018-128/2017 Javno podjetje Azienda pubblica Marjetica Koper, d.o.o. - s.r.l.

Številka: 018-128/2017-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva glede oddaje javnega naročila »Sukcesivna dobava: I. SKLOP: GORIVA in II. SKLOP: KURILNEGA OLJA, za obdobje 3 let« (v sklopu »Sukcesivna dobava: I. SKLOP: GORIVA, za obdobje 3 let«) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj OMV Slovenija, d. o. o., Koper, Ulica 15. maja 19, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnica Darinka Pavlica, Vojkovo nabrežje 23, Koper, zoper ravnanje naročnika MARJETICA KOPER, d. o. o. – s. r. l., Koper, Ulica 15. maja 4, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 31. 7. 2017

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 14. 6. 2017, se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 13. 4. 2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo goriv in kurilnega olja (v nadaljevanju: naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 20. 4. 2017 (s številko objave JN003659/2017-B01) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 21. 4. 2017 pa (s številko dokumenta 150370) v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2017/S 078.

Naročnik je dne 7. 6. 2017 sprejel »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 36/029-17 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se zadevno naročilo odda ponudniku »PETROL d.d., Dunajska 50, 1000 LJUBLJANA«, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji zadevnega naročila je bila na Portalu javnih naročil (s številko objave JN003659/2017-ODL01) objavljena dne 7. 6. 2017, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Naročnik je dne 19. 6. 2017 prejel zahtevek za revizijo, z dne 14. 6. 2017, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila »v I. Sklopu« in »odpravi kršitev tako, da« se »vlagatelja tega zahtevka pozove na dopolnitev ponudbene dokumentacije glede podatka o številu distribucijskih enot za dobavo goriva na območju Mestne občine Koper in občine Ankaran, oz. podredno pa, da naročnik dejstvo glede števila distribucijskih enot preveri sam, in ponovno opravi izbiro najugodnejšega ponudnika skladno z razpisno dokumentacijo« […] »sprejme odločitev o oddaji naročila za I. Sklop in povrne vlagatelju revizije vse stroške tega postopka«. Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da »naročnik pri izbiri ponudnika ni spoštoval razpisne dokumentacije v delu, ki določa izbiro najugodnejšega ponudnika«, izbira ponudnika pa »ni bila izvedena v skladu s postopkom, določenim v razpisni dokumentaciji«. Vlagatelj sicer ne zatrjuje, da je v ponudbi navedel »število distribucijskih enot za dobavo goriva na območju Mestne občine Koper in občine Ankaran«, vendar pa meni, da bi »moral naročnik ravnati skladno 5. odst. 89. čl. ZJN-3 ter skladno t. 7.3. razpisne dokumentacije«. Vlagatelj meni tudi, da je podatek o številu »distribucijskih enot za dobavo goriva na območju Mestne občine Koper in občine Ankaran« objektivno znan, da je bil znan naročniku, pa tudi, da gre v konkretnem primeru za očitno napako v ponudbi, ki bi jo lahko na podlagi šestega odstavka 89. člena ZJN-3 odpravil. Po zatrjevanju vlagatelja je naročnik v posledici »z odločitvijo o oddaji javnega naročila kršil temeljna načela javnega naročanja, in sicer načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti javnega naročanja«.

Naročnik je dne 26. 6. 2017 prejel »Izjasnitev izbranega ponudnika o navedbah predlagatelja zahtevka za revizijo«, z dne 23. 6. 2017 (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), v kateri izbrani ponudnik predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo. Izbrani ponudnik meni, da »naročnik ponudnikom ni dolžan omogočiti dopolnjevanja, popravljanja oziroma pojasnjevanja ponudbe, temveč gre zgolj za možnost«, v zvezi z zatrjevano očitno napako pa opozarja na šesti odstavek 89. člena ZJN-3.

Naročnik je dne 6. 7. 2017 sprejel »ODLOČITEV O ZAHTEVKU ZA REVIZIJO«, številka 36/029-17, s katero je zahtevek za revizijo, vključno z zahtevkom za povrnitev stroškov, v celoti zavrnil kot neutemeljen (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Naročnik zatrjuje, da »[n]i sporno, da vlagatelj v svoji ponudbi ni navedel v razpisni dokumentaciji izrecno zahtevanega podatka o številu distribucijskih enot«, opozarja, da ponudnikom ni bil »dolžan omogočiti dopolnitve, popravkov oz. pojasnjevanja ponudbe, temveč gre le za možnost«, ki jo ima, saj dolžnosti »k pozivu k dopolnjevanju ponudbe« […] »ne vsebujejo niti relevantne določbe ZJN-3 niti razpisna dokumentacija«. Po stališču naročnika »[z]ahtevani podatek, t.j. število distribucijskih enot vlagatelja na zahtevanem območju, v nobeni obliki ni bil razviden iz kateregakoli dela ponudbene dokumentacije vlagatelja«, zato »[ž]e po definiciji torej ne more iti za očitno napako, ker tega podatka v ponudbeni dokumentaciji vlagatelja sploh ni«.

Naročnik je z dopisom, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 12. 7. 2017, odstopil dokumentacijo o oddaji naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je vlagatelja s pozivom z dne 14. 7. 2017 pozvala na doplačilo takse, kar je vlagatelj storil 27. 7. 2017.

Državna revizijska komisija je dne 17. 7. 2017 prejela tudi vlagateljevo »OPREDELITEV do ODLOČITVE NAROČNIKA O ZAHTEVKU ZA REVIZIJO«, z dne 13. 7. 2017 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), v kateri se vlagatelj opredeljuje do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo in nasprotuje zatrjevanjem v njej.

Po proučitvi vse odstopljene dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje naročila, po proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega naročila naročnik prejel dve pravočasni ponudbi (ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo vlagatelja) za vsak sklop, pri čemer je ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno, ponudbo vlagatelja pa za nedopustno.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da vlagatelj zahtevek za revizijo vlaga le »v delu dodelitve javnega naročila za I. Sklop« (prvi odstavek na drugi strani zahtevka za revizijo), torej v sklopu »Sukcesivna dobava: I. SKLOP: GORIVA, za obdobje 3 let« (v nadaljevanju: sklop številka 1), ne pa v sklopu »Sukcesivna dobava: II. SKLOP: KURILNEGA OLJA, za obdobje 3 let«.

Upoštevaje izpostavljeni uvodni ugotovitvi je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da »naročnik pri izbiri ponudnika ni spoštoval razpisne dokumentacije v delu, ki določa izbiro najugodnejšega ponudnika« (tretji odstavek na drugi strani), izbira najugodnejšega ponudnika pa »ni bila izvedena v skladu s postopkom, določenim v razpisni dokumentaciji« (2. točka tretjega odstavka na strani 2). Po zatrjevanju vlagatelja je naročnik v posledici »z odločitvijo o oddaji javnega naročila kršil temeljna načela javnega naročanja, in sicer načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti javnega naročanja« (2. točka tretjega odstavka na strani 2).

V navezavi na navedeno je Državna revizijska komisija najprej proučila odločitev o oddaji naročila v vsebini, ki se nanaša na sklop številka 1, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik »po pregledu ponudbene dokumentacije« […] »zaradi neizpolnjevanja« […] »zahtev v razpisni dokumentaciji« vlagateljevo ponudbo v sklopu številka 1 »izloči[l] kot nedopustno« iz razloga, ker ta »v ponudbeni dokumentaciji« ni »podal podatka o številu distribucijskih enot za dobavo goriva na območju Mestne občine Koper in občine Ankaran, skladno z zahtevami« […] »iz razpisne dokumentacije (navedeno v točki II.3)« (5. točka odločitve o oddaji naročila).

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija proučila dokumentacijo v zvezi z oddajo naročila in ugotovila, da je naročnik v dokumentu »RAZPISNA DOKUMENTACIJA«, številka 36/014-17, z dne 18. 4. 2017, zapisal, da »v skladu z zahtevami in pogoji iz tega javnega razpisa vabi ponudnike, da oddajo ponudbo« (prvi odstavek Povabila k oddaji ponudbe). Naročnik je ob tem določil, da morajo biti vsi obrazci izpolnjeni skladno z zahtevami iz razpisa, ponudba pa mora vsebovati vse dokumente, naštete v prvem odstavku 1. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Iz točke 2.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe izhaja, da se bo ponudba štela za dopustno, če bo (med drugim) ustrezala potrebam in zahtevam naročnika, pa tudi, da mora ponudbena dokumentacija vsebovati vse v »navodilu in razpisni dokumentaciji zahtevane dokumente in izpolnjene obrazce oziroma izjave« […] »ter morebitne druge zahtevane podatke«. Zahteva, po kateri je »Obrazcu ponudbe« […] »potrebno priložiti vse podatke in dokumente, ki jih zahteva naročnik v razpisni dokumentaciji«, izhaja tudi iz obrazca »1. OBRAZEC PONUDBE«. Naročnik je ob tem podal izrecno opozorilo, da je ponudnik »obvezan, da pred oddajo ponudbe podrobno prouči razpisno dokumentacijo« (zadnji odstavek točke 2.4 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). V predstavljenem smislu je utemeljeno zatrjevanje naročnika, da »so bili ponudniki v obrazcu ponudbe (I. Obrazec ponudbe) na str. 17 izrecno opozorjeni, da morajo k obrazcu ponudbe priložiti vse podatke in dokumente, ki jih zahteva« […] »v razpisni dokumentaciji« (predzadnji odstavek na tretji strani odločitve o zahtevku za revizijo).

V točki 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik določil, da bosta v sklopu številka 1 za izbor najugodnejšega ponudnika uporabljeni merili »ponujena cena : do 80 točk« in »število distribucijskih enot za dobavo goriva v območju občine naročnika: do 20 točk«, izbran pa bo ponudnik, ki bo »od skupno največ 100 točk dosegel najvišj[e] število točk po seštevku« točkovanja po merilih za oddajo naročila. V alinei »C. Število distribucijskih enot v občini naročnika« točke 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik izrecno zahteval: »V ponudbo navesti število distribucijskih enot za dobavo goriva na območju Mestne občine Koper in občine Ankaran«. Glede na navedeno je ustrezno zatrjevanje naročnika, da »je v točki 3.C. razpisne dokumentacije (str. 10) izrecno navedel, da je potrebno v ponudbo navesti število distribucijskih enot za dobavo goriva na območju Mestne občine Koper in Občine Ankaran« (predzadnji odstavek na tretji strani odločitve o zahtevku za revizijo).

Ob proučitvi vlagateljeve ponudbe, z dne 29. 5. 2017 (v nadaljevanju: ponudba), je Državna revizijska komisija ugotovila, da v njej (kljub izrecnemu opozorilu naročnika, po katerem je vsak ponudnik »obvezan, da pred oddajo ponudbe podrobno prouči razpisno dokumentacijo« – zadnji odstavek točke 2.4 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) ni zahtevanega podatka o številu »distribucijskih enot za dobavo goriva na območju Mestne občine Koper in občine Ankaran«. Za razliko od vlagateljeve ponudbe, je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v ponudbi izbranega ponudnika, številka 082/17, z dne 26. 5. 2017, omenjeni podatki nahajajo na dokumentu »PETROL d.d., Ljubljana BENCINSKI SERVISI« (ta obsega 16 strani). Tako je upravičeno tudi zatrjevanje naročnika, da »[z]ahtevani podatek, t.j. število distribucijskih enot vlagatelja na zahtevanem območju, v nobeni obliki ni bil razviden iz kateregakoli dela ponudbene dokumentacije vlagatelja« (tretji odstavek na sedmi strani odločitve o zahtevku za revizijo).

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svoji ponudbi ni sledil izrecni zahtevi naročnika, določeni v točki 2.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v povezavi z alineo C točke 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), po kateri je morala v postopku oddaje zadevnega naročila ponudbena dokumentacija vsebovati (med drugim) vse »zahtevane podatke«, torej tudi navedbo »števil[a] distribucijskih enot za dobavo goriva na območju Mestne občine Koper in občine Ankaran«. Tudi ob upoštevanju 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna le tista ponudba, ki (med drugim) »ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila«. Glede na navedeno ni upravičeno zatrjevanje vlagatelja, da »[v]se zakonske znake opredelitve "dopustne ponudbe" ponudba vlagatelja na I. Sklop izpolnjuje« (tretji odstavek I. točke na tretji strani zahtevka za revizijo). Predstavljeni zaključek velja neodvisno od tega, ali je vlagatelj »oddal ponudbo, ki je vsebovala vse« v prvem odstavku 1. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe »zahtevane in pravilno izpolnjene obrazce« (drugi odstavek I. točke na tretji strani zahtevka za revizijo), saj je naročnik poleg dokumentov, naštetih v točki 2.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, zahteval, da mora ponudbena dokumentacija vsebovati (med drugim) vse »zahtevane podatke«, torej tudi navedbo »števil[a] distribucijskih enot za dobavo goriva na območju Mestne občine Koper in občine Ankaran«. Vlagatelj tega podatka v ponudbi sploh ni navedel (zapisal), v zahtevku za revizijo pa nasprotnega glede tega niti ne zatrjuje. V posledici je upravičen zapis naročnika, da »[n]i sporno, da vlagatelj v« […] »ponudbi ni navedel v razpisni dokumentaciji izrecno zahtevanega podatka o številu distribucijskih enot« (predzadnji odstavek na tretji strani odločitve o zahtevku za revizijo).

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da ni slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da bi ga naročnik v primeru, ko je dokument s podatkom o »števil[u] distribucijskih enot za dobavo goriva na območju Mestne občine Koper in občine Ankaran« v ponudbi manjkal, v predstavljenih okoliščinah konkretnega dejanskega stanja, ko vlagatelj izpostavljenega podatka v svoji ponudbi sploh ni navedel (zapisal), »skladno 5. odst. 89. čl. ZJN-3 ter skladno t. 7.3. razpisne dokumentacije« (drugi odstavek I. točke na tretji strani zahtevka za revizijo) moral pozvati na dopolnitev ponudbe. V prvem odstavku točke 7.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik namreč jasno (in primerljivo petemu odstavku 89. člena ZJN-3) zapisal, da v primeru, če »so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo,« […] »lahko zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načelom enake obravnave in transparentnosti. V takšnih primerih bo naročnik postopal v skladu z določili 89. člena ZJN-3. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, bo naročnik ponudbo gospodarskega subjekta izključil. Naročnik lahko pri preverjanju izpolnjevanja zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila od gospodarskega subjekta zahteva dodatna pooblastila, ki bi jih potreboval pri preverjanju podatkov iz uradnih evidenc« (opomba: podčrtala Državna revizijska komisija). Glede na to je v navedenem smislu upravičeno zatrjevanje izbranega ponudnika, da »naročnik ponudnikom ni dolžan omogočiti dopolnjevanja, popravljanja oziroma pojasnjevanja ponudbe, temveč gre zgolj za možnost, ki mu jo daje ZJN-3« (drugi odstavek na drugi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), v tem smislu pa so upravičena tudi po vsebini primerljiva zatrjevanja naročnika v tretjem odstavku na četrti strani ter v drugem in tretjem odstavku na peti strani odločitve o zahtevku za revizijo. Pri tem ne gre prezreti niti dejstva, da vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi sam izpostavlja, da »lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da ponudnik v ustreznem roku predloži manjkajoče dokumente ali dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacijo« (zadnji odstavek na tretji strani), ne pa, da je naročnik dolžan oziroma da mora to storiti. V posledici tako ni pravilno zatrjevanje vlagatelja v zahtevku za revizijo, da se »je naročnik v razpisnih pogojih v t. 7.3.« […] »na dopolnitev ponudbene dokumentacije zavezal« (tretji odstavek na peti strani), pač pa je pravilno zatrjevanje vlagatelja, po katerem »je naročnik v razpisnih pogojih v t. 7.3. predvidel možnosti dopolnitve ponudbene dokumentacije« (tretji odstavek na peti strani). Obe razlagi točke 7.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nasprotju z vlagateljevim zatrjevanjem, da »je naročnik v razpisnih pogojih v t. 7.3. predvidel možnosti dopolnitve ponudbene dokumentacije oz. se je na dopolnitev ponudbene dokumentacije zavezal« – tretji odstavek na peti strani) namreč nista sopomenski, niti obeh razlag točke 7.3 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe ne omogočajo oziroma ne dopuščajo. Naročnik se mora v zvezi s tem, kot je Državna revizijska komisija zapisala že v sklepu, številka 018-057/2017-7, z dne 31. 3. 2017, »strogo držati pravil, ki jih je sam vnaprej določil v razpisni dokumentaciji«. Glede na zapisano tudi ni utemeljeno zatrjevanje vlagatelja, da bi ga moral naročnik že iz razloga, ker je »oddal ponudbo, ki je vsebovala vse zahtevane dokumente, skladno z zahtevami s 1. točke navodil za izdelavo razpisne dokumentacije«, pozvati na dopolnitev ponudbe (peti odstavek na peti strani zahtevka za revizijo).

Ker se podatek o »števil[u] distribucijskih enot za dobavo goriva na območju Mestne občine Koper in občine Ankaran« nanaša na eno od dveh meril za oddajo zadevnega naročila v sklopu številka 1, gre za element ponudbe, ki vpliva ali bi lahko vplival na drugačno razvrstitev ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku naročanja, zato zanj v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja (ko vlagatelj izpostavljenega podatka v ponudbi sploh ni navedel) tudi sicer velja strožje pravilo, normirano v šestem odstavku 89. člena ZJN-3.

V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da naročnik s tem, ko ga ni pozval, da predloži manjkajoč dokument oziroma dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacijo v ponudbi, predloženi v sklopu številka 1, ni ravnal v skladu s prvim odstavkom točke 7.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, niti, da ni ravnal v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 (v povezavi z načeli, na katerih temelji javno naročanje – naslov 1.3. prvega poglavja ZJN-3). Glede na navedeno tako niso utemeljena zatrjevanja vlagatelja v zahtevku za revizijo, da »naročnik pri izbiri ponudnika ni spoštoval razpisne dokumentacije v delu, ki določa izbiro najugodnejšega ponudnika«, da izbira najugodnejšega ponudnika »ni bila izvedena v skladu s postopkom, določenim v razpisni dokumentaciji« in da je naročnik v zvezi s tem »z odločitvijo o oddaji javnega naročila kršil temeljna načela javnega naročanja« (2. točka tretjega odstavka na strani 2, po vsebini primerljivo pa tudi več drugih mest zahtevka za revizijo). Upravičeno je namreč zatrjevanje naročnika, da bi šlo za kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov v primeru, če »bi izbranega ponudnika pozival k dopolnitvi, vlagatelja pa ne«, vlagatelj pa »niti ne trdi, niti ne izkaže, da bi naročnik izbranega ponudnika« […] »pozval k morebitni pojasnitvi ali dopolnitvi« ponudbe (četrti odstavek na peti strani odločitve o zahtevku za revizijo). Kot še zatrjuje naročnik »izbrani ponudnik ni bil pozvan h kakršnikoli dopolnitvi«, ker »to niti ni bilo potrebno« (četrti odstavek na peti strani odločitve o zahtevku za revizijo).

V navezavi na zatrjevanja vlagatelja, da je z odločitvijo o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na sklop številka 1, naročnik kršil tudi »načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti« (2. točka tretjega odstavka na strani 2 zahtevka za revizijo; vsebinsko primerljivo tudi predzadnji odstavek na drugi strani in drugi odstavek na šesti strani zahtevka za revizijo), pa Državna revizijska komisija pripominja, da je že v več odločitvah zapisala, da načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti v prvi vrsti ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa. Le-ta se odraža zlasti v racionalni porabi javnofinančnih sredstev, skladno s 6. členom ZPVPJN pa pravno varstvo javnega interesa v postopku oddaje javnega naročila lahko uveljavljajo zagovorniki javnega interesa, ki so taksativno navedeni v drugem odstavku omenjenega člena (med njimi pa ni vlagatelja). Že po naravi stvari se zato ponudnik v zahtevku za revizijo praviloma ne more uspešno sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj se z njim varuje javni interes in ne interes posameznega ponudnika, kar velja tudi za vlagatelja v postopku oddaje naročila. V predstavljenem smislu so tako upravičena tudi vsebinsko primerljiva zatrjevanja naročnika v petem odstavku na osmi strani odločitve o zahtevku za revizijo.

Iz razloga, ker lahko zagovorniki javnega interesa, našteti v drugem odstavku 6. člena ZPVPJN, pravno varstvo v postopku oddaje javnega naročila uveljavljajo že na podlagi zakona, pravnega varstva pa niso uveljavljali, Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevemu predlogu, da »zagovornike javnega interesa pozove na izjasnitev, ali bodo« […] »uveljavljali kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti« (zadnji odstavek na četrti strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Državna revizijska komisija je namreč ocenila, da že na podlagi dejstva, da zagovorniki javnega interesa zahtevka za revizijo niso vložili, tega nimajo namena storiti. Poleg tega ZPVPJN ne predvideva, da bi Državna revizijska komisija zagovornike javnega interesa v primeru, ko zahtevka za revizijo ne vložijo, še posebej pozvala »na izjasnitev, ali bodo« […] »uveljavljali kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti«, niti ji tega ravnanja ne nalaga.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja tudi ne gre za očitno napako, katere popravek ali dopolnitev dopušča šesti odstavek 89. člena ZJN-3. Ker vlagatelj v svoji ponudbi v delu, ki se v sklopu številka 1 nanaša na »število distribucijskih enot za dobavo goriva v območju občine naročnika: do 20 točk« kot merilo za oddajo naročila, ni navedel števila »distribucijskih enot za dobavo goriva na območju Mestne občine Koper in občine Ankaran«, je vlagateljevo ponudbo v tem delu razumeti na način, da ocenjevanja po tem merilu ne uveljavlja, kar pomeni, da je njegova ponudba po tem merilu lahko ovrednotena edinole z 0 točkami (njegova ponudba pa po vrednotenju ponudb v sklopu številka 1 ob prejetih 0 točkah po tem merilu ne bi bila najugodnejša). V primeru, če bi se vlagatelju dopustilo, da v tem delu svojo ponudbo popravi ali dopolni (v smislu šestega odstavka 89. člena ZJN-3) z navedbo števila »distribucijskih enot za dobavo goriva na območju Mestne občine Koper in občine Ankaran«, kar bi mu lahko pri vrednotenju njegove ponudbe po tem merilu prineslo (v primeru navedbe treh ali več distribucijskih enot za dobavo goriva) dodatnih 20 točk, bi vlagatelj s tem popravil oziroma dopolnil svojo ponudbo v sklopu številka 1 tako, da bi bila s tem dejansko predlagana nova ponudba. Vlagatelj namreč v ponudbi v sklopu številka 1 ocenjevanja po merilu »število distribucijskih enot za dobavo goriva v območju občine naročnika« ni uveljavljal, saj podatka v zvezi s tem sploh ni navedel (zapisal), kar pomeni, da bi bila ponudba po omenjenem merilu lahko ovrednotena edinole z 0 točkami, s popravkom oziroma dopolnitvijo ponudbe pa bi z domnevno morebitno navedbo ene, dveh, treh ali več »distribucijskih enot za dobavo goriva na območju Mestne občine Koper in občine Ankaran« vlagatelj dejansko predlagal novo ponudbo glede elementov ponudbe, ki bi lahko vplivali in (če bi po pri merilu »število distribucijskih enot za dobavo goriva v območju občine naročnika« prejel 20 točk) vplivajo na drugačno razvrstitev njegove ponudbe v sklopu številka 1 glede na preostalo ponudbo, ki jo je naročnik prejel v postopku naročanja (to je ponudbo izbranega ponudnika). Na dejstvo, da »gre v konkretnem primeru za podatek, ki se upošteva kot merilo« in »bi dopolnitev ponudbe s tem podatkom dejansko pomenila novo ponudbo«, upravičeno v drugem odstavku na sedmi strani (primerljivo v tretjem odstavku na šesti strani) odločitve o zahtevku za revizijo opozarja tudi naročnik. Državna revizijska komisija je tako že v sklepu, številka 018-014/2017-5, z dne 28. 2. 2017 (v nadaljevanju: sklep številka 018-014/2017-5), navedla, da je očitnost napake »potrebno presojati z vidika možnosti njenega odkritja oziroma ugotovitve. Napaka je namreč očitna le, če jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled, prima facie, kar pomeni, da jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin dejanskega stanja oziroma s preverjanjem pravilnosti le-tega. Da pa ne bi dopolnitev ali poprava podatka, ki je bil predhodno opredeljen za očitno napako, dejansko pomenila podaje predloga nove ponudbe, mora biti pravilen podatek naročniku znan (posledično pa tudi na objektivni ravni preverljiv) že ob ugotovitvi očitne napake. V kolikor se namreč naročnik s pravilnim podatkom in s tem s pravo ponudnikovo voljo prvič seznani šele ob odpravi očitne napake, ni mogoče zaključiti, da zaradi dopolnitve ali popravka slednje po roku za oddajo ponudbe ni bila dejansko predlagana nova ponudba«.

Ker vlagatelj podatka o »števil[u] distribucijskih enot za dobavo goriva na območju Mestne občine Koper in občine Ankaran« v svoji ponudbi sploh ni navedel (zapisal), kar pomeni, da v ponudbi v sklopu številka 1 ocenjevanja po merilu »število distribucijskih enot za dobavo goriva v območju občine naročnika« sploh ni uveljavljal, s strani vlagatelja zatrjevane napake, tudi če bi zanjo dejansko šlo, v objektivnem smislu ni »moč zaznati na prvi pogled, prima facie«, torej »neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin dejanskega stanja oziroma s preverjanjem pravilnosti le-tega«. V zahtevku za revizijo zatrjevani podatek, da vlagatelj v sklopu številka 1 ponudbe uveljavlja vrednotenje po tem merilu, naročniku tako ni mogel biti »znan (posledično pa tudi na objektivni ravni preverljiv)« že v trenutku proučitve ponudbe, pač pa je domnevna napaka, ki (kot je bilo to ugotovljeno že doslej) ni očitna, zatrjevana šele v zahtevku za revizijo. Naročnik bi podatek o tem, ali vlagatelj v sklopu številka 1 ponudbe sploh uveljavlja vrednotenje po merilu »število distribucijskih enot za dobavo goriva v območju občine naročnika«, lahko preveril zgolj na način, da bi vlagatelja pozval, da mu pojasni, ali uveljavlja vrednotenje po tem merilu, nato pa še z dopolnitvijo (navedbo) podatka o »števil[u] distribucijskih enot za dobavo goriva na območju Mestne občine Koper in občine Ankaran«, s čimer bi bila dejansko predlagana nova ponudba in to glede elementov ponudbe, ki bi lahko vplivali in (če bi po merilu »število distribucijskih enot za dobavo goriva v območju občine naročnika« vlagateljeva ponudba prejela 20 točk) tudi vplivajo na drugačno razvrstitev njegove ponudbe v sklopu številka 1 glede na preostalo ponudbo, ki jo je naročnik prejel v postopku naročanja (to je ponudbo izbranega ponudnika). V postopkih javnega naročanja je namreč potrebno zahtevana dejstva in podatke izkazati v ponudbi, Državna revizijska komisija pa je že v svojem sklepu številka 018-014/2017-5 zapisala, da v primeru, če se »naročnik s pravilnim podatkom in s tem s pravo ponudnikovo voljo prvič seznani šele ob odpravi očitne napake, ni mogoče zaključiti, da zaradi dopolnitve ali popravka slednje po roku za oddajo ponudbe ni bila dejansko predlagana nova ponudba«. V posledici predstavljenih dejstev in ugotovitev iz doslej pojasnjenih razlogov ni prepričljivo zatrjevanje vlagatelja, da »je naročniku bilo takoj znano, da je pri ponudbi vlagatelja prišlo do očitne napake«.

Dosedanjih ugotovitev in zaključkov v ničemer ne spreminjajo zatrjevanja vlagatelja, da »je naročnik od zadnjega javnega naročila v letu 2013« […] »do tega predmetnega javnega naročila blago iz I. Sklopa kupoval in kupuje pri vlagatelju« (tretji odstavek na četrti strani zahtevka za revizijo). Podatek, da »ima vlagatelj na območju MO Koper ter sedaj občine Ankaran« […] »najmanj 11 bencinskih servisov v občini Koper ter najmanj 1 bencinski servis v občini Ankaran« (tretji odstavek na četrti strani zahtevka za revizijo), namreč iz vlagateljeve ponudbe ne izhaja.

Neodvisno od dosedanjih zaključkov pa vlagatelj tudi sicer ni dokazal, da se ta podatek »od zadnjega javnega naročila v letu 2013« ni spremenil (na kar v odločitvi o zahtevku za revizijo upravičeno opozarja tudi naročnik) in je (zato) »naročniku dobro zna[n]« (tretji odstavek na četrti strani zahtevka za revizijo). Iz zadnjega odstavka na peti strani odločitve o zahtevku za revizijo tako izhaja, da naročniku »informacija o točnem številu bencinskih servisov ni bila znana«, vlagatelj pa v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo tudi sam navaja, da navedba naročnika, da »bi se število bencinskih servisov od leta 2013 pa do leta 2017 lahko spremenilo, sicer načeloma drži« (tretji odstavek na tretji strani). Poleg tega podatek, po katerem »vlagatelj poseduje 12 distribucijskih enot v MO Koper« […] »in Ankaran«, v nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja, ne »izhaja tudi iz Aneksa št. 1, med vlagateljem in naročnikom podpisanega dne 06.02.2017« (tretji odstavek na četrti strani zahtevka za revizijo). Takšnega zaključka namreč (v nasprotju z zatrjevanji vlagatelja) ni mogoče napraviti že ob upoštevanju zapisa »[n]a podlagi izkušenj z dobaviteljem OMV SLOVENIJA d.o.o. v predhodnih letih«, kot izhaja iz tretjega odstavka prve alinee 1. člena »Aneksa št. 1«. Na to, da »iz samega aneksa ne izhaja konkretna številka bencinskih servisov«, upravičeno v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na sedmi strani) opozarja tudi naročnik. Prav tako je preveč poenostavljen zaključek vlagatelja, da je naročniku »število bencinskih servisov« vlagatelja »v MO Koper in Občini Ankaran znano« iz razloga, ker »spiska bencinskih servisov ni zahteval ob podpisu aneksa« (tretji odstavek na tretji strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), »2. čl. Aneksa« pa tudi ne izkazuje jasno in prepričljivo, da »je naročnik pri sprejemu ponudbe v predmetnem postopku vedel, da vlagatelj od leta 2013 števila bencinskih servisov ni spreminjal« (tretji odstavek na tretji strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Iz 2. člena omenjenega aneksa namreč izhaja le, da se »pogodba o izvedbi javnega naročila podaljša pod enakimi cenami in pogoji kot so v pogodbi razen v delu, ki se nanaša na podaljšanje pogodbe«. Glede »Seznam[a] distribucijskih enot (bencinskih servisov) v MO Koper in občini Ankaran« zadostuje zaključek, da je priložen šele zahtevku za revizijo in ga v ponudbi vlagatelja ni najti (torej je predložen prepozno).

V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik s tem, ko opustitve navedbe podatka o »števil[u] distribucijskih enot za dobavo goriva na območju Mestne občine Koper in občine Ankaran« v vlagateljevi ponudbi ni obravnaval kot očitne napake, ki jo je na podlagi šestega odstavka 89. člena ZJN-3 mogoče popraviti ali dopolniti, kršil šesti odstavek 89. člena ZJN-3 (v povezavi z načeli, na katerih temelji javno naročanje – naslov 1.3. prvega poglavja ZJN-3) oziroma dokumentacijo v zvezi z oddajo naročila.

Kot je Sodišče Evropske unije zapisalo že v več svojih odločitvah, mora naročnik ravnati strogo v skladu z merili, ki jih je sam določil (glej v tem smislu na primer sodbo Sodišča Evropske unije, dne 29. 4. 2004 sprejeto v zadevi številka C 496/99 P, Komisija Evropskih skupnosti proti CAS Succhi di Frutta SpA, ECLI:EU:C:2004:236, točka 115, sodbo Sodišča Evropske unije, dne 10. 10. 2013 sprejeto v zadevi številka C 336/12, Ministeriet for Forskning, Innovation og Videregående Uddannelser proti Manova A/S, ECLI:EU:C:2013:647, točka 40, sodbo Sodišča Evropske unije, dne 6. 11. 2014 sprejeto v zadevi številka C 42/13, Cartiera dell’Adda SpA proti CEM Ambiente SpA, ECLI:EU:C:2014:2345, točka 42, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije, dne 11. 5. 2017 sprejeto v zadevi številka C 131/16, Archus sp. z o.o., Gama Jacek Lipik proti Polskie Górnictwo Naftowe i Gazownictwo S.A., ECLI:EU:C:2017:358, točka 33), kar velja tudi za presojo izpolnjevanja konkretnih zahtev, ki jih je naročnik določil v točki 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v tej točki je naročnik med drugim izrecno zahteval: »V ponudbo navesti število distribucijskih enot za dobavo goriva na območju Mestne občine Koper in občine Ankaran«). Ta stroga obveznost je del načela enakega obravnavanja ponudnikov in iz njega izhajajoče obveznosti po preglednosti, ki ju morajo naročniki spoštovati. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah je ponudnik tisti, od katerega se pričakuje, da pripravi ponudbo z ustrezno skrbnostjo in odgovornostjo (posebej še v vsebinah, kot izhajajo iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3), v kolikor ponudba ni pripravljena skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, pa posledice nosi ponudnik sam.

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljenega zavrnila.

Čeprav navedeno v ničemer ne vpliva na predmetno odločitev, Državna revizijska komisija v zvezi z zatrjevanjem vlagatelja, da »bi z dopolnitvijo ponudbe« […] »tudi dejansko izkazal svojo sposobnost – to je, da opravlja maloprodajo goriv na bencinskih servisih« (četrti odstavek na drugi strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), pripominja, da se v konkretnem primeru pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe nanaša na podatke v zvezi z merili za oddajo naročila (ne pa na podatke v zvezi s pogoji za sodelovanje).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo in v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo zahteva, da mu naročnik povrne stroške postopka.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 31. 7. 2017


Predsednik senata
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
– MARJETICA KOPER, d. o. o. – s. r. l., Koper, Ulica 15. maja 4, 6000 Koper – Capodistria
– odvetnica Darinka Pavlica, Vojkovo nabrežje 23, 6000 Koper – Capodistria
– PETROL, d. d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu