018-180/2017 Javni holding Ljubljana, d.o.o.

Številka: 018-180/2017-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Čiščenje poslovnih prostorov«, v sklopu 3 »Javno podjetje ljubljanski potniški promet, d.o.o.«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Total System d.o.o., Ljubljana, Popovičeva ulica 8, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Stušek d.o.o., Trg celjskih knezov 2, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje pooblaščenega naročnika Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 3.10.2017

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga je naročnik razdelil na pet sklopov, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 13.6.2017, pod št. objave JN005914/2017, in v Uradnem listu EU dne 14.6.2017, pod št. objave 2017/S 112-225646.

Naročnik je dne 16.8.2017 na Portalu javnih naročil objavil odločitev o oddaji javnega naročila z dne 16.8.2017, iz katere izhaja, da je postopek oddaje predmetnega javnega naročila v sklopu 3 »Javno podjetje ljubljanski potniški promet, d.o.o.« zaključil brez izbire ponudnika. V zvezi z vlagateljevo ponudbo, ki se je glede na merila za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, je naročnik navedel, da je vlagatelj uvrščen v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami, ki jo vodi Zavod RS za zaposlovanje, in sicer zaradi storitve prekrška po prvem in drugem odstavku 38. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11; v nadaljevanju: ZVZD-1) ter storitve prekrška po prvem odstavku 36. člena ZVZD-1. Ker od kršitev še niso pretekla tri leta, je podan fakultativni izključitveni razlog, določen v točki a) šestega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in konkretiziran v prvi alineji točke 3.1.C dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ostale prejete ponudbe za sklop 3 je naročnik zavrnil kot nedopustne iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev.

Vlagatelj je z vlogo z dne 25.8.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o (ne)oddaji javnega naročila ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da je kršitvi, ki se nanašata na izobraževanje iz naslova varnosti in zdravja pri delu in ne na izvajanje javnih naročil, nemudoma odpravil. Prav tako je plačal globo. Izrečena stranska sankcija uvrstitve v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami pa pomeni, da mu Zavod RS za zaposlovanje ni dolžan posredovati kandidatov za zaposlitev. Takšnega dejanskega stanja ni mogoče subsumirati pod drugi odstavek 3. člena ZJN-3, saj iz odločb ne izhaja, da vlagatelj »pri izvajanju javnih naročil« ni izpolnjeval veljavnih obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava. Naročnik lahko zahteva le dokazila, določena v 77. in 78. členu ZJN-3, v obravnavanem primeru pa je naročnik izvajal dokaze preko dokazil, ki v 77. in 78. členu ZJN-3 niso določena. Dokazno breme izločitve je na naročniku in ne na vlagatelju, zato bi naročnik moral pridobiti ustrezna dokazila, da gre za kršitev v zvezi s 3. členom ZJN-3. Naročnik bi moral, če je menil, da je to potrebno, od vlagatelja zahtevati ustrezna pojasnila in dokazila. Vlagatelj v času oddaje ponudbe, ki je relevanten za presojo dejanskega stanja, ni kršil veljavnih obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava. Naročnik je vlagatelja izločil zaradi kršitve, ki je v času oddaje ponudbe ni bilo več. Za takšne primere ZJN-3 ne predvideva niti izločitve ponudbe niti predložitve dokazil o popravnih ukrepih. Če bi za zavrnitev ponudbe obstaja pravna podlaga, bi lahko naročnik vlagatelja pozval k predložitvi dokazil o popravnih ukrepih.

Naročnik je s sklepom z dne 6.9.2017 zahtevek za revizijo zavrnil, prav tako je naročnik zavrnil zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da bo izključil gospodarski subjekt, če bo lahko na kakršen koli način izkazal kršitev obveznosti iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3. Vlagatelj je vpisan v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami zaradi kršitve 34. točke prvega odstavka 76. člena ZVZD-1 (datum pravnomočnosti: 18.2.2017) in zaradi kršitve 29. točke prvega odstavka 76. člena ZVZD-1 (datum pravnomočnosti: 4.3.2017). Vlagatelj je torej v obdobju treh let pred rokom za oddajo ponudb kršil delovno oz. socialno pravo. Določilo drugega odstavka 3. člena ZJN-3 se ne nanaša izključno na izvajanje javnega naročila, pač pa izpostavljena določba poudarja, da morajo javni naročnik z ustreznimi ukrepi zagotoviti izpolnjevanje obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava. Naročnik nadalje navaja, da se lahko razlog, določen v točki a) šestega odstavka 75. člena ZJN-3, izkaže na kakršen koli način. Vlagatelja ni bil dolžan pozvati na pojasnilo, ali se želi sklicevati na popravni mehanizem, saj bi se vlagatelj moral nanj sklicevati že ob oddaji ponudbe. Za presojo dopustnosti vlagateljeve ponudbe ni relevantno, ali je vlagatelj kršitve odpravil. Naročnik še izpostavlja določbo tretjega odstavka 89. člena ZJN-3.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 6.9.2017 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 11.9.2017, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da tudi če bi ugotovil zatrjevano kršitev, bi imel naročnik zgolj diskrecijsko pravico, da izključi ponudnika. Posledično ni razloga, da bi vlagatelj prosil za popravne ukrepe, saj je tudi njihov sprejem v domeni naročnika. Naročnik določbo drugega odstavka 3. člena ZJN-3 nezakonito razširja tudi na prekrške, ki niso povezani z javnim naročanjem. Naročnik je napačno na vlagatelja »prevalil« obveznost izkazovanja, da ni storil kršitve iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3.

Po pregledu odstopljene dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je na podlagi ugotovitve, da je vlagatelj kršil obveznosti na področju socialnega oz. delovnega prava, vlagateljevo ponudbo ocenil za nedopustno in jo posledično zavrnil.

Dopustna ponudba je tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

ZJN-3 v 75. členu določa obligatorne in fakultativne razloge za izključitev gospodarskih subjektov. Obligatorne izključitvene razloge, ki so določeni v prvem, drugem in četrtem odstavku 75. člena ZJN-3, mora naročnik (predmetni naročnik je naročnik na splošnem področju) vključiti v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, medtem ko naročnik fakultativnih izključitvenih razlogov, ki so določeni v šestem odstavku 75. člena ZJN-3, ni dolžan vključiti v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Kadar naročnik zaradi smiselnosti in potrebnosti vključi fakultativne izključitvene razloge v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, mora pri pregledovanju ponudb ugotoviti, ali pri ponudniku obstajajo ti razlogi in naročila ne sme oddati ponudniku, pri katerem obstajajo takšni razlogi. Naročnik mora namreč postopek oddaje javnega naročila izvajati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, kar izhaja iz načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v prvi alineji točke 3.1.C dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila povzel a) točko šestega odstavka 75. člena ZJN-3, ki predstavlja enega izmed fakultativnih izključitvenih razlogov. Naročnik je v izpostavljeni točki namreč določil, da bo iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključil gospodarski subjekt v primeru, »če lahko naročnik na kakršen koli način izkaže kršitev obveznosti iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3«.

Drugi odstavek 3. člena ZJN-3 določa: Pri izvajanju javnih naročil morajo gospodarski subjekti izpolnjevati veljavne obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki so določene v pravu Evropske unije, predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, kolektivnih pogodbah ali predpisih mednarodnega okoljskega, socialnega in delovnega prava.

Med strankama je najprej sporno, ali za obstoj izključitvenega razloga, določenega v a) točki šestega odstavka 75. člena ZJN-3 in v prvi alineji točke 3.1.C dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zadošča ugotovitev o kršitvah okoljskega, socialnega in delovnega prava, kot to zatrjuje naročnik, ali pa je obstoj izpostavljenega izključitvenega razloga potrebna ugotovitev, da je gospodarski subjekt te obveznosti kršil pri izvajanju javnih naročil, kot to zatrjuje vlagatelj.

Pritrditi gre naročniku, da je za obstoj izključitvenega razloga, določenega v a) točki šestega odstavka 75. člena ZJN-3 in v prvi alineji točke 3.1.C dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, odločilna (zgolj) kršitev veljavnih obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava (ki so določene v pravu Evropske unije, predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, kolektivnih pogodbah ali predpisih mednarodnega okoljskega, socialnega in delovnega prava), pri čemer ni relevantno, ali je bila kršitev storjena pri izvajanju javnih naročil. Namen izpostavljenega izključitvenega razloga je namreč preprečiti, da bi naročnik javno naročilo oddal v izvajanje gospodarskemu subjektu, ki krši veljavne obveznosti okoljskega, socialnega in delovnega prava. Pri tem pa ni nobenega stvarno utemeljenega in razumnega razloga za razlikovanje med gospodarskimi subjekti, ki izpostavljene obveznosti kršijo pri izvajanju javnih naročil, in subjekti, ki kršijo izpostavljene obveznosti pri izvajanju naročil za zasebne naročnike, saj morajo gospodarski subjekti ne glede na status naročnika, za katerega izvajajo naročilo, spoštovati obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava.

Navedeno izhaja tudi iz tretjega odstavka 89. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik, ne glede na to, ali je takšno izključitev predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v skladu s šestim odstavkom 75. ZJN-3, odloči, da ne odda javnega naročila ponudniku, ki predloži ekonomsko najugodnejšo ponudbo, če kadarkoli do izdaje odločitve o javnem naročilu ugotovi, da je ta ponudnik kršil obveznosti okoljskega, delovnega ali socialnega prava, če od datuma ugotovljene kršitve ni preteklo tri leta. Ob upoštevanju, da je kršitve obveznosti okoljskega, delovnega ali socialnega prava mogoče uvrstiti le v izključitveni razlog, določen v a) točki šestega odstavka 75. člena ZJN-3, in ob upoštevanju, da tretji odstavek 89. člena ZJN-3 kot razlog za neoddajo javnega naročila določa kršitve okoljskega, delovnega ali socialnega prava (in ne kršitve okoljskega, delovnega ali socialnega prava pri izvajanju javnih naročil), gre ugotoviti, da je za obstoj izključitvenega razloga, določenega v a) točki šestega odstavka 75. člena ZJN-3, relevantna kršitev obveznosti okoljskega, delovnega ali socialnega prava, medtem ko status naročnika, za katerega je gospodarski subjekt izvajal naročilo ob kršitvi, ni relevanten.

Navedenega ne more spremeniti vlagateljeva primerjava sporne določbe in določbe razveljavljenega Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.), skladno s katero so morali imeti ponudniki za priznanje ekonomske in finančne sposobnosti poravnane zapadle obveznosti ponudnika do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Izključitveni razlogi po (veljavnem) ZJN-3 se (načeloma) ne nanašajo izključno na ravnanje gospodarskih subjektov pri izvajanju javnih naročil, ampak se nanašajo na ravnanja gospodarskih subjektov na splošno. Tako ZJN-3 ne določa, da se izključi gospodarski subjekt (le), če je pri izvajanju javnih naročil storil enega izmed kataloških kaznivih dejanj, ali če ne izpolnjuje obveznih dajatev, ki izvirajo iz javnih naročil, ali le če mu je bila dvakrat pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, ki je bilo opravljeno za izvedbo javnega naročila… Nekateri izključitveni razlogi se sicer nanašajo zgolj na ravnanje gospodarskih subjektov pri izvajanju javnih naročil (prim. f) točko šestega odstavka 75. člena ZJN-3), vendar je v tem primeru iz zakona izrecno razvidno, da je za obstoj izključitvenega razloga relevantno (le) ravnanje gospodarskega subjekta pri izvajanju javnih naročil.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da bi ob podani razlagi izpostavljenega izključitvenega razloga lahko naročniki izključili gospodarski subjekt zaradi »neznatnih« prekrškov, kar bi bilo nesorazmerno, gre pojasniti, da ZJN-3 omogoča gospodarskim subjektom, da naročniku dokažejo svojo zanesljivost kljub obstoju (nekaterih) razlogov za izključitev. Iz devetega odstavka 75. člena ZJN-3 namreč izhaja, da lahko gospodarski subjekt, ki je kršil obveznosti okoljskega, delovnega ali socialnega prava, naročniku predloži dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju razlogov za izključitev. Naročnik oceni ukrepe, ki jih je sprejel gospodarski subjekt, pri tem pa naročnik upošteva resnost in posebne okoliščine kršitve (prim. deveti odstavek 75. člena ZJN-3). Naročnik bo zato lahko gospodarski subjekt izključil le, če bo ocenil, da gospodarski subjekt ni sprejel ustreznih ukrepov, pri čemer gre poudariti, da mora naročnik gospodarskemu subjektu posredovati utemeljitev takšne odločitve (prim. deveti odstavek 75. člena ZJN-3), gospodarski subjekt pa ima možnost takšno oceno naročnika preveriti v postopku pravnega varstva.

Ob upoštevanju navedenega je potrebno ugotoviti, da je naročnik v prvi alineji točke 3.1.C dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da bo izključil gospodarski subjekt, če bo lahko na kakršen koli način izkazal kršitev obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava. Posledično gre zavrniti navedbe vlagatelja, da ima naročnik v obravnavanem primeru diskrecijsko pravico glede izključitve ponudnika, ki je kršil obveznosti iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3. Kot že navedeno, mora naročnik postopek oddaje javnega naročila izvajati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zato mora naročnik skladno s prvo alinejo točke 3.1.C dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izključiti ponudnika, ki je kršil obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava. Pri tem pa je naročnik omejen z enajstim odstavkom 75. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik izloči gospodarski subjekt iz postopka javnega naročanja iz razloga iz šestega odstavka 75. člena ZJN-3, če od datuma dejanja ali dogodka iz šestega odstavka 75. člena ZJN-3 še niso pretekla tri leta in če naročnik oceni, da ukrepi, ki jih je gospodarski subjekt sprejel v skladu z devetim odstavkom tega člena, niso zadostni

Iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila izhaja, da je naročnik na podlagi vpogleda v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami, ki jo vodi Zavod RS za zaposlovanje, ugotovil, da je vlagatelj v obdobju treh let pred potekom roka za oddajo ponudb kršil obveznosti na področju delovnega oz. socialnega prava. Že na tem mestu gre poudariti, da naročnik vlagatelja ni izključil iz postopka javnega naročanja zato, ker je (oz. naj bi bil) vlagatelj vpisan v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami, kot to smiselno zatrjuje vlagatelj, pač pa je naročnik na podlagi vpogleda v izpostavljeno evidenco ugotovil, da vlagatelj v obdobju treh let pred potekom roka za oddajo ponudb kršil obveznosti na področju delovnega oz. socialnega prava. Na podlagi te ugotovitve pa je naročnik presodil, da pri vlagatelju obstaja razlog za izključitev, določen v točki a) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 in v prvi alineji točke 3.1.C dokumentacije v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila, oz. da je vlagatelj kršil obveznosti iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je naročnik z vpogledom v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami, ki jo vodi Zavod RS za zaposlovanje, izvajal »dokaze preko dokazil«, ki v 77. in 78. členu niso našteta, gre pojasniti, da 77. člen ZJN-3 določa, katera dokazila lahko naročnik zahteva od ponudnikov kot dokaz o neobstoju izključitvenih razlogov oz. katera dokazila sprejme naročnik kot zadosten dokaz, da ne obstajajo razlogi za izključitev. Naročnik lahko (med drugim) zahteva izjavo gospodarskega subjekta (prim. prvi odstavek 77. člena ZJN-3). V obravnavanem primeru je naročnik kot dokaz o neobstoju razloga po a) točki šestega odstavka 75. člena ZJN-3 zahteval predložitev izpolnjenega ESPD, torej lastno izjavo gospodarskega subjekta. Naročnik torej od ponudnikov ni zahteval dokazil, ki jih 77. člen ZJN-3 ne predvideva. V zvezi z obstojem izpostavljenega izključitvenega razloga je na naročniku, kot to zatrjuje tudi vlagatelj, dokazno breme, da izkaže, da je gospodarski subjekt kršil obveznosti okoljskega, socialnega in delovnega prava. Pri tem pa naročnik ni omejen z dokaznimi pravili, saj a) točka šestega odstavka 75. člena ZJN-3 določa, da naročnik izključi gospodarski subjekt, če lahko naročnik »na kakršen koli način« izkaže očitane kršitve. Ob upoštevanju navedenega naročniku ni mogoče očitati kršitev, ko je za namen ugotavljanja, ali pri vlagatelju obstaja izpostavljeni izključitveni razlog, vpogledal v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami, ki jo vodi Zavod RS za zaposlovanje sicer v druge namene.

Med strankama ni sporno, da je (bil) vlagatelj vpisan v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami, ki jo vodi Zavod RS za zaposlovanje. Navedeno je potrjeno tudi z vpogledom v izpisek iz izpostavljene evidence za vlagatelja, ki se nahaja v spisovni dokumentaciji naročnika (v trenutku odločanja Državne revizijske komisije vlagatelj v izpostavljeni evidenci ni (več) vpisan, saj je vodenje delodajalcev v izpostavljeni evidenci časovno omejeno, prim. 33. člen Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (Uradni list RS, št. 106/10 s sprem.)]. Iz izpiska iz izpostavljene evidence izhaja, da je (bil) vlagatelj uvrščen v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami zaradi storitve prekrška po 34. točki prvega odstavka 76. člena ZVZD-1 (datum pravnomočnosti oz. datum posredovanja podatka je 18.2.2017) in storitve prekrška po 29. točki prvega odstavka 76. člena ZVZD-1 (datum pravnomočnosti oz. datum posredovanja podatka je 4.3.2017). Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da ni bil spoznan za odgovornega storitve prekrška po 34. točki prvega odstavka 76. člena ZVZD-1 in storitve prekrška po 29. točki prvega odstavka 76. člena ZVZD-1. Nasprotno, vlagatelj je zahtevku za revizijo predložil plačilni nalog, št. PN 710-367/2017-1, z dne 7.2.2017, iz katerega izhaja, da je Inšpektorat RS za delo vlagatelju izdal izpostavljeni plačilni nalog zaradi storitve prekrška po 34. točki prvega odstavka 76. člena ZVZD-1, in plačilni nalog, št. PN 710-509/2017-1, z dne 22.2.2017, iz katerega izhaja, da je Inšpektorat RS za delo vlagatelju izdal izpostavljeni plačilni nalog zaradi storitve prekrška po 29. točki prvega odstavka 76. člena ZVZD-1. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da izpostavljena plačilna naloga nista postala pravnomočna, pač pa zatrjuje, da je izrečeno globo plačal.

Na podlagi 34. točke prvega odstavka 76. člena ZVZD-1 se z globo kaznuje delodajalec, ki ne usposablja delavcev za varno opravljanje dela ali ne prilagaja in po potrebi obnavlja ter spreminja vsebine usposabljanja (prvi in drugi odstavek 38. člena ZVZD-1). Tudi iz plačilnega naloga, št. PN 710-367/2017-1, izhaja, da je pooblaščena uradna oseba Inšpektorata RS za delo pri inšpekcijskem pregledu ugotovila, da vlagatelj delavke (ki je delala na podlagi pogodbe o zaposlitvi od 3.5.2016 do 11.11.2016) ni usposobil za varno delo. Na podlagi 29. točke prvega odstavka 76. člena ZVZD-1 se z globo kaznuje delodajalec, ki ne zagotovi zdravstvenih pregledov delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu (prvi odstavek 36. člena ZVZD-1). Tudi iz plačilnega naloga plačilni nalog, št. PN 710-509/2017-1, izhaja, da je pooblaščena uradna oseba Inšpektorata RS za delo pri inšpekcijskem pregledu ugotovila, da vlagatelj delavki (ki je delala na podlagi pogodbe o zaposlitvi od 3.5.2016 do 11.11.2016) ni zagotovil predhodnega preventivnega zdravstvenega pregleda pred zaposlitvijo.

Ob upoštevanju, da je ZVZD-1 eden izmed predpisov, ki določa obveznosti na področju delovnega prava v Republiki Sloveniji, in ob upoštevanju predstavljenih dejstev, ki izhajajo iz obrazložitve plačilnih nalogov, ne more biti nobenega dvoma, da je potrebno ravnanje vlagatelja, ki delavke ni usposobil za varno opravljanje dela in ki ji ni zagotovil (potrebnega) predhodnega preventivnega zdravstvenega pregleda, obravnavati kot kršitev obveznosti na področju delovnega prava, ki so določene v predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Glede na dejstva, navedena v obrazložitvi plačilnih nalogov, gre pritrditi ugotovitvi naročnika, da je vlagatelj v obdobju treh let pred potekom roka za oddajo ponudb, ki je bil določen na dan 17.7.2017 do 10:00 ure (glej točko IV.2.2 obvestila o javnem naročilu), kršil obveznosti na področju delovnega prava, s čimer je izpolnjen dejanski stan izključitvenega razloga, določenega v točki a) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 in prvi alineji točke 3.1.C dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila

Vlagateljeve navedbe, da ugotovljenih kršitev ni storil »pri izvajanju javnih naročil«, so pravno nerelevante, saj, kot že navedeno, za obstoj izključitvenega razloga, določenega v prvi alineji točke 3.1.C dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ni odločilno, ali so bile kršitve okoljskega, socialnega in delovnega prava storjene pri izvajanju javnih naročil.

V zvezi z navedbami vlagatelja, da v času oddaje ponudbe kršitve niso obstajale, ker je vlagatelj kršitve odpravil in plačal globo, gre pojasniti, da iz enajstega odstavka 75. člena ZJN-3 izhaja, da naročnik izloči gospodarski subjekt iz postopka javnega naročanja, če od datuma kršitve še niso pretekla tri leta. Izpostavljeni izključitveni razlog se torej nanaša na samo dejstvo kršitve in ne sam obstoj kršitev v trenutku oddaje ponudbe. Povedano drugače, za obstoj izpostavljenega izključitvenega razloga se ne zahteva, da gospodarski subjekt v trenutku oddaje ponudbe krši veljavne obveznosti, ampak zadošča, da je gospodarski subjekt kršil veljavne obveznosti. Zato za vprašanje, ali je pri vlagatelju podan izpostavljeni izključitveni razlog ni relevantno, ali je vlagatelj (ugotovljene) kršitve opravil in ali je plačal globo.

Vlagatelj bi sicer lahko, kot to navaja tudi naročnik, že v ponudbeni dokumentaciji predložil dokaze, da je sprejel ukrepe, s katerimi bi dokazal svojo zanesljivost. Vendar v obravnavanem primeru, kar med strankama ni sporno, razvidno pa je tudi iz vlagateljeve ponudbene dokumentacije, vlagatelj tega ni storil. Ne glede na odgovor na (sporno) vprašanje, ali bi naročnik lahko pozval vlagatelja na predložitev dokazov, da je sprejel zadostne ukrepe, je v obravnavani zadevi bistveno, da naročnik gospodarskih subjektov skladno z ZJN-3 ni dolžan pozivati na predložitev takšnih dokazov. Posledično naročniku ni mogoče očitati kršitev, ker vlagatelja ni pozval na predložitev dokazov o sprejemu zadostnih ukrepov, s katerimi bi lahko vlagatelj dokazal svojo zanesljivost kljub obstoju izključitvenega razloga. Pri tem gre še dodati, da za zadostne ukrepe skladno z devetim odstavkom 75. člena ZJN-3 ne šteje zgolj plačilo globe in odprava kršitev, pač pa tudi sprejetje konkretnih tehničnih, organizacijskih in kadrovskih ukrepov, ustreznih za preprečitev nadaljnjih kršitev (prim. odločitev Državne revizijske komisije št. 018-020/2017-8).

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, ko je vlagatelja zaradi kršitev obveznosti na področju delovnega prava izključil iz sodelovanja v postopku javnega naročanja. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 3.10.2017

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Stušek d.o.o., Trg celjskih knezov 2, 3000 Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.