018-130/2017 Lekarne Maribor

Številka: 018-130/2017-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in vzdrževanje avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja s prinosom zdravil za Lekarno Pobrežje«, ter na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika MTH d.o.o., Cesta na Poljane 18, Ljubljana - Šentvid, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Zupančič, Tacol in Partnerji o.p., d.o.o., Nazorjeva 6a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika LEKARNE MARIBOR, Minařikova ulica 6, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 8. 8. 2017

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Dobava in vzdrževanje avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja s prinosom zdravil za Lekarno Pobrežje«, ki ga je naročnik pričel s sklepom št. JN-3-2017 z dne 17. 5. 2017 in v zvezi s katerim je bilo na Portalu javnih naročil dne 30. 5. 2017, pod številko objave JN005451/2017-W01, objavljeno obvestilo o naročilu male vrednosti.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.523,64 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 17. 5. 2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. JN-3-2017. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 30. 5. 2017, pod številko objave JN005451/2017-W01. Dne 8. 6. 2017 pa je bil na Portalu javnih naročil objavljen popravek obvestila.

Vlagatelj je dne 19. 6. 2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper vsebino razpisne dokumentacije. Vlagatelj zatrjuje, da je način ocenjevanja, kot ga je predvidel naročnik za eno izmed dveh meril za izbiro ekonomsko najugodnejšega ponudnika, to je merilo »hitrost«, v nasprotju z določili Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3), v nasprotju z načelom sorazmernosti ter ne zagotavlja objektivne primerljivosti ponujenih sistemov. Po mnenju vlagatelja:
- mu s tako postavljenim merilom ne bo zagotovljeno, da bo pri merilu »hitrost« pridobil najvišje število točk, četudi bi ponudil najhitrejši avtomatiziran sistem, saj je naročnik določil, da bo hitrost avtomatiziranega sistema preverjal pri referenčnem naročniku, glede katerega ni mogoče zagotoviti, da bi bil v vseh elementih identičen s predmetom tega javnega naročila, posledično pa bo naročnik ocenjeval reference ponudnikov;
- bo naročnik z merilom »hitrost« ocenjeval, kateri ponudnik je v preteklosti dobavil hitrejši avtomatiziran sistem in ne hitrosti ponujenega sistema v tem postopku javnega naročila, takšno merilo pa ni povezano s predmetom javnega naročila;
- naročnik časa izdobave ne bi mogel natančno določiti, četudi bi meril hitrost na identičnem referenčnem avtomatiziranem sistemu, kot bi bil ponujen, saj je čas izdobave posameznega pakiranja odvisen od lokacije pakiranja;
- je vzorec petih merjenj absolutno premajhen glede na kapaciteto zahtevanega avtomatiziranega sistema, ki je 11.500 pakiranj, saj ne omogoča objektivnega sklepa o povprečni hitrosti naprave;
- lahko naročnik arbitrarno vpliva na rezultate merjenja z izborom bolj frekventnih pakiranj (bližje izhodu) v primerjavi z manj frekventnimi pakiranji (bolj oddaljenih od izhoda);
- natančen podatek o povprečni hitrosti ne obstaja, saj je objektivnost pri merjenju nemogoče zagotoviti, ker se lahko zagotovi zgolj čas izdobave v razponu (npr. 8- 12 sekund). Le pod pogojem izvedbe večjega števila ponovitev ter izvedbi merjenja s strani neodvisne certificirane inštitucije, bi bila zagotovljena objektivnost meritve.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga Državni revizijski komisija, da razveljavi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v točki 4. »Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe«, v celotnem delu, ki opredeljuje merilo »hitrost« ter zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je zahtevek za revizijo z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 12. 7. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik v zvezi z očitki vlagatelja pojasnjuje:
- da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil, da mora biti referenčna dobava na območju Republike Slovenije, zato bi vlagatelj lahko predložil tudi reference pridobljene izven Republike Slovenije za avtomatiziran sistem, ki ne vsebuje transportne poti do oficine;
- da ne želi preverjati hitrosti, ki bi bila odvisna od dobavitelja naprave, temveč hitrost avtomatiziranega sistema (hitrost same naprave), zaradi česar bi se preizkus lahko opravil pri kateremkoli referenčnem naročniku, pri katerem se je izvedla dobava primerljivega avtomatiziranega sistema, saj želi preveriti kdo v tem postopku javnega naročila ponuja hitrejši avtomatiziran sistem;
- da je merilo »hitrost« povezano s predmetom javnega naročila, saj preverja zmogljivost in s tem tehnične prednosti ponujenega avtomatiziranega sistema, in ne referenc ponudnika;
- da je vlagatelj v zvezi z revizijskimi navedbami glede izvedbe testiranja preuranjen, saj testiranje še ni bilo izvedeno. Naročnik bo zagotovil, da bo testiranje objektivno in primerljivo za vse ponudnike, tako da nobeden od ponudnikov ne bo imel povsem istih okoliščin in razmer, kot bi bile v prostorih naročnika ob vgrajeni napravi;
- da ne obstaja uraden podatek o hitrosti, zato je podal v dokumentaciji svoj način merjenja hitrosti, na podlagi katerega bo pridobil podatek, ki pomembno vpliva na ekonomsko učinkovitost blaga. Z merjenjem bo ugotavljal le ali ponujeni izdelek izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije, zato ni potrebno, da merjenje izvaja certificirana inštitucija.
V zaključku naročnik še pojasnjuje, da potrebuje podatek o hitrosti izdelka izključno za to, da bo lahko primerjal ponujene izdelke med seboj ter ocenil, kateri izdelek je zanj ekonomsko učinkovitejši.

Naročnik je dne 13. 7. 2017 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, v odločanje odstopil vso dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 18. 7. 2017 opredelil do posameznih naročnikovih navedb. Dodatno izpostavlja, da je naročnik za merjenje hitrosti ponujenega avtomatiziranega sistema določil avtomatiziran sistem dobavljen referenčnemu naročniku, katerega ponudnik navede za izpolnjevanje postavljenega referenčnega pogoja. Ker naročnik dopušča meritev na drugačnem avtomatiziranem sistemu od zahtevanega, gre šteti, da bo več točk pri merilu »hitrost« pridobil ponudnik, ki je v preteklosti že dobavil hitrejši avtomatiziran sistem in ne ponudnik, ki bo ponudil hitrejšega v tem postopku javnega naročila. Pojasnjuje, da bo ponudnik z bolj kompleksnim in zato počasnejšim referenčnim avtomatiziranim sistemom od zahtevanega, v primerjavi s konkurenčnim ponudnikom z enostavnejšim (hitrejšim) referenčnim avtomatiziranim sistemom, točkovan slabše, kot da tudi v tem postopku javnega naročila ponuja počasnejši (bolj kompleksen) avtomatiziran sistem. Posledično pa je testiranje pomanjkljivo že s tem, ko ne upošteva razlik med napravami.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal v nasprotju s predpisi s področja javnega naročanja, ko je za eno izmed dveh meril za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe določil merilo »hitrost«. Vlagatelj naročniku očita, da z merilom »hitrost« ocenjuje reference ponudnikov, da merilo ni povezano s predmetom javnega naročila ter da je način merjenja hitrosti, kot ga je določil naročnik, pomanjkljiv in neobjektiven.

Načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3) določa, da javno naročilo ne sme neupravičeno omejevati konkurence med ponudniki, poleg tega pa naročnik v postopku javnega naročanja ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence. V skladu s 7. členom ZJN-3 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Naročnik mora tako zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. Javno naročanje se mora v skladu z 8. členom ZJN-3 (načelo sorazmernosti) izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.

Merila za oddajo javnega naročila so urejena v 84. členu ZJN-3. Skladno s prvim in drugim odstavkom tega člena naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe – ta se določi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, kot ga določa ta zakon, in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. V zvezi z izbiro meril je v petem odstavku 84. člena ZJN-3 določeno še, da morajo biti merila za oddajo javnega naročila nediskriminatorna, sorazmerna in povezana s predmetom javnega naročila. Šteje se, da so merila povezana s predmetom javnega naročila, če se nanašajo gradnje, blago ali storitve, ki jih je treba zagotoviti v skladu z javnim naročilom, in sicer v katerem koli pogledu in na kateri koli stopnje njihove življenjske dobe, vključno z dejavniki, povezanimi s posebnim postopkom proizvodnje, zagotavljanja ali trženja teh gradenj, blaga ali storitev, ali s posebnim postopkom za drugo stopnjo njihove življenjske dobe, tudi če takšni dejavniki niso del njih. V skladu s šestim odstavkom 84. člena ZJN-3, merila za oddajo javnega naročila tudi ne smejo biti določena tako, da je z njimi naročniku podeljena neomejena svoboda pri izbiri najugodnejše ponudbe. Merila za izbiro morajo zagotoviti možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo podrobni opisi, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki, da se oceni, kako ponudba izpolnjuje merila za oddajo javnega naročila. V primeru dvoma pa mora naročnik preveriti točnost informacij in dokazil, ki jih je glede meril za oddajo javnega naročila predložil ponudnik.

Naročnik je v poglavju 4. »Merila za izbiro najugodnejše ponudbe« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe določil dve merili. Merilo 1 - Cena, ki ga je ovrednotil s 75 % ponderjem in merilo 2 – Hitrost, ki ga je ovrednotil s 25 % ponderjem. Pri tem je glede merila »hitrost« zapisal (podčrtane dele je izpostavila Državna revizijska komisija):
»Naročnik bo pri referenčnem naročniku, ki ga bo navedel ponudnik preveril hitrost avtomatiziranega sistema in sicer na način, da bo izmeril hitrost od potrditve naročila do trenutka, ko bo zadnja škatlica izskladiščena v oficino. Naročnik bo opravil sledeče meritve:

1. 5 x zaporedoma izdajo enega pakiranja
2. 5 x zaporedoma izdajo treh enakih pakiranj
3. 5 x zaporedoma izdajo petih enakih pakiranj

Nato bo naročnik izračunal povprečno hitrost izskladiščenja. Ponudnik, ki bo dosegel najhitrejši čas izskladiščenja bo prejel 25 točk, ostali ponudniki pa bodo točke prejeli po naslednji formuli:

Č = število točk za kriterij
Čmin = Najhitrejši čas
Čx = Čas, ki se ocenjuje

Č = (Čmin/Čx)x 25 točk.«.

Iz navedenih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik, kot eno izmed dveh meril določil merilo »hitrost«, v okviru katerega bo naročnik preveril hitrost avtomatiziranega sistema ponudnika pri referenčnem naročniku. Naročnik je določil način merjenja hitrosti tako, da bo opravil več meritev časa izskladiščenja pri različnih količinah pakiranja, nato izračunal povprečno hitrost izskladiščenja ter tako pridobil podatek, kateri referenčni avtomatiziran sistem je najhitrejši in bo prejel največje število točk (25 točk).

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve revizijske navedbe glede povezanosti merila »hitrost« s predmetom javnega naročila. V obravnavanem primeru so predmet javnega naročila storitve in dobava blaga, in sicer demontaža obstoječega avtomatiziranega lekarniškega sistema s prinosom zdravil in dobava, namestitev ter vzdrževanje novega avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja s prinosom zdravil na lokaciji Lekarne Pobrežje, Cesta XIV. divizije 30 a, Maribor (točka 2.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in predračun »Obr-2«). Naročnik je specifične tehnične zahteve glede predmeta javnega naročila določil v Prilogi 1 »Tehnični opis predmeta javnega naročila« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, iz katere izhaja, da mora biti avtomatizirano skladišče s prinosom zdravil izdelano po meri, da natančno ustreza prostorskim in kapacitetnim zahtevam naročnika na lokaciji Lekarne Pobrežje, kot je razvidno iz priloge 2 – načrt lekarne.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da naročnik z merilom »hitrost« ne ocenjuje hitrosti ponujenega avtomatiziranega sistema v tem postopku javnega naročanja, temveč hitrost v preteklosti dobavljenega avtomatiziranega sistema, ki ni in ne more biti identičen zahtevanemu. Navedeno vlagatelj utemeljuje z razlago (ki ji naročnik ne nasprotuje), da vsak sistem predstavlja unikat, saj ga je potrebno prilagoditi potrebam vsakega naročnika posebej (npr. obstoječemu prostoru naročnika, izvedba transportnih poti, dvigal in transportnih trakov itd.). Ob umanjkanju prepričljivih, konkretnih ter izkazanih naročnikovih navedb v postopku pravnega varstva, v čem naj bi hitrost v preteklosti dobavljenega avtomatiziranega sistema, izdelanega v skladu z zahtevami referenčnega naročnika, izkazovala hitrost ponujenega avtomatiziranega sistema, izdelanega v skladu z zahtevami naročnika, gre zato pritrditi vlagateljevim revizijskim navedbam. Vlagatelj je namreč v zahtevku za revizijo prepričljivo in konkretno pojasnil, da se v preteklosti dobavljeni avtomatiziran sistem (lahko) bistveno razlikuje v tehničnih karakteristikah od ponujenega avtomatiziranega sistema (v tem postopku javnega naročanja). Izpostavlja, da na hitrost avtomatiziranega sistema bistveno vpliva (ne)obstoj transportne poti, ki sicer v predmetnem javnem naročilu ni zahtevana (kar med strankama revizijskega postopka ni sporno). Namreč transportna pot pri avtomatiziranem sistemu pomeni počasnejši sistem, ki bi ga naročnik, v primerjavi s sistemom brez transportne poti, v skladu s postavljenim merilom »hitrost« ovrednotil z nižjim številom točk.

V zvezi z merilom gre še pojasniti, da le-ta predstavlja element za vrednotenje, (medsebojno) primerjanje ali presojanje ponudb. Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Kdaj je merilo smiselno povezano z vsebino javnega naročila oziroma kdaj naj naročnik določen element opredeli kot merilo, je odvisno od presoje vprašanja, ali bo razlikovanje po določenem elementu tudi resnično zagotavljalo prednost pred ostalimi ponudbami pri dejanski in konkretni izvedbi naročila. Merilo mora biti povezano z neko okoliščino, katere večje ali manjše izpolnjevanje se mora odražati pri večji ali manjši ekonomski koristi oziroma prednosti za naročnika pri izvedbi predmeta javnega naročila.

V obravnavanem primeru je cilj javnega naročila konkreten rezultat, saj naročnik kupuje avtomatiziran sistem z določenimi tehničnimi lastnostmi, ki so lastne le naročnikovemu prostoru in potrebam, predvidenim za avtomatiziran sistema skladiščenja s prinosom zdravil z dvema robotskima rokama. Naročnik tekom postopka pravnega varstva ni pojasnil niti izkazal, kakšno ekonomsko korist oziroma ekonomsko prednost naj bi dejstvo, da je ponudnik v preteklosti dobavil avtomatiziran sistem, ki je drugačen od zahtevanega, naročniku pri izvedbi konkretnega javnega naročila, prineslo, zaradi česar se postavlja vprašanje, ali je postavljeno merilo »hitrost« v dovolj tesni povezavi s konkretnim predmetom naročila. Upoštevaje zapisano po oceni Državne revizijske komisije postavitev merila, ki bi nagrajevalo tiste ponudnike, ki so v preteklosti dobavili (bolj) podoben avtomatiziran sistem oziroma sistem brez transportne poti, kot ga zahteva naročnik, v primerjavi s ponudniki, ki so v preteklosti dobavili bolj kompleksen avtomatiziran sistem, od tu zahtevanega, ni v skladu s 84. členom ZJN-3. Državna revizijska komisija razume naročnika, da je zanj pomembna hitrost avtomatiziranega sistema oziroma da potrebuje hitrejši avtomatiziran sistem od obstoječega, vendar pa mora tudi v tem primeru postaviti takšna merila, ki ponudnikov ne bodo razlikovala brez objektivno utemeljenih in s predmetom naročila povezanih razlogov. V nasprotnem primeru merilo več ne služi svojemu namenu, to je izboru za naročnika najbolj ugodne ponudbe, upoštevaje najnižjo ceno ter včasih tudi druge okoliščine, ki naročniku prinesejo konkretno korist, temveč ponudnike le nepotrebno in neupravičeno razlikuje in jim ne omogoča enakopravnih konkurenčnih možnosti. Državna revizijska komisija ob upoštevanju ugotovljenega zaključuje, da je naročnik s postavitvijo merila »hitrost« ravnal v nasprotju s 84. členom ZJN-3 ter z načelom sorazmernosti, saj obravnavano merilo ni povezano s predmetom naročila, ponudnike pa lahko neupravičeno diskriminira.

Iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. JN-2/2017 z dne 19. 6. 2017, izhaja, da je naročnik v obravnavanem postopku javnega naročanja, ko je prejel vlagateljev zahtevek za revizijo, vložen (tj. dne 20. 6. 2017, kar je razvidno iz žiga na zahtevku za revizijo), že izvedel javno odpiranje ponudb. Ob upoštevanju navedenega in glede na dejstvo, da se ugotovljene kršitve nanašajo na nezakonito določeno merilo za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe, saniranje ugotovljenih kršitev zgolj z razveljavitvijo posameznih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila kot milejšim ukrepom ni možno (to bi namreč lahko povzročilo neenakopravnost med ponudniki, katerih ponudbe so bile že predložene in odprte, ter ostalimi potencialnimi ponudniki, ki bi ponudbe lahko oddali v morebitnem podaljšanem roku). V posledici navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila tako, da je v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila »Dobava in vzdrževanje avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja s prinosom zdravil za Lekarno Pobrežje«, za katerega je bilo obvestilo o naročilu male vrednosti, dne 30. 5. 2017 pod številko objave JN005451/2017-W01, objavljeno na Portalu javnih naročil.

Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v primeru odločitve za ponovno izvedbo postopka oddaje zadevnega javnega naročila le-tega izvede skladno z določili ZJN-3, pri čemer naj pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zlasti pa pri določanju meril, upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala preostalih zatrjevanj vlagatelja glede nezakonitosti postavljenega merila »hitrost« ter glede izvajanja testiranja v okviru tega merila, saj glede na zapisano ugotovitev v zvezi z (ne)povezanim merilom »hitrost« s predmetom javnega naročila, druge s tem povezane revizijske navedbe ne bi mogle več v ničemer vplivati na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške:

- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.800 točk (prva točka tar. št. 40 OT), kar ob upoštevanju 22% DDV znaša 1.007,96 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 28 točk (in sicer 2 % od 1.000 točk ter 1 % od 800 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 15,68 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 1.500,00 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 2.523,64 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški, saj za njegovo priznanje ni podlage v Odvetniški tarifi.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 8. 8. 2017


Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Odvetniška družba Zupančič, Tacol in Partnerji o.p., d.o.o., Nazorjeva 6a, 1000 Ljubljana,
- LEKARNE MARIBOR, Minařikova ulica 6, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.