018-156/2017 Mestna občina Koper

Številka: 018-156/2017-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva, ki se nanaša na projektni natečaj »Vertikalna mobilna povezava obalnega območja z Markovim hribom v Kopru«, ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja ARCADA d.o.o., Morje, Priolova cesta 38, Fram, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Koper, Verdijeva ulica 10, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 9. 2017

ODLOČILA

1. Vlagateljev primarni zahtevek se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljev podrejeni zahtevek se zavrže.

3. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 31. 3. 2017 sprejel sklep o začetku postopka javnega, projektnega, odprtega, anonimnega, enostopenjskega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in izbiro izdelovalca projektne dokumentacije »Vertikalna mobilna povezava obalnega območja z Markovim hribom v Kopru«. Obvestilo o natečaju je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 12. 4. 2017, pod št. objave JN003140/2017-I01.

Dne 24. 5. 2017 je bil vložen zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev »Sklep o ustavitvi postopka«, št. 351-73/2017 z dne 8. 5. 2017, kateremu je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-106/2017 z dne 30. 6. 2017, ugodila ter razveljavila naročnikovo odločitev o ustavitvi postopka projektnega natečaja.

Naročnik je dne 10. 7. 2017 izdal dokument »Odločitev o ustavitvi postopka«, št. 351-73/2017, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 17. 7. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o ustavitvi postopka), s katerim je ustavil postopek zadevnega projektnega natečaja, v njegovi obrazložitvi pa navedel razloge za ustavitev postopka.

Vlagatelj je zoper odločitev o ustavitvi postopka pravočasno, dne 20. 7. 2017, vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev odločitve, podredno pa povrnitev stroškov priprave natečajnega elaborata v višini 10.577,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter v vsakem primeru povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je naročnikova odločitev sicer obrazložena, vendar je obrazložitev navidezna, pavšalna in zavajajoča ter je ni mogoče objektivno preveriti, s čemer je naročnik kršil temeljna načela Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3), ter da obrazložitev odločitve ne ustreza standardu obrazložitve, ki ga je oblikovala Državna revizijska komisija s svojo prakso, poleg tega je naročnik dolžan upoštevati veljavne prostorske akte pri pripravi projektnega natečaja. Na navedeno (po mnenju vlagatelja) kaže tudi dejstvo, da nobeden od potencialnih natečajnikov ni zahteval spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede (ne)upoštevanja veljavnih prostorskih aktov preko Portala javnih naročil. Naročniku očita še, da ni navedel ali bo prostorske akte spremenil, niti ali bo pod spremenjenimi prostorskimi akti ponovil projektni natečaj. V zaključku pojasnjuje višino stroškov, nastalih s pripravo elaborata, ki jih je imel do naročnikove odločitve o ustavitvi postopka.

Naročnik je s sklepom, št. 351-73/2017 z dne 1. 8. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Pojasnjuje, da je podal jasno in nedvoumno obrazložitev ter da je razlog za ustavitev postopka (kot je zapisal tudi v odločitvi), ker objavljeni natečajni pogoji niso omogočali pridobitve optimalne ter hkrati inovativne rešitve ter da so postavljene zahteve in merila v zvezi z veljavnimi prostorskimi akti onemogočale natečajnikom pripravo elaboratov, ki bi zadostili pogojem natečaja ter bili hkrati podlaga za takojšnjo realizacijo projekta. Glede objektivne preverljivosti odločitve pojasnjuje, da je bil veljavni prostorski akt, ki je bil podlaga za odločitev, objavljen na spletu kot del natečajnega gradiva, s čemer je bila zagotovljena objektivna preverljivost le-te. V zaključku zavrača plačilo zahtevane odškodnine vlagatelja, saj je javni natečaj del javno naročniške zakonodaje, v skladu s katero ponudnikom za pripravo ponudb v primerih prekinitve oziroma ustavitve postopka ne pripada odškodnina.

Vlagatelj se je v vlogi vloženi dne 4. 8. 2017 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo ter vztraja pri že podanih navedbah.

Naročnik je dne 8. 8. 2017 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, v odločanje odstopil vso dokumentacijo o oddaji javnega naročila oz. v konkretnem primeru projektnega natečaja in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi dne 29. 8. 2017 na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN podaljšala rok za sprejem odločitve.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama revizijskega postopka je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o ustavitvi postopka oddaje javnega naročila oziroma projektnega natečaja. Vlagatelj naročniku očita pavšalno in zavajajočo obrazložitev odločitve, ki je objektivno nepreverljiva, ter da je razlog, ki ga je navedel naročnik v odločitvi, navidezen.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izvedel projektni natečaj, ki naročniku omogoči, predvsem na področjih urbanističnega in krajinskega načrtovanja, arhitekture in inženiringa ali obdelave podatkov, pridobitev načrta ali projekta, ki ga izbere žirija po razpisu nagradnega natečaja ali natečaja brez podelitve nagrad (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Naročnik izvede projektni natečaj v skladu s petim poglavjem ZJN-3 in pri tem uporablja postopke, ki ustrezajo splošnim določbam ZJN-3 (prvi odstavek 102. člena ZJN-3). Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik izvajal postopek projektnega natečaja na podlagi odprtega postopka ter pred rokom za oddajo ponudb sprejel odločitev o ustavitvi postopka.

Revizijske navedbe vlagatelja je potrebno presojati (upoštevaje prvi odstavek 102. člena ZJN-3) z vidika 90. člena ZJN-3, ki ureja možne načine zaključka postopka oddaje javnega naročila (ustavitev postopka, (ne)oddaja javnega naročila, zavrnitev vseh ponudb, odstop od izvedbe javnega naročila). Prvi odstavek 90. člena ZJN-3 naročniku omogoča, da do roka za oddajo ponudb kadar koli ustavi postopek oddaje javnega naročila. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Že predložene ponudbe mora naročnik neodprte vrniti pošiljateljem.

Iz navedenih določb ZJN-3 izhaja, kot je Državna revizijska komisija že zapisala v svojem sklepu št. 018-106/2017, da je ustavitev postopka oddaje javnega naročila eden izmed načinov zaključka postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejšega ponudnika. Zato je naročnik tudi pri sprejemu odločitve o ustavitvi postopka dolžan spoštovati temeljna načela javnega naročanja, zlasti načelo transparentnosti, ter tako zagotoviti spoštovanje tudi temeljnih načel pravnega varstva v postopkih javnega naročanja (predvsem načel, določenih v 9. in 10. členu ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe vlagatelja glede neustrezne obrazložitve.

V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije je namen obrazložitve naročnikove odločitve o (ne)oddaji (prim. odločitve v zadevah, št. 018-234/2015, 018-096/2016, 018-163/2016 (na katero se sklicuje tudi vlagatelj), 018-242/2016, 018-019/2017 itd.), predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Ni nujno, da je obrazložitev vseobsežna, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločitev o (ne)oddaji naročila zakonita ali ne.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija vlagateljevim revizijskim navedbam, da naročnikova obrazložitev odločitve o ustavitvi postopka ni jasna ter ni v skladu z uveljavljenim standardom obrazložitve, ni mogla slediti. Po pregledu obrazložitve izpodbijane odločitve o ustavitvi postopka Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dovolj jasno in obrazloženo navedel razlog za ustavitev le-tega. Naročnik je v obrazložitvi uvodoma opisal potek postopka predmetnega projektnega natečaja (navedeno zgoraj v obrazložitvi tega sklepa), ter pojasnil, da je namen, ki ga zasleduje s projektnim natečajem, pridobiti čimbolj izvirne in inovativne rešitve, uresničitev česar pa mu zahteve in merila v zvezi z veljavnimi prostorskimi akti, določeni v natečajnem gradivu, ne omogočajo. Nadalje je naročnik še pojasnil, da mu tako postavljeni natečajni pogoji ne omogočajo pridobiti optimalne in hkrati inovativne rešitve, saj natečajnikom ob upoštevanju omejitev iz prostorskih aktov niso omogočali priprave elaboratov, ki bi hkrati zadostiti postavljenim pogojem iz natečajnega gradiva ter bili podlaga za takojšnjo realizacijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj, na podlagi predstavljene vsebine odločitve o ustavitvi postopka, imel možnost preveriti zakonitost ravnanja naročnika ter zaščititi svoje pravice. Naročniku tako ni mogoče očitati, da je pri oblikovanju obrazložitve izpodbijane odločitve ravnal v nasprotju z načelom transparentnosti oziroma z načelom enakopravne obravnave ponudnikov.

Glede revizijskega očitka navideznega razloga za ustavitev postopka Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ne ZJN-3 ne drugi veljavni predpisi ne določajo posebnih kriterijev, po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost razlogov za zaključek postopka oddaje javnega naročila brez oddaje tega, teh pa ni izoblikovala niti sodna praksa. Kljub umanjkanju zakonske določbe oziroma sodne prakse za presojo vsebine razlogov za ustavitev postopka, pa je naročnik tudi pri sprejemu te odločitve dolžan spoštovati temeljna načela javnega naročanja in spoštovati pravico do učinkovitega pravnega varstva. Državna revizijska komisija se zato v konkretnem primeru ni spuščala v presojo revizijskih očitkov, s katerimi vlagatelj izpodbija utemeljenost vsebinskih razlogov za sprejem odločitve o ustavitvi postopka projektnega natečaja, ampak je (tudi ob upoštevanju sodne prakse Sodišča EU s tem v zvezi) presodila revizijske očitke le v obsegu zatrjevanih kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) ter načela transparentnosti (6. člen ZJN-3).

Zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oziroma je navidezen, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov (v konkretnem primeru natečajnikov) postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki (natečajniki), je mogoče govoriti o kršitvi načela enake obravnave. Vlagatelj zatrjuje, da je razlog naročnika v odločitvi o ustavitvi postopka navidezen, saj so (po njegovem mnenju) naročnik in natečajniki pri pripravi oziroma izvedbi natečajnega elaborata dolžni upoštevati veljavne prostorske akte.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ustavitev postopka in razlog zanj učinkujeta do vseh gospodarskih subjektov oziroma (potencialnih) natečajnikov enako. Ob zapisanem ne gre prezreti dejstva konkretnega primera, da je naročnik ustavil postopek projektnega natečaja (mesec dni) pred rokom za oddajo ponudb oziroma elaboratov ter da do dneva odločitve ni prejel (še) nobene ponudbe oziroma elaborata. Prav tako pa bodo vsi gospodarski subjekti oziroma (potencialni) natečajniki lahko sodelovali v (morebitnem) novem postopku oddaje projektnega natečaja, v primeru, če bodo menili, da zahteve in merila v zvezi z veljavnimi prostorskimi akti za pripravo elaboratov niso določeni skladno z javno naročniško zakonodajo, pa bodo lahko zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo naročila vložili zahtevek za revizijo po določbah ZPVPJN. Na navedeno ne more vplivati vlagateljeva argumentacija, da naj bi na navideznost razloga za ustavitev postopka kazalo tudi dejstvo, da nihče od potencialnih natečajnikov ni opozoril na oziroma zahteval od naročnika spremembo(e) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede (ne)upoštevanja prostorskih aktov, saj v tej zvezi ni relevantna. Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala (npr. zadeva št. 018-134/2017), da je naročnikova dolžnost oblikovati dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila na jasen in nedvoumen način ter tako, da mu bo z njo omogočena zadovoljitev njegovih potreb in uresničitev namena, ki ga zasleduje z oddajo posameznega javnega naročila. Nerelevantne so tudi revizijske navedbe vlagatelja glede morebitne izvedbe novega postopka projektnega natečaja. Zakonitost naročnikovih ravnanj v (morebitnem novem) postopku oddaje projektnega natečaja za isti predmet javnega naročanja bo namreč lahko predmet presoje (pravnega varstva) v času izvajanja takšnega postopka, v konkretnem revizijskem postopku pa je mogoče presojati le konkretna ravnanja naročnika v konkretnem postopku oddaje javnega naročila (podobno Državna revizijska komisija v zadevah št. 018-134/2017 in 018-157/2017).

Ob zapisanem je Državna revizijska komisija ocenila, da vlagatelj navideznosti naročnikovih razlogov za ustavitev postopka projektnega natečaja ter neustreznosti obrazložitve odločitve v smislu kršitve načela transparentnosti (6. člen ZJN-3) in načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) ni uspel izkazati, s tem povezane revizijske navedbe pa gre zavrniti kot neutemeljene. Neutemeljeno je tudi zatrjevanje vlagatelja, da bi naročnik moral v odločitvi navesti ali bo ponovil projektni natečaj ali ne, saj prvi odstavek 90. člena ZJN-3 določa kot dolžno formalno ravnanje naročnika (le) objavo odločitve o ustavitvi postopka na Portalu javnih naročil, ne pa tudi navedbe o (ne)ponovitvi postopka za isti predmet javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato vlagateljev zahtevek za revizijo, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj podrejeno zahteva povrnitev odškodnine v višini 10.577,40 EUR, in sicer iz naslova nastalih stroškov pri pripravi natečajnega elaborata v obdobju do naročnikovega sklepa o ustavitvi postopka projektnega natečaja. Odškodninska odgovornost se presoja po pravilih obligacijskega prava, za presojo zahtevka za povrnitev škode pa je pristojno sodišče splošne pristojnosti. Upoštevaje zapisano je Državna revizijska komisija vlagateljev podrejeni zahtevek v skladu s 18. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, zaradi nepristojnosti za odločanje zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 12. 9. 2017

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1000 Ljubljana,
- Mestna občina Koper, Verdijeva ulica 10, 6000 Koper,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.