018-088/2017 Institut »Jožef Stefan«

Številka: 018-088/2017-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba priključitve objektov na Jamovi 39 na vročevodno omrežje – toplotne postaje«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika PIL 2 INŽENIRING, d.o.o., Brezje 1A, 1290 Grosuplje, ki ga zastopa Odvetniška pisarna LMR d.o.o., Cesta v Mestni log 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.6.2017

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo z dne 24.4.2017 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 9.1.2017 na portalu javnih naročil pod št. JN000103/2017-B01 objavil obvestilo o javnem naročilu »Izvedba priključitve objektov na Jamovi 39 na vročevodno omrežje – toplotne postaje«, ki ga je pod št. 2017/S 006-008519 objavil tudi v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije.

Dne 11.4.2017 je naročnik izdal dokument »Odločitev o oddaji naročila«, iz katerega izhaja, da je omenjeno javno naročilo dodelil ponudniku Tames, d.o.o., Ormoška cesta 14, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj, ki je predložil glede na merilo drugouvrščeno ponudbo, je zoper odločitev o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 24.4.2017. Navaja, da je naročnik njegovo ponudbo označil za nedopustno, ker je ocenil, da vlagatelj ni predložil dveh ustreznih referenc, kot je to bilo določeno v razpisni dokumentaciji, in ni izpolnil zahtev glede delavcev, zaposlenih pri ponudniku, ki morajo biti ustrezno usposobljeni za varjenje. Ravnanje naročnika, ki je vlagateljevo ponudbo označil za nedopustno in jo izločil, preden bi vlagatelja pozval na predložitev manjkajoče dokumentacije oziroma na dopolnitev, popravo ali pojasnilo ponudbe, je po mnenju vlagatelja nezakonito. V kolikor je namreč naročnik menil, da je vlagateljeva ponudba nedopustna, bi slednjemu v skladu s petim odstavkom 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) moral omogočiti odpravo pomanjkljivosti na način, da bi njegova ponudba postala dopustna. Iz predložene reference, ki jo je potrdilo podjetje Klima Ptuj, d.o.o., je bil razviden tako končni naročnik kot tudi opis del. Če je naročnik štel, da bi moral referenco potrditi končni naročnik namesto naročnika del, bi lahko od vlagatelja zahteval, da predloži navedeno referenco, potrjeno s strani končnega naročnika, to je Hotela Intercontinental Ljubljana. V kolikor iz navedene reference ni razvidno, ali gre za izvedbo 5 ali več toplotnih postaj, bi moral naročnik glede tega zahtevati dodatno pojasnilo. S pozivom na odpravo pomanjkljivosti bi bilo namreč omogočeno, da bi vlagatelj svojo ponudbo, ki jo je naročnik ocenil za nedopustno, lahko ustrezno dopolnil tako, da bi se štela za dopustno in bi bila v nadaljevanju tudi upoštevana pri izbiri najugodnejše ponudbe ter bi bila kot takšna tudi izbrana. Poleg tega je naročnik ponudbo vlagatelja za nedopustno označil tudi zato, ker družbi Santosa d.o.o. in Paragimont d.o.o., v katerih so zaposleni priglašeni varilci, nista navedeni kot podizvajalca del. V zvezi s tem vlagatelj izpostavlja, da je v skladu z določbami ZJN-3 uporaba zmogljivosti drugih subjektov dopustna. Glede na naročnikovo ugotovitev, da kot delodajalec varilcev B. N., J. P. ter K. O. nastopata družbi Santosa d.o.o. ter Paragimont d.o.o. in da gre v teh primerih za izpolnjevanje tehnične ter strokovne sposobnosti, bi moral naročnik od vlagatelja zahtevati pojasnilo, kako bodo navedene osebe, upoštevaje dejstvo, da so zaposlene v drugih družbah, opravljale delo zanj, kakor tudi pojasnilo, kako oziroma zakaj gre v teh primerih za uporabo zmogljivosti drugih subjektov, po pridobitvi pojasnila pa bi moral naročnik po mnenju vlagatelja preveriti, ali navedeni družbi izpolnjujeta pogoje za sodelovanje oziroma ali zanju obstajajo razlogi za izključitev. Kot zatrjuje vlagatelj, iz vsega navedenega izhaja, da je naročnik s tem, ko vlagatelja ni pozval na odpravo pomanjkljivosti, ravnal v nasprotju z določili ZJN-3, zato je njegova odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe kot nedopustne nezakonita. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi, odločitev o oddaji naročila razveljavi in vrne naročniku zadevo v ponovno odločanje, ta pa naj pozove vlagatelja na dopolnitev oziroma pojasnila ponudbe in po izvedenem postopku preverjanja prejetih ponudb sprejme novo odločitev o oddaji naročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom z dne 10.5.2017 zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka. Zatrjuje, da v razpisni dokumentaciji glede spreminjanja, dopolnjevanja oziroma pojasnjevanja ponudb ni določil ničesar, zato je potrebno njegovo ravnanje v konkretnem primeru presojati z vidika petega odstavka 89. člena ZJN-3. Omenjena zakonska določba pa naročniku ne nalaga dolžnosti dopustiti spremembo, pojasnilo ali dopolnitev ponudbe, temveč mu daje diskrecijsko pravico, da sam odloči o tem, ali bo ponudniku to možnost dal ali ne. Predstavljena razlaga petega odstavka 89. člena ZJN-3 je skladna tudi s sodno prakso Sodišča Evropske unije. Upoštevaje navedeno naročnik torej ni bil dolžan vlagatelju omogočiti dopolnitve ponudbe v delu, nanašajočem se na reference, ki po oceni naročnika niso bile ustrezne, saj jih v skladu z zahtevo, v razpisni dokumentaciji podano v točki »2.12.3 Tehnična in kadrovska sposobnost«, ni potrdil končni naročnik, niti iz referenčnega potrdila ni bilo razvidno, kdo končni naročnik sploh je. Glede na revizijske navedbe vlagatelja se slednji po mnenju naročnika zaveda, da bi moral že v ponudbi predložiti referenco, ki bi jo potrdil končni naročnik, prav tako vlagatelj po prepričanju naročnika priznava, da iz predloženega referenčnega potrdila ni razvidno, ali je vlagatelj na referenčnem objektu izvedel 5 ali več toplotnih postaj, pri tem pa zmotno ocenjuje, da ga je bil naročnik dolžan pozvati na pojasnilo, dopolnitev ali spremembo ponudbe. V nadaljevanju naročnik citira določbo razpisne dokumentacije, v skladu s katero mora imeti ponudnik zaposlene varilce z veljavnim certifikatom o preizkusu usposobljenosti, ter navaja, da osebe, navedene v vlagateljevi ponudbi, ki bi opravljale delo kot varilci, pri vlagatelju niso zaposlene, zato jih gre obravnavati kot podizvajalce. Če je vlagatelj menil, da razpisna dokumentacija določb glede kapacitet tretjih ne vsebuje, bi moral, preden je oddal ponudbo, zahtevati njeno dopolnitev. Razpisna dokumentacija namreč po poteku roka za oddajo ponudb postane aksiom, zato vanjo ni več dopustno posegati. Glede na vse navedeno zahtevku za revizijo po oceni naročnika ni mogoče ugoditi.

Vlagatelj se je v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN v vlogi z dne 17.5.2017 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. V omenjeni vlogi vlagatelj vztraja pri že podanih navedbah ter dokaznih predlogih.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, ko je vlagateljevo ponudbo ocenil za nedopustno, ne da bi vlagatelja pred tem pozval na spremembo, dopolnitev ali pojasnilo ponudbe oziroma mu omogočil odpravo pomanjkljivosti ponudbe.

V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je za dopustno šteti ponudbo, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena. Naročniku je na podlagi prvega odstavka 76. člena ZJN-3 dana tudi možnost določitve objektivnih pravil in pogojev za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski ter finančni položaj in tehnično ter strokovno sposobnost, možna dokazila za izpolnjevanje teh pogojev pa so opredeljena v 77. členu ZJN-3.

V obravnavanem postopku javnega naročanja je naročnik v poglavju »2.12 Pogoji za sodelovanje«, vsebovanem v dokumentu »Razpisna dokumentacija za javno naročilo« (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija), v točki »2.12.3 Tehnična in kadrovska sposobnost« med drugim zahteval, da je ponudnik:

»/…/v zadnjih petih (5) letih pred datumom objave naročila na Portalu javnih naročil uspešno zaključil:
- 2 (dva) istovrstna posla, za istovrstni posel se šteje izvedba 5 ali več toplotnih postaj na isti lokaciji za enega naročnika v vrednosti vsak vsaj po 300.000,00 eur, pri čemer mora biti vsaka referenca dana za drugega naročnika/…/.

Dokazilo: obrazec 4.4
Potrjene reference s strani končnega naročnika.

Ponudnik mora imeti zaposlene vsaj:
- 2 (dva) varilca za plamensko varjenje z veljavnim certifikatom o preizkusu usposobljenosti
- 2 (dva) varilca za ročno obločno varjenje z veljavnim certifikatom o preizkusu usposobljenosti
- 2 (dva) varilca za varjenje po TIG postopku z veljavnim certifikatom o preizkusu usposobljenosti

Dokazilo: Veljavni certifikati o preizkusu usposobljenosti za navedene varilce./…/«.

Kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« z dne 11.4.2017, je naročnik konkretno javno naročilo dodelil ponudniku, ki se je glede na merilo najnižje ponudbene cene v EUR brez DDV uvrstil na drugo mesto, ponudbo vlagatelja, sicer najcenejšega ponudnika, pa je označil za nedopustno. Naročnik je namreč ugotovil, da vlagatelj ni predložil dveh ustreznih referenc, saj je bilo iz reference, ki jo je potrdilo podjetje Klima Ptuj d.o.o., razvidno, da slednje ni bilo končni naročnik referenčnega posla, poleg tega pa iz omenjene reference po oceni naročnika ni bilo mogoče razbrati, ali je pri referenčnem poslu dejansko šlo za izvedbo 5 ali več toplotnih postaj, kot je bilo to zahtevano z razpisno dokumentacijo. Naročnik je tudi ugotovil, da vlagatelj ni izpolnil zahtev glede kadrov, saj je oseba B. N. zaposlena pri podjetju Santosa d.o.o., osebi J. P. in K. O. pa sta zaposleni pri podjetju Paragimont d.o.o., pri čemer omenjeni podjetji v vlagateljevi ponudbi nista navedeni kot podizvajalca.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo v zvezi z neizpolnitvijo referenčnega pogoja kot prvim izmed dveh razlogov za naročnikovo oceno o nedopustnosti njegove ponudbe ne zatrjuje, da je naročnikova ocena nepravilna in da je torej predložena ponudba dopustna, pač pa navaja, da je naročnik njegovo ponudbo preuranjeno označil za nedopustno, saj vlagatelju pred tem ni omogočil odprave pomanjkljivosti in ga tako v nasprotju z zakonom ni pozval na dopolnitev, popravo ali pojasnitev ponudbe. Naročnik ne zanika, da vlagatelja ni pozval na odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ponudbe, vendar meni, da tega niti na podlagi določb razpisne dokumentacije niti na temelju ZJN-3 ni bil dolžan storiti, zato so vlagateljeve navedbe v zvezi s tem neutemeljene.

Državna revizijska komisija na podlagi proučitve določb razpisne dokumentacije konkretnega javnega naročila ugotavlja, da naročnik, kot navaja tudi sam, v razpisno dokumentacijo ni vključil določb, ki bi se nanašale na dopolnjevanje, popravljanje in pojasnjevanje ponudb.

Ker torej naročnik omenjenega vprašanja v razpisni dokumentaciji ni uredil, je potrebno njegovo ravnanje v zvezi z dopolnjevanjem, popravljanjem in pojasnjevanjem ponudb v dani zadevi presojati v skladu z 89. členom ZJN-3. Le-ta v petem odstavku določa, da v kolikor se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Ponudnik pa (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV (razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena) in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah (npr. v sklepih, št. 018-029/2017-9 z dne 9.3.2017 in 018-018-069/2017 z dne 11.5.2017), prav tako pa to navaja tudi naročnik, je glede na dikcijo petega odstavka 89. člena ZJN-3 možnost pojasnjevanja, dopolnjevanja ali popravljanja ponudbe odvisna od naročnika – naročnik namreč v primerih, navedenih v petem odstavku 89. člena ZJN-3, glede na dikcijo omenjene določbe od ponudnika lahko zahteva, da predloži manjkajoče dokumente ali jih dopolni, popravi ali pojasni. To pa pomeni, da naročnik ponudnikom ni dolžan omogočiti dopolnjevanja, popravljanja oziroma pojasnjevanja ponudbe, temveč gre zgolj za možnost, ki mu jo daje ZJN-3.

Kot izhaja tudi iz sodne prakse Sodišča Evropske unije (prim. npr. sodbi v zadevah C-599/10, SAG ELV Slovensko, ter C-336/12, Manova), predložene ponudbe načeloma ni več mogoče spreminjati niti na pobudo naročnika niti na pobudo ponudnika. Upoštevaje navedeno torej naročnik od ponudnika, katerega ponudba po njegovi oceni ni natančna ali skladna s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije, ne more zahtevati pojasnil. Vendar pa, kot je zapisalo Sodišče Evropske unije, pravo Evropske unije na področju javnih naročil ne nasprotuje temu, da je mogoče podatke v zvezi s ponudbo v nekaterih točkah popraviti ali dopolniti v omejenem obsegu, zlasti če očitno potrebujejo zgolj pojasnitev, ali zaradi odprave očitnih materialnih napak. Pri uporabi pravice do odločanja po prostem preudarku, ki jo ima glede možnosti, da od ponudnikov zahteva pojasnila ponudbe, mora naročnik ponudnike obravnavati enako in lojalno, tako da zahteva po pojasnilih na koncu postopka izbire ponudb glede na izid tega postopka ne daje vtisa, da je neupravičeno koristila oziroma škodovala enemu ali več gospodarskim subjektom, na katere je bila naslovljena, ali da je pripeljala do nedovoljenih pogajanj med naročnikom in ponudnikom. Naročnik mora seveda v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila, tudi v postopku ocenjevanja, vrednotenja in morebitnega dopolnjevanja ponudb, ravnati v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti v skladu z načelom preglednosti in načelom enakopravne obravnave ponudnikov.

Na podlagi določb petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3 ter sodne prakse Sodišča Evropske unije gre tako ugotoviti, da je poprava oziroma dopolnitev podatkov v ponudbi v določenem obsegu sicer mogoča, vendar pa pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravljanju ponudb ni naročnikova dolžnost, kot to meni vlagatelj, pač pa gre le za možnost, za katero se naročnik lahko odloči. Pri odločitvi o tem, ali bo dopustil dopolnjevanje, popravljanje in pojasnjevanje ponudb, mora naročnik strogo upoštevati določila lastne razpisne dokumentacije ter vse ponudnike obravnavati enakopravno.

Ker pa vlagatelj v dani zadevi ne zatrjuje in tudi ne dokazuje, da je naročnik izbranega ponudnika, poleg vlagatelja edinega, ki je v konkretnem postopku javnega naročanja oddal ponudbo, pozval k morebitni pojasnitvi, dopolnitvi ali popravljanju ponudbe ali da ga je v razmerju do vlagatelja glede pozivanja k odpravljanju pomanjkljivosti ponudbe na kakršenkoli način neenakopravno obravnaval, slednje pa ne izhaja niti iz spisovne dokumentacije, kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) v dani zadevi ni mogoče ugotoviti. Prav tako zaradi nekonkretiziranosti in posledične neizkazanosti ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam o tem, da naj bi naročnik kršil načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3).

Poleg navedenega vlagatelj naročniku očita tudi kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3). Kot pa je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, omenjeno načelo prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa, ki se kaže v racionalni porabi javnofinančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno ter kakovostjo kupljenega blaga oziroma naročenih storitev in/ali gradenj. Posamezen ponudnik se zato že po naravi stvari v revizijskem postopku praviloma ne more uspešno sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj ponudnik z zahtevkom za revizijo, vloženim v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, ščiti svoj lastni ekonomski interes, medtem ko lahko pravno varstvo javnega interesa v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZPVPJN uveljavljajo zagovorniki javnega interesa, med katere je na podlagi drugega odstavka 6. člena ZPVPJN šteti ministrstvo, pristojno za javna naročila, Računsko sodišče Republike Slovenije, organ, pristojen za varstvo konkurence, ter organ, pristojen za preprečevanje korupcije. Ker vlagatelja torej ni mogoče opredeliti kot zagovornika javnega interesa, slednjemu ni moč priznati aktivne legitimacije za obravnavo navedb, podanih v povezavi z zatrjevano kršitvijo načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

V zvezi z vlagateljevo navedbo o tem, da je naročnik dolžan storiti vse potrebno, da prejme dopustne konkurenčne ponudbe, pa ni odveč ponovno poudariti, da je v skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije vsak posamezen, razumno obveščen ter povprečno skrben ponudnik tisti, ki ga zavezujeta natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami v postopku oddaje javnega naročila. Ker je torej posamezni ponudnik tisti, ki mu je v vsakokratnem postopku javnega naročanja naloženo breme priprave dopustne ponudbe, je slednji obenem tudi tisti, ki nosi posledice neizpolnitve omenjene dolžnosti.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da niti v razpisni dokumentaciji konkretnega javnega naročila niti v ZJN-3 ni najti podlage za ugotovitev, da bi moral naročnik v obravnavanem postopku javnega naročanja na podlagi ocene o neustreznosti ene od dveh zahtevanih referenc, ki ju je predložil vlagatelj, pred označitvijo njegove ponudbe za nedopustno vlagatelja pozvati k dopolnitvi oziroma pojasnitvi ponudbe.

Takšnega zaključka ne more spremeniti niti vlagateljevo sklicevanje na sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi T-195/08, Antwerpse Bouwwerken NV, ki se sicer v delu, ki ga izpostavlja vlagatelj, nanaša na dvoumno ponudbo, za katero ni mogoče ugotoviti, kaj je v njej dejansko navedeno, pri tem pa je iz okoliščin razvidno, da je verjetno dvoumnost mogoče preprosto pojasniti in zlahka odpraviti, ter na zahtevo za pojasnilo takšne ponudbe. Omenjena sodba tako obravnava bistveno drugačno dejansko stanje, kot je podano v konkretni zadevi, ki se nanaša na ponudbo, za katero je naročnik nedvoumno ugotovil, kaj je v njej navedeno, hkrati pa je na podlagi navedenih podatkov ocenil tudi, da je ta ponudba nedopustna.

Ker vlagatelju kršitve naročnika, ki naj bi jo le-ta storil s tem, da vlagatelja ni pozval k dopolnitvi oziroma k pojasnilu ponudbe v delu, ki se nanaša na eno od predloženih referenc, za katero vlagatelj ne zanika, da je neustrezna, ni uspelo izkazati, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala vlagateljevih navedb v zvezi z zahtevanim kadrom, saj slednje ne bi več mogle vplivati na sprejem drugačne odločitve v dani zadevi.

Ker torej Državna revizijska komisija kršitev, ki jih je vlagatelj očital naročniku, ni ugotovila, je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 19.6.2017

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetniška pisarna LMR d.o.o., Cesta v Mestni log 1, 1000 Ljubljana,
- Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana,
- Tames, d.o.o., Ormoška cesta 14, 2250 Ptuj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1501 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve.