena cena, medtem ko je podrobnejša struktura posameznih postavk (oblikovanje cen teh postavk) znotraj te načeloma stvar poslovne politike posameznega konkurenta na relevantnem trgu. Končna skupna ponudbena cena, podana s strani sodelujočih ponudnikov v posameznem postopku oddaje javnega naročila, je namreč praviloma najbolj resen indikator oziroma pokazatelj trenutnih tržnih razmer na relevantnem trgu, upoštevajoč vse zahteve in pogoje naročnika, ki jih je v zvezi s tem postavil naročnik.

Na podlagi navedenega je zato treba ugotoviti, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila ni pojasnil, na podlagi česa je ugotovil, da je vlagateljeva končna ponudbena cena neobičajno nizka, temveč je navedel le, da vlagatelj na poziv ni pojasnil posameznih (po mnenju naročnika nesorazmerno nizkih) postavk v ponudbenem predračunu. Zgolj na podlagi dejstva, četudi je vlagatelj posamezne cenovne postavke v ponudbenem predračunu ovrednotil izrazito nizko in nesorazmerno, vlagateljeve ponudbe ne bi bilo mogoče oceniti kot neobičajno nizke in posledično nedopustne. Ob zapisanem ne gre prezreti dejstva, da predstavlja končno ponudbeno ceno vlagatelja znesek v višini 85.769,60 EUR z DDV, končno ponudbeno ceno drugouvrščenega izbranega ponudnika pa znesek v višini 90.525,00 EUR z DDV (gre za razliko v višini 4.755,40 EUR oziroma razliko v višini 5,25 %).

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik kršil določbi prvega in drugega odstavka 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ko je (kljub umanjkanju dokumentov (dokazov), ki bi jasno in nedvoumno izkazovali neizpolnjevanje postavljenega pogoja tehnične sposobnosti vlagatelja) ocenil, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje in je torej njegova ponudba nedopustna, posledično pa ga je izključil iz postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikov odločitev o oddaji javnega naročila, kot je izhajala iz dokumenta »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika«, št. 430-19/2017 z dne 31. 7. 2017, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 2. 8. 2017.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki jih omogoča ZJN-3, pri tem pa upošteva določila omenjenega zakona, ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije. V primeru, če bo nadaljeval in zaključil postopek javnega naročanja z izbiro najugodnejšega ponudnika, naj naročnik ponudbe pregleda ter navedbe v njih preveri na način, kot ga določa ZJN-3, pri tem pa naj ob upoštevanju določb ZJN-3 pridobi informacije, ki bodo dajale zadostno podlago za ugotovitev, ali je ponudba vlagatelja dopustna ali ne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval, v skladu s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN, povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Vlagatelj zahteva povračilo stroška takse v višini 1.850,10 EUR. Državna revizijska komisija je kot potreben strošek priznala dejansko plačano in pravilno odmerjeno takso v višini 1.810,50 EUR (gl. potrdilo o plačilu takse z dne 7. 8. 2017). Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov, višjih od dejansko plačane takse za revizijskih postopek, saj za njih ni podlage v ZPVPJN.

Glede na navedeno je naročnik dolžan vlagatelju povrniti stroške plačane takse v višini 1.810,50 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 2. 10. 2017

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- MATJAŽ KAISER S.P., Zgornja Selnica 47B, 2352 Selnica ob Dravi,
- ALEŠ FLAK S.P., Janževa Gora 53, 2352 Selnica ob Dravi,
- OBČINA SELNICA OB DRAVI, Slovenski trg 4, 2352 Selnica ob Dravi,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.