018-090/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Številka: 018-090/2017-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »A-18/17; Rekonstrukcija mostu čez Mežo v Črni (MB0304) na RT-926/6506 v km 7,866« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Markomark Nival d.o.o., Pobrežje 6a, Videm pri Ptuju, ki ga zastopa odvetnica Klara Kunovar, Šmartinska cesta 53, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 06.06.2017

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila št. 43001-349/2016/17, z dne 28.03.2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 11.385,92 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 03.02.2017 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 000833/2017-B01. Naročnik je dne 28.03.2017 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 43001-349/2015/17, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo skupnima ponudnikoma IPI d.o.o., Zgornje Negonje 36d, Rogaška Slatina in CGP d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna in (ob upoštevanju edinega merila najnižja cena) najugodnejša. Dopustnosti preostalih treh ponudb naročnik ni preverjal.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 11.04.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi ter zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je naročnik v točki 4.1.4 Navodila za pripravo ponudbe (Specifikacija naročila in predračun) zahteval, da mora biti popis del izpolnjen s cenami za vse postavke. Izbrani ponudnik temu ni sledil, saj ni vpisal cene na enote v treh postavkah popisa del: 1.) 4.0 Razna dela - postavka 1 - Zasaditev avtohtonih drevesnih sadik in grmovnic, 2.) D.1.2 Javna razsvetljava - Most v Črni (2. faza), C Montažna dela - postavka 15 - Drobna montažna dela in 3.) 3.0 Jaški - postavka 1, - Izdelava tipskega AB vodovodnega jaška v kompletu z izkopom, zasipom, tesarskimi železokrivskimi in betonerskimi deli, LŽ pokrovom za težki promet, vstopno lestvijo in odtokom. Navedeno pomeni, zatrjuje vlagatelj, da ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče obravnavati kot dopustne ponudbe in bi jo moral naročnik izločiti iz nadaljnjega postopka. Ker je naročnik dopustnost ponudbe v spornih delih ugotovil na podlagi lastnega razumevanja ponudbene vsebine izbranega ponudnika, ki iz ponudbe ne izhaja, je ravnal v nasprotju z 89. in 90. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni lis RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3). Izbrani ponudnik zato ni bil izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, s čimer je okrnjena tudi konkurenca med ponudniki. Naročnik je zaradi različne obravnave vlagateljeve ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika kršil tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Vlagatelj (zgolj iz previdnosti) še dodaja, da navedena napaka v ponudbi izbranega ponudnika ne sme biti sanirana v okviru instituta iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3, saj bi se na ta način nezakonito poseglo v ponudbeno vsebino.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 21.04.2017, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Zatrjuje, da je (v skladu z Navodilom za pripravo ponudbe) ponudbeni predračun predložil v elektronski in pisni obliki, pri čemer v ponudbenem predračunu v pisni verziji niso vidne izpolnjene cene na enoto, kjer je navedena cena 0 EUR. V dveh spornih delih popisa del (4.0 Razna dela - postavka 1 - Zasaditev avtohtonih drevesnih sadik in grmovnic ter 3.0 Jaški - postavka 1 - Izdelava tipskega AB vodovodnega jaška v kompletu z izkopom, zasipom, tesarskimi železokrivskimi in betonerskimi deli, LŽ pokrovom za težki promet, vstopno lestvijo in odtokom) sta postavki ovrednoteni s ceno 0 EUR, kar je razvidno iz popisov del, ki so predloženi na CD-ju v programu Excel, medtem ko na pisni verziji ponudbe nista vidni oziroma izpisani zaradi specifičnega delovanja programa MS Excel. Navedeno pomeni, da je ponudba skladna z navodili naročnika, saj so bile sporne postavke vseskozi upoštevane in ovrednotene s ceno 0 EUR. Tretja sporna postavka (D.1.2 Javna razsvetljava - Most v Črni (2. faza), C Montažna dela - postavka 15 - Drobna montažna del), pojasnjuje izbrani ponudnik, pa predstavlja pavšalni znesek, za katerega je bila že v razpisni dokumentaciji podana matematična formula, na podlagi katere je bil pavšalni znesek avtomatsko izračunan (t.j. 3 % od 6.328,00 EUR) in zaokrožen (t.j. 190,00 EUR). Izbrani ponudnik še navaja, da je v 21. členu Posebnih pogojev pogodb določeno, da se bo pogodba izvajala po načelu »ključ v roke«, kar pomeni, da je izvajalec (upoštevaje tako sodno prakso, kakor tudi prakso Državne revizijske komisije) dolžan izvesti vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta, ta cena pa obsega (citirano iz sklepa Državne revizijske komisije št. 018-289/2010) »… tako napačno predvidevanje potrebnih količin in vrst del, kot tudi vrednost tistih količin in vrst del, ki jih v času sklenitve ni mogel predvideti torej ne glede na to, ali jih je v kalkulaciji ponudbene cene tudi upošteval«.

Naročnik je z dokumentom, št. 43001-349/2016/29, z dne 08.05.2017, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je iz elektronske oblike ponudbenega predračuna, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbo, razvidno, da je pri prvi in tretji sporni postavki podal ceni 0 EUR. Ravno tako je iz druge sporne postavke razvidno, da se je pavšalni znesek avtomatsko izračunal na osnovi že vključene matematične formule. Navedeno pa pomeni, da je izbrani ponudnik vse sporne postavke upošteval ter jih ovrednotil. Naročnik navaja, da je določbe o prepovedi spreminjanja popisa del v razpisno dokumentacijo vključil z namenom, da bodo popisi del s strani vseh ponudnikov izpolnjeni enako ter bodo medsebojno primerljivi. Prav tako je na Portalu javnih naročil pojasnil, da se zaradi faznosti del posamezne postavke pojavijo večkrat ter naj zato ponudniki v celoti izpolnijo predračun. Naročnik zatrjuje, da ni imel utemeljenega razloga, da bi ponudbo izbranega ponudnika izločil kot nedopustno, saj je ugotovil, da se je izbrani ponudnik zavezal izvesti tudi dela v spornih postavkah. Navaja še, da je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe, in sicer iz razloga, ker (v obrazcu Podatki o gospodarskem subjektu) za vodilnega partnerja niso bili navedeni prevzeti posli ter zato, ker seštevek poslov ni bil pravilen. Izbrani ponudnik je ponudbo pravočasno in ustrezno dopolnil. Naročnik še navaja, da je celotno ponudbo izbranega ponudnika natančno preveril in ugotovil, da poziv k pojasnilu ponudbenega predračuna ne bi vplival na končno razvrstitev njegove ponudbe, zato je ponudba v spornem delu ustrezna in dopustna. Ker je do navedenih in nespornih ugotovitev prišel sam, izbranega ponudnika v tem delu ni pozval k pojasnilu. V spornih delih so postavke minorne, zato je tveganje v zvezi s tem (zlasti iz razloga, ker gre za sistem izvajanja »ključ v roke«) zanemarljivo. Zato je (skladno z načelom gospodarnosti) izbral ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik še navaja, da je zakonodajalec z uvedbo instituta očitne napake želel omogočiti, da se ponudba ne zavrne v tistih primerih, ko takšno ravnanje ne bi bilo sorazmerno s pomenom napake. Navaja še, da bo pogodba za izvedbo obravnavanega javnega naročila sklenjena po načelu »ključ v roke«. Izvajalec bo zavezan izvesti razpisana dela za znesek, ki vsebuje tudi stroške vseh potrebnih del za zagotovitev kompletnosti in funkcionalnosti izvršenih pogodbenih del, ne glede na vrednosti posameznih količin v ponudbenem predračunu (21. člen Posebnih pogojev pogodb). Poleg tega je v 7. členu vzorca pogodbe navedeno, da je izvajalcu poznan predmet pogodbe in vsi spremljajoči riziki, ter da je seznanjen z razpisnimi zahtevami, v 9. členu vzorca pogodbe pa je navedeno, da bodo opravljena dela obračunana po sistemu »ključ v roke«. Tudi sodišče bi v primeru morebitnega spora presodilo, da so sporne postavke, skladno z določilom »ključ v roke«, zajete v ceni, ter da bi se izvajalec tega moral zavedati. Naročnik ugotavlja, da iz ZJN-3 tudi sicer ne izhaja, da bi moral (izbranega) ponudnika pozvati k pojasnilu. S tem je prevzel riziko, da bi lahko prišlo do spora, vendar pa tveganja za izgubo takšnega spora ni. V nobenem primeru, zaključuje naročnik, pa ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče označiti kot nedopustne.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 30.05.2017, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj vztraja pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo. Navaja še, da je naročnik spregledal lastno določbo razpisne dokumentacije, in sicer, da morata biti obe verziji ponudbenega predračuna enaki. Poleg tega naročnik v razpisni dokumentaciji tudi ni določil, katera od verzij (elektronska ali izpisana na papirju) ponudbenega predračuna je v primeru neskladja zavezujoča, zaradi česar ne bi smel arbitrarno zaključiti, da je veljavna elektronska verzija. Naročnik je tako dejansko sooblikoval oziroma nadomestil voljo izbranega ponudnika. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat poudarila (npr. v sklepu št. 018-112/2013), naročnik tega ni upravičen storiti, saj predmet in ceno ponudi ponudnik, naročnik pa ponudbo lahko zgolj pregleda in oceni. Ponudbeni predračun je eden izmed najpomembnejših delov ponudbe, zato se od ponudnikov v tem delu pričakuje še posebna skrbnost, zlasti v primeru zahtevnejših gradbenih del, kot je predmetno. Vlagatelj še navaja, da starejše verzije programa Excel pri praznih celicah izpisujejo vrednost 0, novejša različica pa navedenega izpisa nima. Če bi vlagatelj v izpostavljene postavke dejansko vnesel ceno 0, bi se navedena vrednost izpisala v celicah ponudbenega predračuna. V tem primeru pa bi tudi tiskana verzija vsebovala navedbo vrednosti 0,00. Iz navedenih razlogov bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz nadaljnjega postopka. Ker naročnik tega ni storil, je ravnal v nasprotju z 89. in 90. členom ZJN-3, kršil pa je tudi načelo transparentnosti in zagotavljanja konkurence med ponudniki. Izbrani ponudnik zaradi neupoštevanja vsebine razpisne dokumentacije namreč ni bil izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, s čimer je bila okrnjena tudi konkurenca med ponudniki. Vlagatelj se sicer strinja, da vzorec pogodbe vključuje klavzulo »ključ v roke«, vendar opozarja na 9. in 10. člen vzorca pogodbe, kjer je naročnik določil način obračuna v obliki mesečnih situacij. Navedeno pa pomeni, da ni pomembna zgolj končna cena, temveč so za izvrševanje pogodbe pomembne tudi cene na enoto.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna in bi morala biti izločena. Kot zatrjuje vlagatelj, je ponudba izbranega ponudnika nedopustna iz razloga, ker v tri postavke ponudbenega predračuna (popisa del) ni vpisal cen na enoto.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati ob upoštevanju 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni lis RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev, in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena. V kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se le-ta spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena, ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Naročnik je v točki 4.1.4 Navodila za pripravo ponudbe (Specifikacija naročila in predračun) postavil naslednje zahteve:

»V ponudbi mora biti predložena naročnikova specifikacija naročila (opis naročila, tehnične specifikacije, tehnični pogoji, izpolnjen popis del s količinami, …), iz katere sta razvidna vsebina in obseg naročila. Upoštevane morajo biti vse zahteve iz specifikacije naročila. Specifikacije naročila ponudnik ne sme spreminjati. Dovoljen je le vnos zahtevanih podatkov (cene v popisu del).

Predračun sestavljata rekapitulacija predračunske vrednosti in podrobna specifikacija te vrednosti, strukturirana po vrstah del, navedenih v specifikaciji naročila. Cene v predračunu se navede brez DDV in v valuti EUR.

Popis del s količinami mora biti izpolnjen s cenami za vse postavke. Cene na enoto se navede z vsemi upoštevanimi decimalkami, vrednost postavke (zmnožek: količina x cena na enoto) pa se zaokroži na dve decimalki. V ponudbi se popis del predloži v elektronski obliki MS Excel (na CD) in enak izpisan na papirju.«

Kot izhaja iz citiranih delov razpisne dokumentacije, je naročnik od ponudnikov (med drugim) zahteval, da popis del izpolnijo s cenami v vseh postavkah. V popisu del je predmetno javno naročilo specificirano po posameznih postavkah, pri čemer so za vsako postavko določene enote ter količina. Dolžnost ponudnikov je bila, da v popis del vnesejo cene na enoto za posamezne postavke, ki so morale biti zaokrožene na dve decimalki. Te vrednosti, torej cene na enoto, pa so se nato zmnožile s količinami, ki jih je v tabelo vpisal že naročnik. Ponudniki so morali predložiti popis del v elektronski obliki, kakor tudi popis del, izpisan na papirju, naročnikova izrecna zahteva pa je tudi bila, da sta obe verziji popisa del enaki.

Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je razvidno, da je v ponudbi predložil popise del v tiskani obliki ter popise del v elektronski obliki na CD-ju. Med vlagateljem in naročnikom je spor v tem, ali je izbrani ponudnik s cenami izpolnil vse postavke popisa del. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik treh postavk ni izpolnil s cenami na enoto, zato je njegova ponudba nedopustna in bi morala biti izločena. Nasprotno, naročnik in izbrani ponudnik se z vlagateljem ne strinjata in navajata, da sta dve izmed spornih postavk ovrednoteni s ceno 0 EUR, kar je razvidno iz popisov del, ki so predloženi na CD-ju, medtem ko na pisni verziji ponudbe nista vidni oziroma izpisani zaradi specifičnega delovanja programa MS Excel. Tretja sporna postavka pa predstavlja pavšalni znesek, za katerega je bila že v razpisni dokumentaciji podana matematična formula, na podlagi katere je bil pavšalni znesek avtomatsko izračunan in zaokrožen.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom in izbranim ponudnikom v tem, da postavka, ki zajema »drobna montažna dela« (D.1.2 Javna razsvetljava - Most v Črni (2. faza), C Montažna dela - postavka 15 - Drobna montažna dela), predstavlja pavšalni znesek, za katero je že v popis del vgrajena formula, na podlagi katere je bil pavšalni znesek (to je 3 % od 6.328,00 EUR) avtomatično izračunan in zaokrožen (na vrednost 190,00 EUR) ter upoštevan tudi v končni ponudbeni vrednosti. Vendar pa se ni mogoče strinjati s stališčem naročnika in izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na preostali dve postavki. Pregled ponudbe izbranega ponudnika oziroma popisa del, ki je izpisan na papirju, namreč pokaže, da v preostali dve sporni postavki (4.0 Razna dela - postavka 1 - Zasaditev avtohtonih drevesnih sadik in grmovnic ter 3.0 Jaški - postavka 1 - Izdelava tipskega AB vodovodnega jaška v kompletu z izkopom, zasipom, tesarskimi železokrivskimi in betonerskimi deli, LŽ pokrovom za težki promet, vstopno lestvijo in odtokom) ni vpisal cene na enoto. Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v elektronsko verzijo popisa del, pri čemer je ugotovila, da v navedenih postavkah prav tako nista vpisani ceni, oziroma sta obe okenci, kamor bi morali biti vpisani ceni na enoto, prazni (in torej nista izpolnjeni s cenama 0 EUR, kot to zatrjujeta izbrani ponudnik in naročnik). Pri poskusu vnosa števila 0 v obe sporni postavki je Državna revizijska komisija tudi ugotovila, da vnaprej pripravljen obrazec popisa del cene 0 EUR sploh ne sprejme, oziroma se takoj po vnosu takšne cene ter po premiku na drugo postavko, takšna cena avtomatično izbriše. Pri vpisu cene 0 EUR se sicer v vnosni vrstici pokaže število 0, a takšno število se pokaže tudi v primeru, če se na okence (ki je namenjeno vpisu cene na enoto) zgolj klikne, poleg tega se število 0 pokaže tudi v vseh tistih vnosnih vrsticah popisa dela, kamor cen (na enoto) ni bilo potrebno vpisati (npr. v presledkih med dvema postavkama, pri naslovih posameznih vrst del, …).

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju se je potrebno strinjati z vlagateljem v tem, da izbrani ponudnik ni ravnal v skladu z izrecno zahtevo naročnika in v dve postavki ni vpisal cen na enoto. Celo v primeru, če bi sprejeli stališče izbranega ponudnika in naročnika, da je elektronska verzija popisa dela v obeh spornih postavkah izpolnjena s cenama 0 EUR, ponudba izbranega ponudnika ne bi bila skladna z naročnikovimi zahtevami. V tem primeru namreč popis del, izpisan na papirju, ne bi bil enak popisu del v elektronski obliki. Ob navedenem je potrebno ugotoviti, da izbrani ponudnik spornih postavk bodisi ni ponudil, če pa bi sprejeli stališče naročnika in izbranega ponudnika (da sta sporni postavki v elektronski verziji popisa del vendarle ovrednoteni), pa brez nezakonitega posega v ponudbeno vsebino ne bi bilo mogoče ugotoviti, ali je izbrani ponudnik del predmeta obravnavanega javnega naročila (oziroma obe sporni postavki) ponudil ali ne.

Opisane nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika so torej tudi po presoji Državne revizijske komisije takšne, da zaradi njih brez dodatnih (z ZJN-3 prepovedanih) posegov v obstoječo ponudbeno vsebino, ni mogoče ugotoviti, ali izbrani ponudnik sporni postavki sploh ponuja. V tem delu vlagatelj utemeljeno opozarja, da bi v konkretnem primeru kakršnokoli pojasnjevanje obstoječe ponudbene vsebine - to je ugotavljanje, ali je izbrani ponudnik sporni postavki ponudil (oziroma ali ju je ovrednotil s ceno 0 EUR) ali ne, pomenilo nedovoljeno spremembo ponudbe. Navedenih nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika zato ni mogoče preprosto spregledati niti ju uvrstiti med očitne napake (v smislu zgoraj citiranega določila šestega odstavka 89. člena ZJN-3). Kot že navedeno, gre v konkretnem primeru za pomanjkljivosti, ki se nanašajo na del razpisane gradnje in so takšne narave, da zaradi njih ni mogoče ugotoviti prave vlagateljeve volje glede predmeta javnega naročila in (posledično) tudi končne ponudbene cene.

Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v svojih številnih odločitvah, je popis del (ki v obravnavanem primeru predstavlja tudi ponudbeni predračun) eden izmed najpomembnejših delov ponudbe, ki ponudnika tudi najbolj zavezuje, saj je prav v tem dokumentu predstavljen ponujen predmet javnega naročila (z opisi in tehničnimi specifikacijami), vsebuje pa tudi cene za vse proizvode in storitve, ki sestavljajo javno naročilo. Popis del torej predstavlja jedro ponudbe, iz katerega izhajajo ne le ponujeni proizvodi in storitve pač pa tudi njihove tehnične lastnosti in cene. Popis del vsebuje dve bistveni sestavini prodajne pogodbe, brez opredelitve katerih do sklenitve pogodbe praviloma sploh ne more priti. Zato se od ponudnikov v tem delu pričakuje še posebna skrbnost pri pripravi ponudbe.

Prav tako se ni mogoče strinjati z naročnikom in izbranim ponudnikom v tem, da je glede na klavzulo »ključ v roke« pomembna le skupna oziroma končna ponudbena cena. V zvezi s temi navedbami je potrebno ponovno ugotoviti, da je glede na opisani napaki v ponudbi izbranega ponudnika med drugim nejasna tudi končna ponudbena cena. Poleg tega je iz vzorca pogodbe razvidno, da bo izvajalec opravljena dela obračunaval z izstavitvijo računa oziroma začasne ali končne situacije, pri čemer je dolžan upoštevati določila o načinu obračunavanja del, vsebovana v Splošnih pogojih pogodbe (9. člen vzorca pogodbe). V 10. členu vzorca pogodbe je določeno tudi, da je izvajalec dolžan dostaviti račun oziroma situacijo v roku pet dni po opravljenem delu oziroma do 5. v mesecu za pretekli mesec, če traja delo več mesecev. Iz navedenih določb vzorca pogodbe je razvidno, da je naročnik predvidel plačevanje po izstavljenih mesečnih računih. Cene na enoto so torej pomemben del ponudbe, saj predstavljajo podlago za izstavljanje mesečnih računov, naročnik pa je v zvezi z njimi zahteval tudi nespremenljivost (v 9. členu vzorca pogodbe je navedeno, da so cene na enoto fiksne in da izvajalec ni upravičen do podražitev). Navsezadnje, če bi bile ponudbene cene na enoto nepomembne, kot to zatrjujeta naročnik in izbrani ponudnik, jih naročnik v ponudbi sploh ne bi zahteval.

Ob opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je naročnik z izbiro najugodnejšega ponudnika ravnal v nasprotju z lastnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije in v nasprotju s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 ter da je vlagateljeva trditev o tem, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, utemeljena.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila št. 43001-349/2016/17, z dne 28.03.2017.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava naslednje stroške - to je stroške takse v višini 10.249,16 EUR, priglašene stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 918,00 EUR (2.000 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 1.119,96 EUR, in izdatke (11. člen OT) v višini 13,77 EUR (30 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 16,80 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj je ocenila, da v konkretnem primeru ni bil potreben. Navedbe v vlogi, z dne 30.05.2017, namreč niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 11.385,92 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 06.06.2017



Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana,
- Odvetnica Klara Kunovar, Šmartinske cesta 53, Ljubljana,
- IPI d.o.o., Zg. Negonje 36 d, Rogaška Slatina,
- CGP d.d. Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.