018-031/2017 Agencija za trg vrednostnih papirjev

Številka: 018-031/2017-22

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup in vzdrževanje diskovnega polja«, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj UNISTAR LC d.o.o., Ljubljana, Litostrojska cesta 56, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Zupančič, Tacol in Partnerji o.p., d.o.o., Nazorjeva ulica 6A, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 5. 6. 2017

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagatelju se na njegov račun št. SI56 3300 0000 4645 418, odprt pri Addiko Bank, vrne preostali znesek založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom v višini 16,60 EUR.

3. Naročniku se na njegov račun št. 01100 6370 1642 245, odprt pri Banki Slovenije vrne preostali znesek založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom v višini 16,60 EUR.

4. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 31. 5. 2016 sprejel sklep o začetku postopka naročila male vrednosti, s predmetom »Nakup in vzdrževanje diskovnega polja« (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o javnem naročilu je bilo dne 1. 6. 2016 (pod št. JN002031/2016-W01) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Dne 19. 1. 2017 je naročnik sprejel dokument, št. 4301-8/2016-54 »SKLEP O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega je razvidno, da je po prejemu dveh pravočasnih ponudb, opravljeni dopolnitvi in izvedenih pogajanjih, javno naročilo kot najugodnejšemu oddal ponudniku NIL d.o.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Odločitev o oddaji naročila je bila na Portalu javnih naročil (pod št. JN002031/2016-ODL02) objavljena dne 19. 1. 2017, na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) pa se z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Vlagatelj je z vlogo z dne 19. 1. 2017 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je vpogled omogočil dne 24. 1. 2017.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj dne 26. 1. 2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Izpodbija jo zaradi kršitve 89. člena ZJN-3, kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in kršitve pravice do vpogleda (peti odstavek 35. člena ZJN-3). Predlaga njeno razveljavitev, ter povrnitev stroškov pravnega varstva. V obrazložitvi zahtevka za revizijo zatrjuje nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika, kot razlog za to pa navaja neizpolnjevanje tehničnih zahtev glede zmogljivosti ponujenega diskovnega polja,

- ker iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, ali ima ponujena oprema vsaj 192 GB delovnega pomnilnika na sistem;

- ker diskovno polje Pure Storage Flash Array M10R2 ne uporablja Active/Active arhitekture;

- ker bi izbrani ponudnik moral dodati deset novih Flash Modulov, v kolikor bi želel zadostiti zahtevi glede minimalne uporabne (netto) kapacitete sistema za shranjevanje podatkov, kar vpliva na ceno, ponuditi pa diskovno polje z večjo RAW kapaciteto, saj se na ponujeno lahko shrani le 12,5 TB podatkov, z največjo velikostjo RAW pomnilnika 10 TB.

Vlagatelj je dalje zatrjeval, da v ponudbi izbranega ponudnika tudi ni zadoščeno zahtevam glede funkcionalnosti diskovnega polja,

- ker iz nje ni razvidno, da ponujeno diskovno polje uporablja SSD diske;

- ker ponujeni sistem Pure m10 ne omogoča vgradnje in uporabe Flash Modulov različnih velikosti, saj znaša maksimalna RAW kapaciteta diskovnega polja 10TB, za vgradnjo večjih Falsh Modulov pa sistem tudi ne omogoča nadgradnje z dodatnimi diskovnimi policami, ampak zgolj podvojiti osnovno kapaciteto z enakimi Flash Moduli.

Dalje je navedel, da izbrani ponudnik ni izkazal izpolnjevanja tehničnih zahtev z ustrezno dokumentacijo. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti je naročniku očital ravnanje v nasprotju z določili lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija), kot tudi v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov. V podkrepitev svojih navedb se je skliceval na nekatere odločitve Državne revizijske komisije. Sklepno je navedel, da mu je bila v postopku kršena pravica do vpogleda, ker mu naročnik ni omogočil vpogledati v rezultate testiranja opreme izbranega ponudnika, ti pa so po zakonu javni, saj predstavljajo specifikacije ponujenega blaga - neodvisno od tega, če so bili v ponudbi izbranega ponudnika označeni kot poslovna skrivnost. Zahtevo po vpogledu utemeljuje na sumu, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi navedel napačen tip ponujene opreme, za namene testiranja pa naročniku izročil opremo, ki tehničnim zahtevam ustreza. Zato je vlagatelj zahteval, da se mu v ta del omogoči vpogled, za dopolnitev zahtevka za revizijo pa določi primeren rok.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 1. 2. 2017 izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Zavrnil je navedbe glede nedopustnosti njegove ponudbe, ter podal pojasnila k izpostavljenim tehničnim zahtevam. Zavrnil je navedbe, da izpolnjevanje tehničnih zahtev ni izkazal z ustrezno dokumentacijo. Glede rezultatov testiranja opreme je navedel, da ne gre za podatek iz specifikacij ponujenega blaga, zaradi česar ta podatek ni javen.

Naročnik je dne 14. 2. 2017 sprejel sklep, št. 4301-8/2016-68, s katerim je zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi je navedel, da tekom postopka pojasnjevanja in dopolnjevanja ponudb vlagatelja in izbranega ponudnika ni neenakopravno obravnaval, je pa moral vlagatelja – za razliko od izbranega ponudnika – zaradi obsežnejših pomanjkljivosti večkrat pozivati k pojasnjevanju njegove ponudbe. V zvezi z zatrjevanim neizpolnjevanjem tehničnih zahtev glede zmogljivosti diskovnega polja je navedel, da

- izhaja izpolnjevanje zahteve glede vsaj 192 GB delovnega pomnilnika na sistem iz priloge C ponudbe izbranega ponudnika, kot tudi iz tabele o izpolnjevanju zahtev;

- je zahteval aktivno uporabo vseh vmesnikov s povezavami do strežnikov, kar potrjuje predlagana tehnologija »round-robin«, ta naziv pa je ime za protokol za izmenjavo podatkov med strežniki in diskovnimi sistemi z aktivno uporabo vseh povezav, in se največkrat uporablja kot dobra praksa za številne operacijske sisteme in virtualizacijske platforme strežniških sistemov. Pojasnil je, da ta protokol podpira tudi ponujeni diskovni sistem Pure Storage, kar izhaja iz prilog E in L, izbrani ponudnik pa je v potrditev predložil še dodatno dokumentacijo. Navedel je, da predmetna zahteva v nobenem delu ne govori o interni arhitekturi sistema, oziroma v taki obliki ni bila zahtevana;

- so v specifikaciji proizvajalca Pure Storage lahko navedene le ocenjene minimalne uporabne kapacitete, saj je zaradi funkcionalnosti deduplikacije in stiskanja podatkov dejanska uporabna kapaciteta odvisna od tipa shranjenih podatkov. Navedel je, da je bila - tudi po pojasnilu izbranega ponudnika - v skladu z razpisnimi zahtevami z grobim opisom tipa podatkov ponujena oprema s 5 TB surove kapacitete. Dodal je, da je sistem preveril ob uspešno izvedenem preizkusu delovanja opreme dne 25.8.2016, ter ugotovil, da ponujeni sistem omogoča več od zahtevanih 15 TB uporabnih netto kapacitet, prav tako pa ni bilo potrebe po dodatnih pojasnilih in zagotovitvi dodatne surove kapacitete na stroške ponudnika.

V zvezi z očitki o neizpolnjevanju tehničnih zahtev glede funkcionalnosti je navedel, da

- sistemi Pure Storage podpirajo izključno SSD diske, vgrajene v Flash Module, kar izhaja iz priloge B ponudbe izbranega ponudnika. Pojasnil je, da poimenovanje »Flash Modules« uporablja proizvajalec Pure za »sanke« na katere so SSD diski pritrjeni, te sanke pa so namenjene lažjemu »vročemu« upravljanju med delovanjem brez prekinitev, nujno potrebnemu v primerih menjave okvarjenih SSD diskov in ob nadgradnjah kapacitet. Navedel je, da sistemi Pure ne omogočajo vgradnjo vrtečih diskov;

- sistem Pure Storage M10 omogoča nadgradnjo sistema, le-ta pa vgradnjo SSD diskov različnih velikosti, kar izhaja iz priloge A, B, C in K ponudbe izbranega ponudnika. Dodal je, da ponujeni sistem podpira vgradnjo diskov različnih velikosti, saj podpira menjavo kateregakoli okvarjenega diska z novim diskom enake ali večje kapacitete in pomeni eno osnovnih funkcionalnosti sistema, ob zahtevi, da ga je možno vzdrževati tudi daljše obdobje kot je običajna življenjska doba elektronske opreme.

Naročnik je zavrnil navedbe, da izbrani ponudnik ni izkazal izpolnjevanja tehničnih zahtev z ustrezno dokumentacijo ob pojasnilu, da je ponudbi priložil 15 tehničnih dokumentov, v njih pa označil opise zahtevanih funkcionalnosti iz priloge C.02 razpisne dokumentacije. Glede očitka kršitve pravice do vpogleda je pojasnil, da rezultati testiranja ne predstavljajo podatkov specifikacije ponujenega blaga iz drugega odstavka 35. člena ZJN-3, saj kot izhaja iz točke B.01.7 razpisne dokumentacije, je šlo pri testiranju za preveritev, ali ponujeno diskovno polje ustrezam razpisanim zahtevam. Dodal je, da je bilo testiranje obeh ponujenih rešitev uspešno.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 14. 2. 2017 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 20. 2. 2017 opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi se opredeljuje do posameznih naročnikovih trditev in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 28. 2. 2017 posredoval pripravljalno vlogo, v kateri se opredeljuje do navedb vlagatelja, ki jih je ta podal v vlogi z dne 20. 2. 2017.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je za ugotovitev oziroma presojo nekaterih dejstev v zvezi z lastnostmi ponujenega All-Flash-Array (v nadaljevanju: AFA) diskovnega polja potrebno strokovno znanje, s katerim sama ne razpolaga, zato je s sklepom št. 018-031/2017-5 z dne 8. 3. 2017, na podlagi 34. in prvega odstavka 36. člena ZPVPJN, odredila pridobitev strokovnega mnenja, za izdelavo katerega je določila mag. J. U., univ. dipl. inž. (v nadaljevanju: strokovnjak), naročniku in vlagatelju pa naložila založitev predujma za pridobitev strokovnega mnenja.

Po prejemu vlagateljevega in naročnikovega potrdila o plačilu predujma je Državna revizijska komisija strokovnjaku posredovala prošnjo za izdelavo strokovnega mnenja.

Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija prejela dne 9. 5. 2017 in ga posredovala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku. Vlagatelj in naročnik sta se z vlogama z dne 15. 5. 2017 opredelila do strokovnega mnenja, medtem ko se izbrani ponudnik do strokovnega mnenja ni opredelil.

Po pregledu in preučitvi postopkovne in ponudbene dokumentacije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, po pregledu in preučitvi navedb vlagatelja, navedb naročnika, navedb izbranega ponudnika, ter preučitvi strokovnega mnenja in pripomb, ki sta jih v zvezi s strokovnim mnenjem posredovala vlagatelj in naročnik, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ponudbo izbranega ponudnika utemeljeno ocenil kot dopustno glede izpolnjevanja tehničnih zahtev (zmogljivost in funkcionalnost) za AFA diskovno polje, s tem v zvezi pa se zatrjuje tudi kršitev pravice vlagatelju do vpogleda.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v postopku naročanja prejel dve ponudbi, ki sta jih predložila vlagatelj in izbrani ponudnik. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da bo v postopek vključil pogajanja, ki jih bo izvedel po testiranju ponujene opreme (točka B.01.8 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, v nadaljevanju: Navodila), predhodno pa preveril dopustnost ponudb (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila, je naročnik po opravljenem testiranju in pregledu prejetih ponudb, potem ko je prejel potrebna pojasnila in dopolnitve, obe ocenil kot dopustni, vlagatelja in izbranega ponudnika pa povabil k pogajanjem. Po njihovem zaključku je v skladu z merilom ekonomsko najugodnejša ponudba naročilo oddal izbranemu ponudniku.

Preden se Državna revizijska komisija vsebinsko opredeli do revizijskih navedb v zvezi z izpolnjevanjem tehničnih zahtev izbranega ponudnika, je potrebno odgovoriti na vlagateljev očitek o kršitvi pravice vpogleda. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč navaja, da mu naročnik ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ni omogočil vpogleda tudi v dokumentacijo, ki se nanaša na rezultate testiranja opreme izbranega ponudnika, zaradi česar predlaga, da mu Državna revizijska komisija omogoči vpogled, za dopolnitev zahtevka za revizijo pa določi primeren rok.

Vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika je potrebno presojati z vidika 6. člena (načelo transparentnosti) in 35. člena ZJN-3. Iz določil 6. člena ZJN-3 izhaja, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Postopki javnega naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami obvestil glede javnih naročil na Portalu javnih naročil ali na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije. Poleg javnih objav se med drugim transparentnost postopka javnega naročanja zagotavlja tudi s postopkom javnega odpiranja ponudb ter z vpogledom v tiste dele ponudbe in dokumentacije, ki so skladno z določili ZJN-3 ter pravno prakso Državne revizijske komisije javni. Na podlagi prvega odstavka 35. člena ZJN-3 naročnik ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ta ali drug zakon ne določa drugače. Naročnik pa mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke. Peti odstavek 35. člena ZJN-3 dalje določa, da mora naročnik v primeru, če je izvedel popoln pregled vseh ponudb, po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Naročnik ponudniku, ki je v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteval vpogled, dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki upoštevaje določbe tega člena predstavljajo poslovno skrivnost ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Zakon ZJN-3 v drugem odstavku 35. člena izrecno določa, da so javni podatki specifikacija ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Po samem zakonu so torej ne glede na morebitno drugačno označbo s strani ponudnika javni tisti podatki, na podlagi katerih naročnik ponudbe ocenjuje in jih razvršča v skladu z vnaprej določenimi merili.

Uveljavljanje kršitve pravice do vpogleda je v ZPVPJN tudi posebej urejeno (peti odstavek 31. člena ZPVPJN). Namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo je razviden iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN, ki določa, da mora vlagatelj v primeru, če dejstev in dokazov, s katerimi se kršitve dokazujejo, ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo. Namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda je torej v tem, da lahko vlagatelj pripravi zahtevek za revizijo tudi z dejstvi in dokazi (5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), da bi lahko utemeljil in dokazal naročnikove kršitve, ki vplivajo na položaj vlagatelja v postopku oddaje naročila (glej 14. člen ZPVPJN). Vlagatelj ima tako v postopku pravnega varstva po ZPVPJN primarno interes, da doseže razveljavitev odločitve o oddaji naročila (prim. druga alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alinea prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), in ne, da zgolj vpogleda v ponudbeno dokumentacijo drugih ponudnikov (prim. npr. zadeve št. 018-275/2014-5, 018-142/2015-16 in 018-176/2015-5).

V zvezi z vprašanjem, ali bi naročnik vlagatelju moral omogočiti vpogled v predmetne dele dokumentacije, ki se nanašajo na rezultate testiranja opreme izbranega ponudnika, je potrebno najprej ugotoviti, da si je naročnik v točki B.01.7. Navodil pridržal pravico, da bo izvedel testiranje ponujenega diskovnega polja. V tej točki je tudi določil, da bo ob tem preveril, ali ponujeno diskovno polje ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, opisanih v dokumentu »Tehnična specifikacija za nakup diskovnega polja« (v nadaljevanju: Tehnične specifikacije).

Iz spisovne dokumentacije (dokument »TESTIRANJE – POC AFA DISKOVNEGA POLJA«, z dne 25. 8. 2016) je razvidno, da je naročnik v času od 10. 8. 2016 do 24. 8. 2016 izvedel testiranje diskovnega polja Netapp AFA, ki ga je ponudil vlagatelj, in diskovnega polja Pure storage AFA, ki ga je ponudil izbrani ponudnik. Testiranje je potekalo glede na (1) uporabno kapaciteto, (2) odzivnost VDI (primerjava z obstoječim stanjem), (3) odzivnost IISA (datawarehouse proces) in (4) test zanesljivosti. Navedeni tehnični kriteriji so se nanašali neposredno na posamezne specifične lastnosti ponujenih diskovnih polj, kot jih lahko sodelujoča ponudnika, na podlagi ponujene tehnologije in znanja, izvedeta ob upoštevanju tehničnih zahtev. Pri vsakem posameznem tehničnem kriteriju so bile beležene ugotovitve naročnika. V tem smislu je zato potrebno ugotoviti, da so navedeni tehnični kriteriji neposredno povezani s predmetom javnega naročila, saj se nanašajo na specifične tehnične lastnosti ponujenih diskovnih polj.

Vlagatelj v postopku pravnega varstva zatrjuje kršitev pravice do vpogleda iz razloga, ker mu naročnik »[….] ni omogočil vpogleda v rezultate testiranja opreme izbranega ponudnika [….]«, zaradi česar »[….] ne more ugotoviti, ali ni morda izbrani ponudnik v ponudbi navedel napačnega tipa ponujene opreme, za namene testiranja pa naročniku izročil opremo, ki ustreza tehničnim zahtevam [….]«, temu posledično pa vlagatelj »[….] ne more dokazati morebitnih kršitev v zvezi z izvedbo testiranja«. Ob zapisanem gre ugotoviti, da vlagatelja poudarjeno zanima »tip« testirane opreme, ob čemer izraža pomisleke o kredibilnosti naročnikove primerjave obeh testiranih diskovnih polj. Državna revizijska komisija je zato vpogledala v dokument »TESTIRANJE – POC AFA DISKOVNEGA POLJA«, ter ugotovila, da je bilo po navedenih tehničnih kriterijih izvršeno testiranje obeh ponujenih AFA diskovnih polj, torej Netapp AFA, ki ga je ponudil vlagatelj, in diskovnega polja Pure storage AFA, ki ga je ponudil izbrani ponudnik. V navedenem dokumentu se nahajajo zelo natančni zapisi rezultatov znotraj posameznih tehničnih kriterijev, v te rezultate pa je imel vpogled tudi izvedenec, ter se na njih tudi skliceval (stran 8 iz strokovnega mnenja - »poročilo ATVP z dne 25.08.2016«). Državna revizijska komisija po vpogledu v dokument »TESTIRANJE – POC AFA DISKOVNEGA POLJA« ugotavlja, da je bilo testirano diskovno polje izbranega ponudnika v razdelku »General« opredeljeno z navedbo »Type«, poleg tega strokovnjak po vpogledu v vso razpoložljivo dokumentacijo, ki je vključevala celotno ponudbo izbranega ponudnika in torej tudi dokument »TESTIRANJE – POC AFA DISKOVNEGA POLJA«, glede ponujenega in testiranega tipa opreme pomislekov ni izrazil. Tudi če bi naročnik omogočil vlagatelju vpogled v navedeni dokument, vlagatelj posledično ne bi mogel priti do drugačnih zaključkov, zaradi česar gre ugotoviti, da je bilo vlagatelju zagotovljeno učinkovito pravno varstvo.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija začela z vsebinsko obravnavo ključnih spornih vprašanj med vlagateljem in naročnikom. V predmetnem postopku pravnega varstva je potrebno odgovoriti predvsem na vprašanje, ali so - ustrezno naročnikovim zahtevam - pri izbranem ponudniku izkazane tehnične lastnosti ponujenega AFA diskovnega polja.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v razpisni dokumentaciji, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

– ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in

– ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

V skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo tehnične zahteve specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom, ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oz. opiše predmet naročila. Naročnik s tehničnimi specifikacijami točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične zahteve mora naročnik določiti ob upoštevanju določbe 68. člena ZJN-3, ki določa, da morajo biti te navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (prvi odstavek), in sicer tako, da vsem ponudnikom zagotavljajo enak dostop do postopka javnega naročanja in da neupravičeno ne ovirajo odpiranja javnih naročil konkurenci (četrti odstavek). Tehnične specifikacije lahko naročnik določi bodisi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti bodisi s sklicevanjem na tehnične specifikacije in različne standarde oz. tehnične ocene bodisi s kombinacijo navedenih načinov (peti odstavek). Ponudnik mora v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi in na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji, dokazati, da blago izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil naročnik (deveti odstavek).

Kot izhaja iz točke A.03 iz Povabila k sodelovanju (v nadaljevanju: Povabilo) je bil predmet javnega naročila dobava blaga (AFA diskovno polje) z njegovim vzdrževanjem ter potrošnim materialom za obdobje 12 let, podrobneje pa je bil v skladu s to točko Povabila opredeljen v Tehničnih specifikacijah.

Zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve se presoja upoštevajoč določbe razpisne dokumentacije, ki je zahtevala dokazovanje tehničnih lastnosti tudi s testiranjem, podatke iz ponudbe izbranega ponudnika pa preveriti v predmetnem postopku pravnega varstva. Vlagatelj je namreč na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika podvomil o nekaterih podatkih in konkretno navedel, zakaj meni, da jih izbrani ponudnik ne zagotavlja. Potrebno je ugotoviti, ali so podatki o tehničnih lastnostih ponujenega diskovnega polja izbranega ponudnika, verodostojni in tehnično ustrezni. Gre torej za vprašanje, ali iz tehnične dokumentacije izbranega ponudnika, v katero je imel strokovnjak vpogled, izhaja, da ponudba izpolnjuje naročnikove tehnične zahteve glede diskovnega polja, ali ne.

Zato je Državna revizijska komisija, ob upoštevanju pojasnil in obrazložitev iz strokovnega mnenja, v nadaljevanju obravnavala zahtevek za revizijo v delu, v katerem vlagatelj navaja, da ponujeno AFA diskovno polje ne izpolnjuje tehnične zahteve iz točke 3.1. Tehničnih specifikacij, kjer je naročnik določil naslednjo zmogljivostno zahtevo:

»AFA diskovno polje mora zadoščati naslednjim zmogljivostnim zahtevam:

­ Vsaj 192GB delovnega pomnilnika na sistem [….]«.

Vlagatelj zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika nikjer ni razvidno, ali ponujena oprema ima »[….] na sistem vsaj 192 GB delovnega pomnilnika«. V zvezi s tem vprašanjem strokovnjak v strokovnem mnenju z dne 5. 5. 2017 pojasnjuje, da vsak od dveh krmilnikov vsebuje po 96 GB DDR - 4 DRAM delovnega pomnilnika, skupaj pa 192 GB na //m10R2 sistem. En krmilnik deluje v stalni pripravljenosti »active stand by«, v primeru odpovedi enega krmilnika pa je na voljo še 96 GB delovnega pomnilnika. Pojasnjuje, da je možna »vroča« menjava krmilnikov v primeru odpovedi delovanja. Iz ugotovljenega po mnenju izhaja, da je zahteva iz razpisa izpolnjena. Strokovnjak se je pri tem pojasnilu konkretno skliceval na opis, vsebovan v prilogi C na strani 4 iz ponudbe izbranega ponudnika, ter ga ob navedbi zmogljivostni tudi citiral. Državna revizijska komisija zato v tem delu sledi strokovnemu mnenju in posledično ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri presoji ponudbe izbranega ponudnika v tem delu.

Dalje je Državna revizijska komisija obravnavala zahtevek za revizijo v delu, v katerem vlagatelj navaja, da ponujeno AFA diskovno polje ne izpolnjuje tehnične zahteve iz točke 3.1. Tehničnih specifikacij, kjer je naročnik določil naslednjo zmogljivostno zahtevo: »[….]

­ Uporaba vseh poti preko vseh vmesnikov na kontrolerjih sistema (tj. active/active round-robin) [….]«
Vlagatelj zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da »[….] ponujena oprema ne uporablja Active/Active arhitekture [….]«, pri čemer tok podatkov poteka čez oba krmilnika, »standby« krmilnik pa zgolj posreduje zahtevek aktivnemu krmilniku, ki jih zapiše na podatkovni medij, kar naj bi potrjevalo več strokovnih člankov in proizvajalec opreme na svoji spletni strani. V zvezi s tem vprašanjem strokovnjak v mnenju pojasnjuje, da opisi zahtevane lastnosti, navedeni v prilogi E (stran 1 in 2), prilogi L (strani 18 do 20) in dokumentu »Pure1 — Monitoring for Balanced 10 on a FlashArray«, govorijo o načinih nastavitve delovanja sistema na način Active/Active Round Robin, torej je mogoče sklepati, da je ta način mogoč. Ob tem dodaja, da v opisih ni podrobneje navedeno, kakšna je interna arhitektura tega delovanja, kako uporabniki zaznavajo to arhitekturo in kakšen je dejanski način delovanja. S tem v zvezi je strokovnjak še pojasnil, da je ponujeni sistem »[….] v osnovi zasnovan kot Active/Pasive, zato so aktivni samo vmesniki na trenutno aktivnem kontrolerju. Fault tolerance se rešuje z ustrezno priključitvijo na ostale naprave. Ker je sistem zasnovan tako, da deluje z enim kontrolerjem istočasno, je ta kontroler dimenzioniran, da ustreza zahtevanim lastnostim«. Iz vsega ugotovljenega zato po mnenju strokovnjaka izhaja, da je zahteva iz razpisa načeloma izpolnjena. Strokovnjak se je pri tem pojasnilu konkretno skliceval na opise, vsebovane v prilogah iz ponudbe izbranega ponudnika, in jih tudi citiral. Strokovnjak je v mnenju glede te zmogljivostne zahteve navedel, da je ta »načeloma« izpolnjena, vendar pa naveden zapis ugotovitvi strokovnjaka nič ključnega ne odvzema, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju. Državna revizijska komisija zato v tem delu sledi jasnim ugotovitvam iz strokovnega mnenja, posledično temu pa ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri presoji ponudbe izbranega ponudnika v tem delu.

Državna revizijska komisija je glede zmogljivostnih zahtev pod slednje obravnavala zahtevek za revizijo v delu, v katerem vlagatelj navaja, da ponujeno AFA diskovno polje ne izpolnjuje tehnične zahteve iz točke 3.1. Tehničnih specifikacij, kjer je naročnik določil: »[….]

­ Minimalna uporabna (netto) kapaciteta sistema za shranjevanje podatkov, ki ne vključuje snapshotov, klonov ter »thin provisioning«, mora biti vsaj 15TB pri naslednjih zahtevah
o 70% kapacitete za strežniško virtualizacijo ter virtualna uporabniška namizja
o 30% kapacitete za podatkovne baze [….]«
Vlagatelj zatrjuje, pri čemer se sklicuje na spletne strani proizvajalca PURE, da je »[….] minimalna uporabna (netto) kapaciteta sistema za shranjevanje podatkov pri bruto RAW prostoru 5 TB s strani proizvajalca PURE [….] 12,5 TB«, ter dodaja, da »V kolikor bi želel izbrani ponudnik izpolnjevati zadevno tehnično zahtevo, bi moral dodati 10 novih flash modulov [….]« in »[….]ponuditi diskovno polje z večjo RAW kapaciteto, saj se na« ponujeno »diskovno polje lahko shrani le 12,5 TB podatkov [….]« z »[….] največjo velikost RAW polnilnika 10 TB«. V zvezi s tem vprašanjem strokovnjak ugotavlja, da je izbrani ponudnik ponudil kapaciteto 10 x 512 GB Flash Modules, to je 5,12 TB surove kapacitete, kar pa ob uporabi funkcionalnosti deduplikacije in stiskanja podatkov pomeni dejansko uporabno kapaciteto - ki je sicer zelo odvisna od tipa shranjenih podatkov - večjo od 15 TB zahtevane uporabne netto kapacitete. S tem v zvezi je pojasnil, da je uspešnost stiskanja (kompresije) podatkov in deduplukacije v največji meri odvisna od vrste podatkov, od velikosti obdelovanih blokov podatkov in od zasedenosti diskov, ter da je doseganje visokih faktorjev stiskanja v praksi pogosto dosegljivo le statistično. Strokovnjak navaja, da se baze s poslovnimi podatki ali operacijski sistemi praviloma dobro stiskajo, vendar pa je v primeru, če prevladujejo dokumenti ki so že sami stisnjeni (npr. MP3 glasba, AVI filmi ipd.), učinek stiskanja vprašljiv, zato nedvoumnega odgovora o dejanski kapaciteti v tem primeru ni mogoče dati. Po vpogledu v poročilo o testiranju ponujenih diskovnih polj (z dne 25. 8. 2016) strokovnjak ugotavlja, da je naročnik s tem testiranjem preizkusil kapacitete ponujenega sistema ter ugotovil, da rezultati predmetnim tehničnim zahtevam ustrezajo, pri čemer je strokovnjaku razvidno, da je faktor deduplikacije v testu dosegal vrednost do 5,4:1, kar pomeni, da pri surovi kapaciteti 5 TB sistem dosega neto kapaciteto vsaj zahtevanih 15 TB. Ob navedenem zato po mnenju strokovnjaka izhaja, da je zahteva iz razpisa načeloma izpolnjena. Državna revizijska komisija je v upravičenem kontekstu upoštevala s tem v zvezi tudi izjasnitev naročnika o izvedenskem mnenju (z dne 15. 5. 2017), kjer pojasnjuje, da pri svojem delu ne uporablja dokumentov, ki so že sami po sebi stisnjeni (npr. MP3 glasba, AVI filmi ipd.). Strokovnjak je v mnenju glede te zmogljivostne zahteve sicer navedel, da je ta »načeloma« izpolnjena, vendar pa naveden zapis ugotovitvi strokovnjaka tudi na tem mestu nič ključnega ne odvzema, kar bo še dodatno in podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju. Državna revizijska komisija zato v tem delu sledi strokovnemu mnenju in posledično ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri presoji ponudbe izbranega ponudnika v tem delu.

Nadalje je Državna revizijska komisija pristopila k vlagateljevim (prvorednim) navedbam o neizpolnjevanju tehničnih zahtev glede funkcionalnosti ponujenega AFA diskovnega polja, ter obravnavala zahtevek za revizijo v delu, v katerem vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje tehnične zahteve iz točke 3.3. Tehničnih specifikacij, kjer je naročnik določil: »[….]

AFA diskovno polje mora imeti naslednje funkcionalnosti:

­ Vgradnjo izključno SSD diskov
Vlagatelj zatrjuje, da iz »[….] ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, da diskovno polje uporablja SSD diske [….]«, ob čemer je navedel, da se proizvajalec poslužuje izraza Flash Modules, kar pa ni enako kot tradicionalni Enterprise Grade SSD disk, ki pomeni zahtevano SSD tehnologijo. Vlagatelju je razvidno, da izbrani ponudnik - ob navedbi podatka 10x512GB Flash Modules - ni ponudil zahtevanih izključno SSD diskov, vgradnja drugih tehnologij ali njihovih kombinacij pa ni dovoljena. V zvezi s tem vprašanjem strokovnjak v strokovnem mnenju pojasnjuje, da je »PURE STORAGE [….] zasnovan kot All Flash Array Storage sistem (AFA), ki ima vgrajene izključno SSD diske. V tehničnih opisih ni nikjer navedena možnost vgradnje diskov drugačnih tehnologij kot SSD«, zaradi česar je mnenja, da je zahteva iz razpisa izpolnjena. Strokovnjak se je pri tem pojasnilu konkretno skliceval na opis, vsebovan v prilogi B na strani 2 iz ponudbe izbranega ponudnika, in ga tudi citiral. Državna revizijska komisija zato v tem delu sledi strokovnemu mnenju in posledično ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri presoji ponudbe izbranega ponudnika v tem delu.

Državna revizijska komisija je sklepno pristopila še k vlagateljevim (drugorednim) navedbam o neizpolnjevanju tehničnih zahtev glede funkcionalnosti ponujenega diskovnega polja, ter obravnavala zahtevek za revizijo v delu, v katerem vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje tehnične zahteve iz točke 3.3. Tehničnih specifikacij, kjer je naročnik določil: »[….]

­ Možnost vgradnje in uporabe SSD diskov različnih velikosti«.

Vlagatelj zatrjuje, pri čemer se sklicuje na spletne strani proizvajalca PURE, da ponujeni »[….] sistem Pure m10 ne omogoča vgradnje in uporabe različnih velikosti Flash Modulov, saj je maksimalna RAW kapaciteta diskovnega polja 10 TB [….]«, hkrati pa »[….] ne omogoča nadgradnje z dodanimi diskovnimi policami, ki bi omogočale vgradnjo večjih flash modulov [….]«, ampak »[….] vsebuje 10 Flash Modulov velikosti 512 GB, ki dajo skupno velikost 5 TB, ker pa je največja velikost RAW kapacitete diskovnega polja Pure m10 10 TB, lahko diskovno polje nadgradimo le z 10 Flash Moduli velikosti 512 GB [….]«. Po vlagatelju navedeno pomeni, da »[….] lahko v diskovno polje vgradimo in uporabljamo le module enakih velikosti«. Strokovnjak se sklicuje na opise v prilogi A (na strani 2), prilogi B (na strani 1 in 5), prilogi K (na strani 4) in prilogi C (na strani 3) ponudbe izbranega ponudnika, pri čemer meni, da iz opisov v prilogah A (stran 2), B (stran 1) in C (stran 3) ni mogoče konkretno in nedvoumno razbrati »[….] da je mogoče vgraditi diske SSD, bolje rečeno Flash Module, različnih velikosti«, dalje pa doda, da »Opisi pa govorijo o možnostih za povečanje kapacitete diskovnega polja«. Strokovnjak ugotavlja, da pri tem velja, da »[….] verzija //m 10 ne podpira razširitvenih vodil in omogoča lahko dve kapaciteti - 5TB ali 10TB«, ter da navedena verzija »Uporablja kombinacije diskov kapacitet 1/2TB, 1TB in 2TB«, ima pa ta verzija tudi »[….] možnost za nadgradnjo v verzijo //m20 R2, //m50 R2 ali //m70 R2 z večjimi kapacitetami«, pri čemer so v prilogi B (stran 5) »[….] navedene nekatere kombinacije modulov različnih velikosti za doseganje različnih kapacitet sistema«. Strokovnjak ugotavlja, da je v prilogi K (stran 4) »[….] navedena možnost kombiniranja različnih SSD diskov v istem sistemu«, ter zaključuje, da v opisih »[….] ni eksplicitno navedeno katere kapacitete SSD diskov je mogoče istočasno uporabiti in na kakšen način, prav tako ni eksplicitno navedeno, da ni mogoče istočasno uporabiti diskov različnih kapacitet«, zaradi česar po njegovem mnenju izhaja, da je zahteva iz razpisa načeloma izpolnjena. Ob presoji tega vprašanja je Državna revizijska komisija v upravičenem kontekstu upoštevala tudi izjasnitev naročnika o izvedenskem mnenju (z dne 15. 5. 2017). Naročnik s tem v zvezi pojasnjuje, da ima na področju diskovnih polj s kombiniranjem diskov različnih velikosti prakso že od leta 2009, ko je kupil trenutno diskovno polje, in kjer uporablja šest različnih velikosti diskov – kot posledico odpovedi diskov v garancijski dobi in nezmožnostjo dobave istih velikosti – pri njihovi uporabi pa ni beležil težav. Strokovnjak je v mnenju glede te funkcionalne zahteve sicer navedel, da je ta »načeloma« izpolnjena, vendar pa naveden zapis ugotovitvi strokovnjaka nič ključnega ne odvzema, kar bo še dodatno in podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju. Državna revizijska komisija zato tudi v tem delu sledi strokovnemu mnenju in posledično ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri presoji ponudbe izbranega ponudnika.

Ob vsem zapisanem gre ugotoviti, da je strokovnjak pri sestavi strokovnega mnenja osnovne vire informacij in podatkov črpal iz posameznih opisov tehničnih zahtev iz prilog ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ter na tej podlagi podal svoje zaključke. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je strokovnjak prepričljivo in natančno opisal in podal svoje strokovne zaključke, Državna revizijska komisija ne dvomi v to, da strokovno mnenje temelji na potrebnih izkušnjah in na posebnem strokovnem znanju strokovnjaka, pa tudi na drugih virih, ki jih je strokovnjak v strokovnem mnenju naštel.

Iz razlogov, predstavljenih doslej, vlagatelju zato ni mogoče slediti v zaključku, da je naročnik »[….] ravnal v nasprotju z določili lastne dokumentacije o oddaji javnega naročila in z načelom enakopravnosti ponudnikov [….]«, kot tudi zavrača navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik ni izkazal izpolnjevanja tehničnih zahtev z ustrezno dokumentacijo, saj temu nasprotno to izhaja iz ugotovitev strokovnjaka in presoji Državne revizijske komisije.

Vlagatelj v vlogi z dne 15. 5. 2017, s katero se je opredelil do strokovnega mnenja, opozarja na to, da je strokovnjak v mnenju z dne 5. 5. 2017 glede svojih ugotovitev (»nalog«) pod št. 2., 3., in 5. zapisal, da je zahteva (oz. kot navaja »pogoj«) iz razpisa načeloma izpolnjena, za razliko od ugotovitev (»nalog«) pod št. 1. in 4., kjer je zapisal, da je zahteva (oz. kot navaja »pogoj«) iz razpisa izpolnjena. Vlagatelj meni, da gre za pomembno gramatikalno razliko, saj za zahteve pod št. 2., 3., in 5. ni bilo nedvoumno in nesporno ugotovljeno, da so v celoti izpolnjene. Vlagateljeve pomisleke v tej zvezi je potrebno zavrniti. Vlagateljeva razlaga, da je strokovnjak uporabil besedo »načeloma« iz razloga, da relativizira oz. svojim ugotovitvam pripiše manjšo stopnjo skladnosti, ni utemeljena, saj ni smiselno sprejeti stališča, da se s strokovnim mnenjem podaja ugotovitve v vsebini, da »[….] sporne karakteristike niso v celoti in nesporno izpolnjene, ampak so izpolnjene [….] delno, lahko tudi v pretežnem (večinskem) delu«, ker je strokovnjak odgovarjal na kratko in povsem tehnično zastavljena vprašanja na način, ki pomeni v tehnični stroki (ki že v svoji teoretični osnovi temelji na binarnem sistemu) lahko le enoznačen odgovor brez relativnih odstopanj v smislu »pretežnega« izpolnjevanja postavljenih tehničnih zahtev. Strokovnjak je uporabil navedeno besedo »načeloma« v kontekstu dokumentacije, s katero je razpolagal, ter informacij ki jih je za ta namen imel na voljo, na tej podlagi pa je podal svoje zaključke brez odprtih vprašanj in dvomov.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 15. 5. 2017 obširno opredelil do strokovnega mnenja tudi glede vsake od spornih točk. Vlagatelj oporeka strokovnjakovim ugotovitvam (1) glede zmogljivosti delovnega pomnilnika na sistem (192GB), ter zatrjuje, da ponujeni sistem deluje v načinu Active/Pasive, kar po njegovi razlagi ob normalnem delovanju daje na voljo zgolj 96GB delovnega pomnilnika in ne 192GB, kot to velja pri sistemih Active/Active. Kot ključno razlikuje med pojmoma delovni pomnilnik, t.j. kapaciteto pomnilnika, ki je na voljo ves čas, in kapaciteto v »active/stand by načinu« kot potencialno kapaciteto, ki pa ni enaka delovni kapaciteti. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je strokovnjak v svojem mnenju z dne 5. 5. 2017 ugotovil, da ima ponujeni sistem dva krmilnika, pri čemer deluje en krmilnik v stalni pripravljenosti »active stand by«, kar skupaj izpolnjuje tehnično zahtevo glede »Vsaj 192GB delovnega pomnilnika na sistem«, zato je temu posledično vlagateljeve navedbe potrebno zavrniti. Dalje vlagatelj nekonkretizirano in pavšalno oporeka (2) ugotovitvam strokovnjaka glede uporabe vseh poti preko vseh vmesnikov na kontrolerjih sistema (t.j. Active/Active Raund Robin) z navedbo, da so te podane zgolj hipotetično kot možne. Kot že zapisano je strokovnjak svoje ugotovitve podal na podlagi stroke in vpogleda v vso relevantno dokumentacijo na jasen način, ki mu je Državna revizijska komisija lahko sledila. Glede (3) minimalne uporabne (netto) kapacitete ponujenega sistema je ponovil navedbe iz zahtevka za revizijo glede podatka, da ima ponujeni sistem uporabne kapacitete od 12,5TB do 25TB, ter se pri tem ponovno skliceval na spletne strani proizvajalca. Vlagatelj meni, da je zapisana minimalna uporabna kapaciteta 12,5 TB torej manj kot zahteva naročnik (15TB), ter zatrjuje, da izvedenec v svojem mnenju ni jasno opredelil, na podlagi katerih dejstev lahko izbrani ponudnik zagotavlja, da je na sistem mogoče namestiti 15TB podatkov. Vlagateljevi pomisleki niso utemeljeni, saj, je strokovnjak vpogledal tudi v poročilo o testiranju ponujenih diskovnih polj (z dne 25. 8. 2016) in ugotovil, da »[….] je naročnik s testiranjem preizkusil kapacitete ponujenega sistema in je ugotovil, da rezultati ustrezajo razpisnim zahtevam [….]«, kar pomeni, da pri surovi kapaciteti 5 TB sistem dosega neto kapaciteto vsaj zahtevanih 15 TB, naročnik pa pri svojem delu operira s poslovnimi podatki, ki se, kot navaja strokovnjak »[….] praviloma dobro stiskajo«. Glede (4) vgrajenih izključno SSD diskov je vlagatelj ponovil revizijske očitke, ter navedel, da strokovnjak pod to točko ni v celoti odgovoril na vprašanje. Državna revizijska komisija mnenju strokovnjaka pritrjuje, saj je to podano na konkreten način, ob sklicevanju na predmetne opise iz ponudbe izbranega ponudnika, zaradi česar je potrebno tudi te vlagateljeve navedbe zavrniti. Sklepno je vlagatelj (5) glede možnosti vgradnje in uporabe SSD diskov različnih velikosti ponovil revizijske očitke, ob čemer se je na več mestih skliceval na spletne strani proizvajalca opreme PURE. Vlagatelju je iz strokovnega mnenja razvidno, da je mogoče nadgraditi kapaciteto diskovnega polja le z dokupom paketov, kar razlaga kot novo stroškovno dejstvo za naročnika, ter da ponujeni model //m10R2 ne podpira razširitvenih vodil in omogoča »[….] le dve kapacitete« oz. » možni konfiguraciji « t.j. 5TB in 2x5TB, kar pomeni, da sta na voljo le dve opciji (10x512GB SSD in 2x10x512GB SSD), vse ostale pa s strani proizvajalca niso podprte, zaradi česar pod končno meni, da vgradnja in uporaba SSD diskov različnih velikosti ni možna. Ob navedenem Državna revizijska komisija ponovno opozarja na prepričljive ugotovitve strokovnjaka, ko se sklicuje na prilogo B (stran 5) in ugotavlja, da so v njej »[….] navedene nekatere kombinacije modulov različnih velikosti za doseganje različnih kapacitet sistema«, dalje pa tudi, da je v prilogi K (stran 4) »[….] navedena možnost kombiniranja različnih SSD diskov v istem sistemu«, zaradi česar je mnenja, da je v tehničnih opisih, sicer na splošno, pa vendar »[….] navedena možnost uporabe modulov različnih kapacitet«, čemur je Državna revizijska komisija kot dovolj utemeljenemu sledila.

Na podlagi navedenega je zato potrebno ugotoviti, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

S sklepom št. 018-031/2017-6 z dne 8. 3. 2017 je Državna revizijska komisija vlagatelju in naročniku na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPVPJN naložila, da za izdelavo strokovnega mnenja vsak založita predujem v znesku 750,00 EUR, kar sta tudi storila. Strokovnjak je svoje delo obračunal v vrednosti 1466,79 EUR, kar Državna revizijska komisija ocenjuje za ustrezno višino in mu jo priznava v celoti. Glede na navedeno, razlika do založenega zneska predujma znaša 33,21 EUR, ki se naročniku in vlagatelju vrne vsakemu v višini 16,60 EUR na njun račun.

S tem sta utemeljeni odločitvi Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

Ker naročnik ni priglasil stroškov, potrebnih za izvedbo dokaza s strokovnjakom, Državna revizijska komisija o njih ni odločala.

V Ljubljani, 5. 6. 2017

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije































Vročiti:
- Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Zupančič, Tacol in Partnerji o.p., d.o.o., Nazorjeva ulica 6A, 1000 Ljubljana
- NIL d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu