018-109/2017 Republika Slovenije, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Številka: 018-109/2017-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Svetovalska in komunikacijska podpora pridobivanju strateških investitorjev in tujih neposrednih investicij v obdobju 12 mesecev od sklenitve pogodbe dalje« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Propiar družba za odnose z javnostmi d.o.o., Dunajska cesta 151, Ljubljana, ki jo zastopa odvetnik Blaž Bolcar, Cesta IX. korpusa 46, Solkan (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.07.2017

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji naročila št. 430-15/2016/24, z dne 05.05.2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.255,82 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 29.12.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 008061/2016-W01. Naročnik je dne 05.05.2017 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-15/2016/24, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Pristop družba za komunikacijski management d.o.o., Trubarjeva cesta 79, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna in (ob upoštevanju treh meril za ocenitev ponudb) najugodnejša.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 18.05.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi oziroma (podredno), da mu naročnik omogoči vpogled v tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanašajo na merila ter mu dopusti, da po vpogledu zahtevek za revizijo dopolni. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da naročnikova odločitev ni pravilna in zakonita. Navaja, da je naročnik njegovo ponudbo v okviru merila 3 (Metodologija dela ponudnika) ocenil s 15 točkami, pri čemer je zapisal, da ponudba »ni dovolj jasno nakazala načina realizacije zastavljene naloge oziroma postopkov dela«, ter da »ne vsebuje dovolj jasno opredeljenih ustreznih konkretnih podpornih zmogljivosti ter raziskovalnih orodij, ki so pomembna za izvedbo predmetnega javnega naročila«. Vlagatelj zatrjuje, da je navedena ocena pavšalna in je ni mogoče preizkusiti, saj temelji na navajanju nejasnih trditev. Z navedenim je naročnik kršil temeljna načela javnega naročanja (načelo enakopravne obravnave ponudnikov, načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo transparentnosti javnega naročanja) in 90. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3). Vlagatelj navaja, da je naročnik merilo 3 (Metodologija dela ponudnika) opisal na naslednji način: »V okviru merila 3 se meri predstavitev izvedbe javnega naročila, ki je razvidna iz dispozicije, in sicer uporaba metod in sodobnih pristopov. Ponudnik mora jasno nakazati način realizacije zastavljene naloge oziroma postopke dela. Pri tem morajo biti jasno opredeljene ustrezne podporne zmogljivosti ter raziskovalna orodja, ki so pomembna za izvedbo naročila«. Iz izpodbijane odločitve pa je razvidno, da je vlagatelj le delno navedel predvidene postopke in metodologijo, ki ji bo sledil pri svojem delu za realizacijo predvidenih ciljev. Naročnik pri tem ni obrazložil, v katerem delu in zakaj meni, da je vlagatelj le delno navedel predvidene postopke in metodologijo. Vlagatelj zatrjuje, da je v ponudbi jasno in celovito navedel metodo in njeno uporabo, navedel pa je tudi vir metode. Z opisanim se očitno strinja tudi naročnik, saj je pri ocenjevanju ponudbe v okviru merila 2 (Celovitost vsebine projekta - vsebina dispozicije) navedel, da vlagateljeva ponudba jasno izkazuje, da pokriva vsa osnovna področja in vsebinske sklope ter natančno navaja opredeljene aktivnosti, ki bodo izvedene pri realizaciji naročila. Naročnik je prav tako navedel, da je vlagatelj predstavil tudi sprejete strokovne podlage, smernice in dobre prakse, ki jim bo sledil pri svojem delu. Vlagatelj zatrjuje, da bi mu zgolj jasna in konkretna obrazložitev omogočila možnost učinkovitega pravnega varstva, saj bi se le na ta način lahko seznanil s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve. Vlagatelj se sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-063/2017 in 018-096/2016. Navaja, da mora odločitev o oddaji naročila (v skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije) vsebovati jasne in nedvoumne razloge, saj se ponudniki le na ta način lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Ker naročnik jasnih in odločilnih dejstev ni navedel, je kršil ZJN-3. Vlagatelj še navaja, da mu je naročnik onemogočil vpogled v tiste podatke iz ponudbe izbranega ponudnika, ki so vplivali na razvrstitev ponudb v okviru merila 3 (Metodologija dela ponudnika). Z navedenim je naročnik ravnal v nasprotju z določbo drugega odstavka 35. člena ZJN-3, ki določa, da so javni vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru meril.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 29.05.2017, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Zatrjuje, da je vlagateljev zahtevek za revizijo (v smislu petega odstavka 5. člena ZPVPJN) nedopusten. Iz zahtevka za revizijo je namreč razvidno, da vlagatelj oporeka merilom, naročnika pa v zvezi z merili predhodno ni opozoril na kršitev. Tudi vlagateljevi očitki, ki se nanašajo na nepravilnost odločitve in pomanjkljivo obrazložitev, se dejansko nanašajo na razpisno dokumentacijo, zato zahtevek za revizijo tudi v tem delu ni dopusten. Poleg tega so vlagateljevi očitki neutemeljeni tudi po vsebini. Naročnik je namreč dovolj jasno navedel, zakaj je vlagateljeva ponudba pri merilu 3 prejela (le) 15 točk. Kot je zapisal naročnik, vlagatelj ni natančno navedel uporabe metod in pristopov, ni dovolj jasno nakazal načina realizacije zastavljene naloge oziroma postopkov dela. Naročnik je tudi navedel, da ponudba sicer vsebuje splošni akcijski komunikacijski načrt za področje odnosov z javnostmi (in sicer v obliki miselnega vzorca in brez ustreznih tekstualnih pojasnil za izvedbo konkretnega javnega naročila), ne vsebuje pa dovolj jasno opredeljenih ustreznih konkretnih podpornih zmogljivosti ter raziskovalnih orodij, ki so pomembna za izvedbo predmetnega javnega naročila. Vlagatelj navedeno obrazložitev ignorira ter se sklicuje na njene, iz konteksta iztrgane dele. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je naročnik jasno in določno navedel vsebinske pomanjkljivosti tega dela vlagateljeve ponudbe. Iz obrazložitve tako izhaja, da je vlagatelj dispozicijo pripravil v obliki miselnega vzorca, brez ustreznih tekstualnih pojasnil ter (posledično) brez jasne opredelitve ustreznih podpornih zmogljivosti in raziskovalnih orodij, ki so pomembni za izvedbo javnega naročila. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji podal zahtevo, da mora ponudnik čim bolj natančno opisati ključne aktivnosti in postopke za izvedbo naročila ter na ta način predvideti tudi postopke in aktivnosti, ki jih bodo izvedli člani delovne skupine. Vlagateljeva predstavitev v miselnem vzorcu in brez ustreznih tekstualnih pojasnil pa tej zahtevi ne ustreza. Če bi bila obrazložitev še podrobnejša, opozarja izbrani ponudnik, bi moral naročnik razkriti posamezne rešitve in ideje sodelujočih ponudnikov, s čimer pa bi lahko kršil določila o poslovni skrivnosti ter izničil konkurenčne prednosti posameznih ponudnikov. Vlagatelj je imel tako na razpolago dovolj informacij za uveljavljanje pravnega varstva. Poleg tega se vlagatelj ni opredelil do naročnikove ugotovitve o tem, da je njegova dispozicija pomanjkljiva iz razloga, ker je ponujena v obliki miselnega vzorca in ne vsebuje potrebnih tekstualnih opredelitev in pojasnil. Vlagatelj se pri tem povsem zmotno sklicuje na naročnikovo ocenjevanje njegove ponudbe v okviru merila 2 (Celovitost vsebine projekta - vsebina dispozicije), saj to merilo meri vsebinsko obsežnost ponudbe oziroma dispozicije, v okviru merila 3 (Metodologija dela ponudnika) pa je naročnik ocenjeval primernost in popolnost metodologije oziroma načina dela ponudnika. Izbrani ponudnik še navaja, da predstavlja vsebina njegove dispozicije avtorsko delo in njegovo konkurenčno prednost. Z razkritjem teh podatkov bi mu zato nastala gospodarska škoda (vlagatelj se s tem v zvezi sklicuje na sodbo sodišča ES v zadevi C-450/06, Varec proti Belgiji). Tudi sam revizijski postopek ne more biti razlog za razkritje takšne poslovne skrivnosti, za odločitev o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo pa zadošča že vpogled Državne revizijske komisije v ta del njegove ponudbe. Poleg tega tudi vlagateljev pooblaščenec pri vpogledu v ponudbo ni nasprotoval naročnikovi odločitvi o tem, da bo upošteval sklep izbranega ponudnika, s katerim je določil tiste dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost.

Naročnik je z dokumentom, št. 430-15/2016/34, z dne 06.06.2017, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Zatrjuje, da je v razpisni dokumentaciji jasno navedel, da bo v okviru merila 3 (Metodologija dela ponudnika) ocenjeval vsebinsko primernost in popolnost ponudb glede predvidenih postopkov in metodologij v korelaciji z realizacijo predvidenih ciljev projekta, pri čemer je določil, da bo ponudnik, ki bo zelo natančno navedel predvidene postopke ter metodologijo, ocenjen s 30 točkami, ponudnik, ki bo delno navedel predvidene postopke ter metodologijo, bo prejel 15 točk, če pa bo ponudnik neustrezno in nejasno navedel predvidene postopke, ne bo prejel nobene točke. Naročnik navaja, da je v obrazložitvi jasno opredelil vsebinske pomanjkljivosti spornega dela vlagateljeve ponudbe oziroma dispozicije. Evidentno torej je, da je vlagatelj dispozicijo pripravil v obliki miselnega vzorca, brez tekstualnih pojasnil ter posledično brez jasne opredelitve ustreznih konkretnih podpornih zmogljivosti in raziskovalnih orodij, pomembnih za izvedbo predmetnega naročila. Navedeno pa potrjuje zaključek, da vlagatelj ni dovolj jasno in natančno nakazal načina realizacije zastavljene naloge (postopkov dela) oziroma da njegova dispozicija le delno (in ne v celoti oziroma zelo natančno) navaja predvidene postopke in metodologijo dela, to pa ustreza 15 točkam, kot je predvideno v razpisni dokumentaciji. Naročnik še opozarja, da je v razpisni dokumentaciji (na 12. strani) podal zahtevo, da mora ponudnik čim bolj natančno opisati ključne aktivnosti in postopke za izvedbo naročila ter na enak način predvideti postopke in aktivnosti, ki jih bodo izvedli člani skupine. Vlagateljeva predstavitev v miselnem vzorcu, ki je brez ustreznih tekstualnih pojasnil, pa tej zahtevi ne ustreza. Z navedenim se strinja tudi vlagatelj, saj priznava, da je metodologijo predstavil v obliki infografike. Vlagatelj je tako dispozicijo pripravil pomanjkljivo, brez jasne in natančne opredelitve konkretnih orodij in metodologij ter načina realizacije in postopkov dela, kar je mogoče ugotoviti že na prvi pogled. Izpodbijana odločitev je zato pravilna in zakonita ter objektivno preverljiva. V zvezi z vlagateljevimi očitki, ki se nanašajo na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, se naročnik strinja z izbranim ponudnikom in povzema njegove navedbe. Državna revizijska komisija jih zato (v izogib ponavljanju) ne navaja ponovno.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 16.06.2017, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj vztraja pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo. Navaja še, da je njegov predstavnik na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika izjavil, da je naročnikova odločitev, da mu ne omogoči vpogleda v sporni del ponudbe, nezakonita, pri čemer se je skliceval na drugi odstavek 35. člena ZJN-3. Navaja tudi, da ZJN-3 ne vsebuje instituta dodatne obrazložitve, zato mora naročnik svojo odločitev obrazložiti jasno in konkretno ter s tem omogočiti njeno preverljivost oziroma učinkovito pravno varstvo. Zatrjuje še, da prihaja naročnik sam s seboj v nasprotje, saj iz njegovih navedb tokrat izhaja, da vlagateljeva dispozicija ni ustrezna zaradi predstavitve v obliki infografike, zatrjevana odsotnost tekstualnih pojasnil pa po vlagateljevemu mnenju lahko predstavlja le procesni razlog. Navedeno, zatrjuje vlagatelj, kaže na naročnikovo pristranskost in favoriziranje izbranega ponudnika. Vlagatelj pojasnjuje, da je infografika (miselni vzorec) uveljavljena tehnika zajemanja in zapisovanja informacij pri reševanju problemov, načrtovanju, predstavljanju, učenju, ki olajšuje pomnjenje. Infografika izpostavi bistveno - ključne besede in pomembne informacije (večja pisava, barve, risbe v obliki piktogramov), prikazuje povezave med posameznimi deli, zaporednost in medsebojno povezanost sestavnih delov, s čimer aktivira celotne možgane. Ob navedenem je jasno, da infografika ali miselni vzorec ne more predstavljati neustrezne navedbe zahtevanih informacij oziroma podatkov iz razpisnih pogojev. Vlagatelj opozarja, da iz opisa merila ne izhaja, da mora biti metodologija tekstualno pojasnjena, pač pa, da bo ponudnik ocenjen s 30 točkami, če bo jasno navedel predvidene postopke in metodologijo. Pri tem gre torej za nezapisan, dodaten in arbitraren kriterij naročnika. Vlagatelj tudi navaja, da v razpisni dokumentaciji ni bil zahtevan natančen opis, temveč so bile zahtevane natančne navedbe predvidenih postopkov in metodologije, kar pa je vlagatelj z grafično predstavitvijo tudi storil. Vlagatelj še opozarja, da so v primeru, če je obrazložitev pomanjkljiva, zagotovljena pravna sredstva le navidezna. V konkretnem primeru, zaključuje vlagatelj, naročnik ni sledil ustavnim standardom obrazložitve, ki so zagotovljeni v 25. členu Ustave Republike Slovenije.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je obrazložitev odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika pomanjkljiva in pavšalna, zato je ni mogoče preizkusiti. Zatrjuje tudi, da bi mu zgolj jasna in konkretna obrazložitev omogočila možnost učinkovitega pravnega varstva.

6. člen ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem javnem postopku, kar se (upoštevaje vrednosti iz 22. člena ZJN-3) zagotavlja z objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije in na Portalu javnih naročil. Navedeno načelo se nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj le-tega zlasti na objave javnih naročil, razpisno dokumentacijo, postopek odpiranja ponudb in dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem in pregledovanjem ponudb. Konkretizirano je tudi v tretjem odstavku 90. člena ZJN-3, ki določa, da mora odločitev o oddaji naročila vsebovati:
- razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo,
- značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma,
- razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju,
- v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (tudi v obeh odločitvah, na kateri opozarja vlagatelj), morajo odločitev o oddaji naročila spremljati ustrezne informacije ponudnikom (ugotovitve in razloge zanjo), ki so bistvenega pomena pri uveljavljanju pravnega varstva v revizijskem postopku, med drugim tudi povzetek ustreznih razlogov za zavrnitev ponudb neuspešnih ponudnikov. Obrazložitev odločitve o oddaji naročila mora vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločitev o oddaji naročila zakonita ali ne. Pri tem sicer ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve o oddaji naročila vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve o oddaji naročila. Vendar pa morajo biti v povezavi z odločitvijo jasno in nedvoumno navedena glavna pravna in dejanska dejstva. Ponudnik lahko namreč zgolj na osnovi obrazložitve oceni, ali so bile v postopku oddaje javnega naročila kršene njegove pravice ter ali bo za zaščito svojih interesov vložil zahtevek za revizijo. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, in sicer glede na kontekst sprejetja odločitve o oddaji naročila ter celoto pravnih pravil, ki urejajo področje javnega naročanja, ter glede na konkretna ravnanja naročnika pred in po izdaji odločitve o oddaji naročila.

Predmet obravnavanega javnega naročila je svetovalska in komunikacijska podpora pridobivanju strateških investitorjev in tujih neposrednih investicij (v obdobju 12 mesecev od sklenitve pogodbe dalje). Naročnik je predmet javnega naročila predstavil v 7. točki razpisne dokumentacije (Specifikacija). Iz navedenega dela razpisne dokumentacije je razvidno, da je predmetno javno naročilo razdeljeno na tri segmente: prvi segment zajema izdelavo celovitega načrta komunikacijske podpore pridobivanju strateških investitorjev in tujih neposrednih investicij (znotraj katerega bo izbrani ponudnik izdelal: analizo situacije, okolja in deležnikov na področju razpisanega posla, opredelitev komunikacijskih ciljev, analizo scenarijev, vnaprejšnje predvidevanje potencialnih ovir pri doseganju komunikacijskih ciljev, načrtovanje ustreznih kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih komunikacijskih aktivnosti v podporo pridobivanju strateških investitorjev in tujih neposrednih investicij, opredeljenih v komunikacijski strategiji ter opredelitev merjenja doseganja opredeljenih komunikacijskih ciljev), drugi segment se nanaša na svetovalsko in komunikacijsko podporo pridobivanju strateških investitorjev in tujih neposrednih investicij, tretji segment pa na redno svetovalno in operativno pomoč, ki bo opravljena po dogovoru z naročnikom.

Naročnik je v 5. točki točke 4.2.3 (Tehnična in kadrovska sposobnost ponudnika - tehnični in kadrovski pogoj) razpisne dokumentacije postavil naslednjo zahtevo:

»Ponudnik mora predložiti dispozicijo v obsegu do 10 A4 strani - dokument, v katerem opiše ključne aktivnosti in natančno opiše postopke za izvedbo naročila. V dispoziciji mora navesti smernice, dobre prakse (domače in tuje) in metodologije, katerim ponudnik sledi ter morebitne druge strokovne podlage, ki jih bo uporabil pri svojem delu. Ponudnik mora čim bolj natančno predvideti postopke in aktivnosti, ki jih bodo izvedli člani delovne skupine.«

Drugih zahtev v zvezi s predmetom javnega naročila naročnik ni postavil. Pregled vprašanj (in naročnikovih odgovorov nanje) pa tudi pokaže, da nihče izmed potencialnih ponudnikov ni postavil nobenega vprašanja, ki bi se nanašalo na razpisan predmet. Ponudniki prav tudi niso postavili nobenega vprašanja v zvezi z merili.

Naročnik je merila za izbiro najugodnejše ponudbe navedel, opisal in ovrednotil v točki 5 Povabila k oddaji ponudbe (Merila za izbor ponudbe). Napovedal je, da bo ponudbe vrednotil v okviru treh meril - merila 1 - Cena, ki ga je ovrednotil s 40 % ponderjem in dveh necenovnih meril - merila 2 - Celovitost vsebina projekta (vsebina dispozicije)« in merila 3 - Metodologija dela ponudnika, ki ju je (vsako od njiju) ovrednotil s 30 % ponderjem.

Pri merilu Cena je navedel, da ga bo uporabil tako, da bo najugodnejši ponudnik prejel najvišje možno število točk (40 točk), ostali pa sorazmerno manj, po standardni formuli (100 x najugodnejša ponudbena cena / cena ocenjevanje ponudbe).

Ostali dve merili je opisal na naslednji način:

»Merilo 2: Celovitost vsebine projekta (vsebina dispozicije) - max.30 točk:

V okviru merila 2 se meri predstavitev vsebine javnega naročila, ki je razvidna iz dispozicije, in sicer mora biti zagotovljena celovitost vsebine projekta, kar pomeni, da mora predložena dispozicija oziroma vsebina dokumenta jasno pokazati, da pokriva vsa osnovna področja in vsebinske sklope, z opredeljenimi aktivnostmi, ki bodo izvedene za realizacijo naročila. Hkrati se predstavi tudi sprejete strokovne podlage, smernice in dobre prakse, ki jim bo ponudnik sledil pri svojem delu.

Maksimalno število točk, ki jih lahko ponudnik prejme, je 30 točk, in sicer:
- ponudnik je z vsebino dispozicije predstavil celovit predlog (30 točk),
- ponudnik je z vsebino dispozicije delno predstavil celovit predlog (15 točk),
- ponudnik z vsebino dispozicije ni predstavil celovitega predloga (0 točk).

Merilo 3: Metodologija dela ponudnika (max 30 točk):

V okviru merila 3 se meri predstavitev izvedbe javnega naročila, ki je razvidna iz dispozicije, in sicer uporaba metod in sodobnih pristopov. Ponudnik mora jasno nakazati način realizacije zastavljene naloge oziroma postopke dela. Pri tem morajo biti jasno opredeljene podporne zmogljivosti ter raziskovalna orodja, ki so pomembna za izvedbo naročila.

Maksimalno število točk, ki jih lahko ponudnik prejme, je 30 točk, in sicer:
- ponudnik je zelo natančno navedel predvidene postopke ter metodologijo, ki ji bo sledil pri svojem delu za realizacijo predvidenih ciljev (30 točk),
- ponudnik je delno navedel predvidene postopke ter metodologijo, ki ji bo sledil pri svojem delu za realizacijo predvidenih ciljev (15 točk),
- ponudnik je neustrezno in nejasno navedel predvidene postopke in aktivnosti (0 točk).«

Iz citirane dokumentacije je razvidno, da je naročnik zahteval od ponudnikov, da predložijo dispozicijo, oblikovanje njene vsebinske in izvedbene plati pa je prepustil ponudnikom. Naročnik je očitno upošteval, da gre pri razpisanem predmetu za intelektualno storitev, ki je odvisna od individualnega pristopa vsakega posameznega ponudnika. Od ponudnikov je namreč zahteval le, da dispozicija ne sme presegati desetih strani (A4 formata), da morajo ponudniki v njej opisati ključne aktivnosti in opisati postopke za izvedbo javnega naročila, ter da morajo v dispoziciji navesti smernice, dobre prakse (domače in tuje) ter metodologije, katerim bodo sledili in morebitne druge strokovne podlage, ki jih bodo uporabili pri svojem delu. Vsebina dispozicije in metodologija dela pa (vsaj na prvi pogled) predstavljata tudi dve različni merili za ocenitev ponudb, ki sta uteženi z enakima ponderjema (vsako od njiju je uteženo s 30 % ponderjem). V okviru prvega (Celovitost vsebine projekta - vsebina dispozicije) naj bi naročnik ocenjeval vsebino dispozicije, v okviru drugega (Metodologija dela ponudnika) pa predstavitev njene izvedbe. Vendar pa vlagatelj upravičeno opozarja, da je iz opisa merila Celovitost vsebine projekta (vsebina dispozicije) razvidno, da bo naročnik znotraj slednjega, poleg same vsebine dispozicije, ocenjeval (»meril«) tudi njen izvedbeni del oziroma (kot je navedel naročnik) »opredeljene aktivnosti, ki bodo izvedene za realizacijo naročila« ter »sprejete strokovne podlage smernice in dobre prakse, ki jim bo ponudnik sledil pri svojem delu«, izvedbeni del pa naj bi naročnik ocenjeval (tudi oziroma zlasti) v okviru merila 3 (metodologija dela ponudnika). Zato vlagatelj upravičeno opozarja, da je naročnik v konkretnem primeru očitno ocenil, da je vlagatelj, poleg celovite predstavitve vsebinskega dela ponujene dispozicije, jasno izkazal tudi aktivnosti, ki bodo izvedene za realizacijo naročila, saj je pri merilu 2 (Celovitost vsebine projekta - vsebina dispozicije) prejel najvišje možno število točk - 30 točk.

Pregled odstopljene dokumentacije pokaže, da je na končno izbiro najugodnejšega ponudnika (na kar opozarja tudi vlagatelj) odločilno vplivalo ocenjevanje po merilu 3 (Metodologija dela ponudnika). Vlagatelj je namreč, izmed treh sodelujočih ponudnikov, ponudil najugodnejšo ceno, zato je bil po merilu »Cena« ocenjen s 40 točkami (izbrani ponudnik je bil ocenjen z 38,55 točkami, tretji sodelujoči ponudnika pa s 35,52 točkami), z najvišjim možnim številom točk (prav tako kakor tudi preostala dva ponudnika) je bil, kot že izhaja iz te obrazložitve, ocenjen tudi po merilu 2 (Celovitost vsebine projekta - vsebina dispozicije). Po merilu 3 pa je bil ocenjen s 15 točkami (preostala dva ponudnika pa sta pri tem merilu prejela najvišje možno število točk - to je vsak po 30 točk), kar je vlagatelja uvrstilo na zadnje mesto.

Naročnik je v izpodbijani odločitvi podal naslednjo obrazložitev ocenjevanja vlagateljeve ponudbe po merilu 2:

»Ponudba ponudnika ne navaja natančno metod in pristopov. Ponudnik ni dovolj jasno nakazal načina realizacije zastavljene naloge oziroma postopkov dela. Ponudba sicer vsebuje splošni akcijski načrt za področje odnosov z javnostmi (v obliki miselnega vzorca brez ustreznih tekstualnih pojasnil za izvedbo konkretnega javnega naročila), ne vsebuje pa dovolj jasno opredeljenih ustreznih podpornih zmogljivosti ter raziskovalnih orodij, ki so pomembna za izvedbo predmetnega javnega naročila«.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da je naročnikova odločitev v spornem delu nejasna in pavšalna. Iz nje ni mogoče razbrati, zakaj naročnik meni, da vlagatelj »ni dovolj jasno predstavil načina realizacije zastavljene naloge« oziroma zakaj vlagateljeva dispozicija (ki jo naročnik poimenuje »akcijski načrt za področje odnosov z javnostmi«) »ne vsebuje dovolj jasno opredeljenih zmogljivosti ter raziskovalnih orodij, ki so pomembna za izvedbo javnega naročila«. Ob navedenem se je pri vlagatelju upravičeno vzbudil dvom v enakopravno in nediskriminatorno obravnavo ponudnikov, oziroma vtis, da je naročnik favoriziral izbranega ponudnika. Dvom v naročnikovo enakopravno in nediskriminatorno obravnavo ponudnikov je v konkretnem primeru še toliko večji, saj se na izvedbeni del (kot že izhaja iz te obrazložitve) nanašati dve merili (merilo 2 in merilo 3), pri čemer je bil vlagatelj po merilu 2 ocenjen z najvišjim možnim številom točk, najvišje možno število točk pa je prejel tudi pri merilu 1 (Cena). Konkretnih in nedvoumnih razlogov, zaradi katerih je bila vlagateljeva ponudba ocenjena s 15 točkami, ni mogoče razbrati niti iz naročnikovega sklepa, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo. Tudi iz navedenega dokumenta namreč izhajajo enako pavšalne in nejasne ugotovitve. Naročnik je namreč opozoril le na (ohlapno določene) zahteve, ki jih je v zvezi z dispozicijo in metodologijo njene izvedbe postavil v zgoraj citirani 5. točki točke 4.2.3 tehničnih in strokovnih pogojev, poleg tega je naročnik tudi ponovno navedel, da je »vlagatelj dispozicijo pripravil v obliki miselnega vzorca, brez tekstualnih pojasnil ter posledično brez jasne opredelitve ustreznih konkretnih podpornih zmogljivosti in raziskovalnih orodij, pomembnih za izvedbo predmetnega naročila, kar ustreza oceni s 15 točkami, kot je predvideno v razpisni dokumentaciji«. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da predstavlja infografika (miselni vzorec) uveljavljeno metodo zajemanja in zapisovanja informaciji pri reševanju problemov, načrtovanju, predstavljanju in učenju ter izpostavlja bistveno - ključne besede in pomembne informacije, prikazuje povezave med posameznimi deli ter zaporednost in medsebojno povezanost sestavnih delov. Vlagatelj ob tem tudi pravilno opozarja, da iz opisa merila 3 ne izhaja, da mora biti metodologija tekstualno pojasnjena, pač pa, da bo ponudnik ocenjen s 30 točkami, če bo jasno navedel postopke in metodologijo. Ob upoštevanju vsega navedenega se tudi ni mogoče strinjati z naročnikom v tem, da je (kot je zapisal) »že na prvi pogled mogoče ugotoviti, da je vlagatelj dispozicijo pripravil pomanjkljivo, brez jasne in natančne opredelitve konkretnih orodij in metodologij ter načina realizacije in postopkov dela«. Na prvi pogled je mogoče ugotoviti zgolj to, da je vlagatelj dispozicijo pripravil na (slabih) sedmih straneh, izbrani ponudnik in ponudnik Dialog CO d.o.o., Ljubljana pa na desetih straneh, oziroma da so v zvezi s tem vsi trije ponudniki sledili zahtevi naročnika.

Ker je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik s pomanjkljivo obrazložitvijo kršil tretji odstavek 90. člena ZJN-3 in načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3), je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

V skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da naj v nadaljevanju postopka oddaje naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih predvideva ZJN-3 ter jo ustrezno obrazloži. Pri tem naj upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava naslednje stroške - stroške takse v višini 741,76 EUR, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 413,10 EUR (900 točk), povečani za 22 % DDV, kar znaša 503,98 EUR, in izdatke (11. člen OT) v višini 8,26 EUR (18 točk), povečani za 22 % DDV, kar znaša 10,08 EUR. Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 1.255,82 EUR. Višjo stroškovno zahtevo za zastopanje v postopku in za materialne stroške je Državna revizijska komisija zavrnila, saj za njo ni pravne podlage v veljavni Odvetniški tarifi.

Državna revizijska komisija je ob obravnavanju zadeve ugotovila, da je vlagatelj preplačal takso. V obravnavanem primeru znaša višina takse, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN, 741,76 EUR (dva odstotka od ponudbene cene izbranega ponudnika z DDV), vlagatelj pa je plačal takso v višini 1.000,00 EUR. Državna revizijska komisija bo Ministrstvu za finance naložila vračilo preveč plačane takse v višini 258,24 EUR (tretji odstavek 72. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da stroški izbranega ponudnika niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 11.07.2017





Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije
Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova 5, Ljubljana,
- Odvetnik Blaž Bolcar, Cesta IX. korpusa 46, Solkan,
- Odvetnik Svit Svetina, Komenskega 16, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.