018-112/2017 Dars, d.d.

Številka: 018-112/2017-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelavo strokovnih podlag/idejne zasnove za pobudo, pobude in analize smernic za DPN za ureditev strateškega mejnega prehoda Karavanke (do sprejema sklepa o pripravi DPN)«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe LUZ, d.d., Verovškova ulica 64, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 3.7.2017

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 7.4.2017, pod št. objave JN002934/2017-W01. Naročnik je rok za predložitev ponudb določil na dan 12.5.2017 (točka IV.2.2 obvestila o naročilu).

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 1.6.2017 obe pravočasno prejeti ponudbi zavrnil kot nedopustni. V zvezi z vlagateljevo ponudbo je naročnik navedel, da je vlagatelj v izvršnici, namenjeni zavarovanju resnosti ponudbe, v nasprotju z zahtevami naročnika navedel dva različna datuma dospelosti. Ker datuma dospelosti ni mogoče določiti z gotovostjo, je izvršnica nepopolna in neizvršljiva.

Vlagatelj je z vlogo z 8.6.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, oddajo javnega naročila vlagatelju ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik zahteval predložitev ponudb z veljavnostjo do vključno 8.11.2017, kar pomeni, da mora biti izvršnica izvršljiva najmanj do dne 8.11.2017. Z navedbo dveh datumov na izvršnici je vlagatelj določil dan dospelosti izvršnice, to je 12.5.2017 (dan oddaje ponudbe), ter dan do katerega je izvršnica izvršljiva, to je dan 8.11.2017 (dan, do katerega velja ponudba). Zahteva oz. potreba naročnika je, da ponudba velja od 12.5.2017 do 8.11.2017, zato navedba obeh datumov na izvršnici ustreza zahtevam in potrebam naročnika. Naročnik je zahteval, da mora ponudnik predložiti izvršnico z določenim datumom dospelosti, hkrati pa je določil datum veljavnosti ponudbe ter s tem končni datum izvršljivosti izvršnice. Navedba dveh datumov na izvršnici, in sicer prvi kot rok dospelosti in drugi kot končni rok izvršljivosti izvršnice, ni v nasprotju z zahtevami in potrebami naročnika.

Naročnik je s sklepom z dne 19.6.2017 zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik zatrjuje, da je vlagatelj predložil izvršnico, ki ni skladna zahtevami naročnika. Vlagatelj je v predloženi izvršnici poleg datuma dospelosti obveznosti, ki ga je določil naročnik (to je dan 12.5.2017), vpisal dodatni datum, in sicer 8.11.2017. Datum dospelosti izvršnice je eden njenih bistvenih elementov, ki mora biti nedvoumno določljiv. Datuma dospelosti izvršnice, ki je izpolnjena z dvema različnima datuma dospelosti, ni mogoče določiti z gotovostjo, zato je izvršnica nepopolna in neizvršljiva. Naročnik še dodaja, da finančnega zavarovanja za resnost ponudbe po poteku roka za oddajo ponudb ni mogoče spreminjati ali dopolnjevati.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 21.6.2017 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ki mu je bila vročena dne 20.6.2017 (razvidno iz poštne povratnice), do sprejema predmetne odločitve Državne revizijske komisije ni opredelil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno iz razloga, ker predložena izvršnica, namenjena zavarovanju za resnost ponudbe, naj ne bi bila skladna z zahtevami naročnika.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna.

Skladno z drugim odstavkom 93. člena ZJN-3 lahko naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteva predložitev zavarovanja za resnost ponudbe. V obravnavanem primeru je naročnik predložitev zavarovanja za resnost ponudbe zahteval v dokumentu »Navodila ponudnikom za pripravo ponudbe« (v nadaljevanju: Navodila), ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer je v 6. členu Navodil zapisal:
»Zavarovanje za resnost ponudbe
Ponudnik predloži kot sestavni del ponudbe izvršnico za resnost ponudbe višini 2.500,00 EUR. Vsebina izvršnice za zavarovanje resnosti ponudbe mora biti skladna z vzorcem, kot je podan v predmetni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila […]
Zavarovanje za resnost ponudbe (izvršnica) je unovčljivo:
a) če ponudnik umakne ponudbo v času njene veljavnosti, navedene v ponudbi;
b) če ponudnik, ki ga je naročnik v času veljavnosti ponudbe obvestil o sprejetju njegove ponudbe:
- ne vrne podpisane pogodbe in ne posreduje podatkov naročniku v roku 8 dni od prejema ali
- ne predloži garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v roku, kot je določen v predmetni dokumentaciji«.

Naročnik je v Navodilih navedel, katere sestavine mora vsebovati predložena izvršnica, in sicer, da mora predložena izvršnica (med drugim) vsebovati »dan dospelosti obveznosti (skrajni datum za predložitev ponudbe)«. Naročnik je pripravil tudi vzorec izvršnice, ki ga je izpolnil s svojimi podatki, višino obveznosti in pravnim temeljem nastanka obveznosti (tj. z nazivom predmetnega javnega naročila). Poleg tega je naročnik vzorec izvršnice izpolnil z datumom dospelosti obveznosti iz izvršnice, in sicer, da se nepogojna denarna obveznost v višini 2.500,00 EUR »sme izplačati 12.5.2017«.

Med strankama ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja, da je vlagatelj v ponudbeno dokumentacijo predložil izvršnico v zahtevani višini in da je vlagatelj v predloženi izvršnici v delu, ki se nanaša na dospelost obveznosti iz izvršnice (oz. v delu, ki določa, kdaj se sme izplačati obveznosti iz izvršnice) vpisal dva datuma. V izvršnici, ki se nahaja v vlagateljevi ponudbeni dokumentaciji, je tako navedeno, da se nepogojna denarna obveznost v višini 2.500,00 EUR
»sme izplačati
12.05.2017 (dan za oddajo ponudb)
08.11.2017 (veljavnost ponudbe do vključno tega dne)
datum dospelosti«.
Med strankama pa je sporno, ali je takšna predložena izvršnica skladna z zahtevami naročnika.

Državna revizijska komisija najprej na podlagi izpostavljenega dela Navodil ugotavlja, da je naročnik zahteve v zvezi z dospelostjo obveznosti iz izvršnice oz. zahteve v zvezi z vpisom datuma dospelosti v izvršnico določil jasno, natančno in nedvoumno. Naročnik je jasno in nedvoumno zahteval predložitev izvršnice, ki ima določen en dan dospelosti obveznosti iz izvršnice, in sicer dan poteka roka za predložitev ponudb, to je 12.5.2017. Navedeno je jasno razvidno tako iz naročnikove opredelitve, katere sestavine mora vsebovati predložena izvršnica, kot tudi iz vzorca izvršnice, ki ga je vnaprej pripravil naročnik. Glede na navedeno gre ugotoviti, da vlagatelj ni ravnal skladno z izrecnimi zahtevami naročnika, saj je predložil izvršnico, ki ima kot dan dospelosti obveznosti iz izvršnice vpisana dva datuma, oz. izvršnico, ki ima določena dva datuma dospelosti obveznosti iz izvršnice.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala, ali izvršnica, ki jo je v ponudbeno dokumentacijo predložil vlagatelj in ki ima vpisana dva različna datuma dospelosti obveznosti iz izvršnice, po vsebini ustreza zahtevam naročnika. Vlagatelj zatrjuje, da mora biti predložena izvršnica, ob upoštevanju, da je izvršnica namenjena zavarovanju naročnika, če ponudnik umakne ponudbo v času njene veljavnosti, in ob upoštevanju, da je naročnik zahteval veljavnost ponudbe od 12.5.2017 do 8.11.2017, »izvršljiva« od 12.5.2017 do 8.11.2017. Po mnenju vlagatelja je zato predložena izvršnica skladna z zahtevami naročnika, saj prvi datum, naveden v predloženi izvršnici (to je 12.5.2017), predstavlja rok dospelosti, drugi datum, naveden v predloženi izvršnici (to je 8.11.2017), pa končni rok »izvršljivosti« izvršnice. Naročnik na drugi strani zatrjuje, da izvršnica, ki ima vpisana dva različna datuma dospelosti, ni popolna in ni »izvršljiva«.

Izvršnico ureja Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/2012 s sprem.; v nadaljevanju: ZPreZP-1) v IV. poglavju »Izvršnica«, in sicer v členih od 37 do 53. Izvršnica je listina, ki vsebuje izjavo dolžnika, s katero se dolžnik zaveže plačati z izvršnico določen denarni znesek (prvi odstavek 37. člena ZPreZP-1). Izvršnica je strogo formalna listina, saj je za njo bistvena njena vsebina. Pritrditi gre naročniku, da je dan dospelosti obveznosti iz izvršnice eden izmed bistvenih elementov izvršnice in da mora biti v izvršnici nedvoumno določljiv. Skladno s prvim odstavkom 39. člena ZPreZP-1 mora namreč izvršnica vsebovati navedbo, da gre za izvršnico, podatke o dolžniku in upniku, v EUR navedeno ter s številko in besedo zapisano denarno obveznost, dan dospelosti te obveznost, kraj in datum izdaje izvršnice, podatke o pogodbi oz. drugemu pravnemu temelju nastanka obveznosti in notarsko ali upravno overjen podpis dolžnika iz izvršnice. Izvršnica, ki ne vsebuje vseh navedenih sestavin, nima pravnega učinka (40. člen ZPreZP-1). Če torej izvršnica ne vsebuje navedbe o datumu dospelosti obveznosti iz izvršnice, takšna izvršnica nima pravnih učinkov. Jasna določitev dneva dospelosti obveznosti je pomembna tudi zato, ker z nastopom dospelosti obveznosti iz izvršnice začne teči rok za njeno unovčitev oz. za predložitev izvršnice v plačilo enemu izmed dolžnikovih ponudnikov plačilnih storitev, saj mora upnik izvršnico predložiti v plačilo v treh letih po dospelosti obveznosti iz izvršnice (glej 41. člen ZPreZP-1). Poleg tega ponudnik plačilnih storitev ne izvrši upnikove zahteve in vrne izvršnico upniku, če obveznost iz izvršnice še ni dospela ali če je izvršnica nepopolna ali če so od dospelosti obveznosti iz izvršnice pretekla več kot tri leta (prvi odstavek 44. člena ZPreZP-1). Pritrditi gre tudi navedbam naročnika, da je vlagatelj v posledici navedbe dveh datumov v predloženi izvršnici nejasno določil datum dospelosti, saj ni jasno, ali obveznost iz predložene izvršnice dospe 12.5.2017 ali 8.11.2017. Naročnikova zmožnost unovčitve izvršnice je tako najmanj vprašljiva, kar pa je v neskladju z namenom, ki ga imajo v postopkih javnega naročanja instrumenti finančnega zavarovanja za resnost ponudb.

Navedenega ne more spremeniti dejstvo, da je naročnik v Navodilih določil, da bo predloženo izvršnico unovčil, če bo ponudnik umaknil ponudbo v času veljavnosti ponudbe, to je od 12.5.2017 (rok za oddajo ponudb) do 8.11.2017 (dan, do katerega mora ponudba zavezovati ponudnika, glej 8. člen Navodil). Najprej gre pojasniti, da ponudnik plačilnih storitev pri predložitvi izvršnice v plačilo ne preverja, ali je prenehala obveznost, v zavarovanje plačila katerega je bila dana izvršnica (druga alineja drugega odstavka 44. člena ZPreZP-1). Ponudnik plačilnih storitev torej pri unovčitvi izvršnice ne preverja, ali so nastopili razlogi za unovčenje izvršnice oz. ali je ponudnik umaknil ponudbo v času veljavnosti ponudbe.

Dejstvo, da je naročnik zahteval zavarovanje za primer umika ponudbe v obdobju od 12.5.2017 do 8.11.2017, ne pomeni, da lahko naročnik unovči izvršnico le v tem obdobju. Vprašanje, v katerih primerih lahko naročnik unovči predloženo izvršnico, je namreč potrebno razlikovati od vprašanja, v katerem časovnem obdobju lahko naročnik (zaradi nastopa razloga za unovčenje) unovči izvršnico. Ker lahko upnik izvršnico predloži v plačilo v treh letih od dospelosti obveznosti iz izvršnice (glej 41. člen ZPreZP-1), so bili ponudniki dolžni predložiti izvršnico, unovčljivo še tri leta od dneva dospelosti obveznosti iz izvršnice (to je do 12.5.2020), naročnik pa lahko, če ponudnik ponudbo umakne v obdobju od 12.5.2017 do 8.11.2017, izvršnico unovči v obdobju od 12.5.2017 do 12.5.2020. Slediti navedbam vlagatelja, da navedba datuma 12.5.2017 prestavlja datum dospelosti, datum 8.11.2017 pa predstavlja končni rok »izvršljivosti« izvršnice, bi pomenilo, da lahko naročnik vlagateljevo izvršnico unovči le do 8.11.2017 in ne do 12.5.2020, kot je to zahteval naročnik. Takšno zavarovanje za resnost ponudbe ne bi bilo skladno z zahtevami naročnika, saj bi vlagatelj določil drugačno (krajše) časovno obdobje unovčljivosti zavarovanja za resnost ponudbe, kot ga je zahteval naročnik.

Dodati še gre, da naročnik kot razloga za unovčenje izvršnice ni določil zgolj umika ponudbe v obdobju veljavnosti ponudbe, ampak je določil tudi, da bo izvršnico unovčil, če ponudnik (ki ga je naročnik v času veljavnosti ponudbe obvestil o sprejetju njegove ponudbe) ne vrne podpisane pogodbe in ne posreduje zahtevanih podatkov v roku 8 dni od prejema ali ne predloži garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v roku 10 delovnih dni od prejema podpisane pogodbe. Ob upoštevanju, da mora naročnik izbranega ponudnika do 8.11.2017 zgolj obvestiti o njegovi izbiri, ne pa mu tudi že posredovati pogodbe ali zahtevati podatkov, gre ugotoviti, da je naročnik kot razlog za unovčenje izvršnice določil tudi tveganja, ki bi se lahko zgodila po 8.11.2017. Če bi sledili vlagateljevi interpretaciji predložene izvršnice, bi to pomenilo, da naročnik ne bi mogel unovčiti predložene izvršnice v primeru določenih ravnanj izbranega ponudnika po 8.11.2017. Vlagateljevo zavarovanje za resnost ponudbe tako ne bi bilo skladno z zahtevami naročnika, saj ga ne bi bilo mogoče unovčiti iz vseh razlogov, zaradi katerih je naročnik zahteval predložitev zavarovanja resnosti ponudbe.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri tem, ko je njegovo ponudbo zavrnil kot nedopustno iz razloga, ker je vlagatelj v predloženi izvršnici, v nasprotju z zahtevami naročnika, vpisal dva datuma dospelosti obveznosti iz izvršnice. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 3.7.2017

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- LUZ, d.d., Verovškova ulica 64, 1000 Ljubljana,
- DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.