018-083/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Številka: 018-083/2017-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata, Nine Velkavrh kot članice senata in mag. Mateje Škabar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »D-018/17; Rekonstrukcija mostu čez Kokro (Celarjev most) (KR0138) na R1-210/1106 v km 7,210«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Saning International, d. o. o., Ulica Mirka Vadnova 1, Kranj, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 5. 2017

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta št. 43001-352/2016/14 (410) z dne 27. 3. 2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 6.123,76 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, dne 2. 2. 2017 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN000759/2017-W01. Dne 28. 3. 2017 je naročnik na portalu javnih naročil objavil odločitev o oddaji javnega naročila (dokument št. 43001-352/2016/14 (410) z dne 27. 3. 2017), iz katere je razvidno, da je predmetno javno naročilo dodelil ponudniku UB Projekt, d. o. o., Kaplja vas 47, Prebold (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 4. 4. 2017, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna in da bi jo moral naročnik izločiti iz postopka. V zahtevku vlagatelj navaja naslednje pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika:

1. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudnik predložiti podpisano bianko menico ter menično izjavo, na obeh listinah pa je bilo treba poleg podpisa navesti tudi naziv izdajatelja (ponudnika) ter ime, priimek in funkcijo podpisnika. Izbrani ponudnik je predložil bianko menico, na kateri poleg podpisa ni bil naveden naziv izdajatelja niti ime, priimek in funkcija podpisnika. Namesto, da bi naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločil, ga je pozval k dopolnitvi, česar po mnenju vlagatelja ne bi smel storiti, saj ponudbe ni dopustno dopolnjevati v delu, ki se nanaša na finančna zavarovanja za resnost ponudbe. Ob tem vlagatelj opozarja tudi, da je naročnik izbranemu ponudniku skupaj s pozivom za dopolnitev ponudbe vrnil tudi menico, kar pomeni, da je bil naročnik izpostavljen volji ponudnika glede tega, ali bo ponudbo dopolnil ali ne.
2. Naročnik je zahteval, da ponudniki izkažejo usposobljenost za izgradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega, armirano betonskega in monolitnega objekta v celoti. Pri mostu čez Bistrico v Muti gre za kamniti most in ne za armirano betonski most, prav tako ne gre za rekonstrukcijo armirano betonskega mostu, temveč zgolj za njegovo delno sanacijo. Most je torej kamnit, konstrukcija pa je klasična ločna s tremi kamnitimi loki in je izbrani ponudnik na tem mostu obnovil le rege med kamni. Naročnik izbranemu ponudniku zato ne bi smel priznati te reference, navaja vlagatelj, in opozarja, da noben od partnerjev v ponudbi izbranega ponudnika nima izkušenj pri novogradnji ali rekonstrukciji cestnega armiranobetonskega monolitnega premostitvenega objekta za javni cestni promet svetle razpetine med krajnimi oporniki nad 15 m in v vrednosti vsaj 200.000 EUR brez DDV, kar je bil pogoj naročnika. Vlagatelj navaja razlike med rekonstrukcijo in sanacijo ter, da izbrani ponudnik za sanacijo mostu čez Bistrico v Muti ni pridobil gradbenega dovoljenja, zato ni šlo za rekonstrukcijo, ampak samo za sanacijo. Poleg tega izbrani ponudnik uveljavlja le drugi del sanacije, ki je bil izveden v letu 2013 in 2014, medtem ko je bil prvi del sanacije izveden v letu 2012. Predmet referenčnega dela vsebuje tudi dela, ki niso povezana z referenčnim pogojem, saj se nanašajo tudi na javno razsvetljavo, kar pomeni, da bi ta del morali odšteti od končnega obračuna, v tem primeru pa referenca ne bi izpolnjevala vrednostnega kriterija.
3. Referenca izbranega ponudnika je neustrezna, ker jo je predložil subjekt, ki pri izvedbi naročila sploh ne bo izvajal istovrstnih del, in bo tudi sicer izvedel le manjši del naročila. Referenco je namreč predložil partner Remont, d. d., ki bo izvajal le most voziščne konstrukcije in cesto, več kot tri četrtine posla pa bo izvajal partner UB projekt, d. o. o., ki ni predložil nikakršne reference.
4. V projektantskem popisu del s količinami, ki ga je predložil izbrani ponudnik, je prišlo do napake, saj je napačno sešteta skupna vrednost vseh postavk od 17 0001 do 17 1015. Ta napaka, četudi bi bila računska, ni bila nikdar odpravljena. Tudi na obrazcu ponudbe je izbrani ponudnik storil napako, ki ni bila odpravljena, saj je vpisal predračunsko vrednost brez DDV v višini 202.067,29 EUR in znesek DDV v višini 44.454,80 EUR, ta dva zneska pa je nato napačno seštel, saj je pravilna vsota 246.522,09 EUR, ne pa 246.522,10 EUR.
5. V izbrani ponudbi je partner Remont, d. d., zapisal, da prevzema most voziščne konstrukcije in cesto, vendar pa ni zapisal, da bi bil registriran za izvedbo teh del. Vodilni partner UB projekt, d. o. o., naj bi bil registriran za gradnjo cest, kar naj bi s ponudbo prevzel, čeprav iz obrazca »Podatki o gospodarskem subjektu« za UB projekt, d. o. o., sploh ne izhaja, da prevzema izvedbo ceste oz. voziščne konstrukcije, saj ta dela prevzema partner Remont, d. d.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 14. 4. 2017 opredelil do revizijskih navedb vlagatelja. Izbrani ponudnik odgovarja na posamezne vlagateljeve očitke o nedopustnosti njegove ponudbe in jih označuje za neutemeljene, zaradi česar predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je s sklepom z dne 28. 4. 2017 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi odločitve naročnik odgovarja na posamezne očitke vlagatelja:

1. Naročnik je izbranega ponudnika pozval, naj dopolni menico, in sicer naj v skladu z določili razpisne dokumentacije navede ime, priimek in funkcijo podpisnika, kot je bilo razvidno že iz menične izjave. Iz priloge poziva je razvidno, da je bila vrnjena fotokopija menične izjave, izbrani ponudnik pa je ravnal v skladu s pozivom in je menico v tem delu ustrezno dopolnil. Tako je bila odpravljena le formalna neskladnost z navodili, kar ni vplivalo na vsebino in veljavnost menice kot finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Po mnenju naročnika je tudi finančna zavarovanja za resnost ponudbe dopustno dopolnjevati, saj obstajajo tudi napake, ki ne pomenijo, da menica ob oddaji ni unovčljiva. V tem primeru je bila pomanjkljivost nebistvena in bi naročnik menico lahko kadarkoli unovčil, saj je bila za te potrebe ustrezno izpolnjena. Glede vrnitve menice naročnik navaja, da gre za ravnanje naročnika, ne pa nedopustnost ponudbe, ponudnik pa ne sme trpeti negativnih posledic v primeru, če bi se ugotovilo, da naročnik njegove ponudbe ni ustrezno hranil.
2. Izbrani ponudnik je predložil referenco, katere investitor je bil naročnik sam in jo je zato lahko preveril na podlagi lastnega poznavanja dejstev. Naročnik navaja, da je bil na prvotnem razpisu za izvedbo rekonstrukcije mostu v letu 2010 izbran ponudnik CMC Celje, nad katerim je bil začet stečajni postopek, zato je bila tedaj izvedena le sanacija kamnitega dela. Vsa dela, ki so bila predmet novega razpisa, demontaža ograje, odstranitev vozišča, izravnava in izvedba betonske plošče, izdelava hidroizolacije in izlivnikov, izvedba hodnikov, montaža ograje in hodnikov, obnova vozišča, zaključek vozišča ter zatesnitev pokrovov jaškov, pa je dejansko izvedel partner Remont, d. d. Da gre za rekonstrukcijo in ne zgolj za manjša dela oz. delno sanacijo, je razvidno tako iz vsebine del kot tudi iz naziva javnega naročila. Naročnik je preveril lastno dokumentacijo in ugotovil, da so bila v okviru reference izvedena vsa potrebna dela in da je tudi vrednost, ki se nanaša na most in navezavo na cesto, ustrezna. Referenca izkazuje rekonstrukcijo starega kamnitega mostu na način, da se je z betonskimi in armiranimi deli izvedla celotna nova armiranobetonska plošča monolitne izvedbe, s čimer se je obstoječi most monolitiziral v monoliten most. Po mnenju naročnika je očitno, da gre za rekonstrukcijo mostu, saj se je prerez mostu povečal, izgrajena je bila nova armiranobetonska plošča, zgrajeni so bili novi hodniki, prehodna plošča, odvodnjavanje, hidroizolacija, ograje in nova asfaltna obloga. Pridobitev gradbenega dovoljenja za presojo ustreznosti reference ni bistveno, saj je iz njene vsebine in obsega del razvidno, da gre za rekonstrukcijo. Naročnik tudi meni, da v razpisni dokumentaciji ni podlage za ugotovitev, da bi manj pomembne postavke izključil iz skupne vrednosti, saj referenčni posel v ključnih postavkah ustreza zahtevam referenčnega pogoja. Naročnik opisuje značilnosti referenčnega mostu oz. vsebino in obseg referenčnih del in navaja, da gre pri referenčnem delu in pri predmetnem naročilu za identična in istovrstna dela. Tudi javna razsvetljava je bila sestavni del rekonstrukcije mostu in je del njegove funkcionalnosti, enako velja za navezavo ceste na most. Sicer pa bi tudi po odbiti vrednosti javne razsvetljave vrednost reference še vedno presegala zahtevano vrednost.
3. V razpisni dokumentaciji ni bilo zahtevano, da bi moral subjekt, ki predloži referenco, tudi izvesti vsa dela. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da bo partner v skupni ponudbi izvedel dela na voziščni konstrukciji in dela na cesti, vsa ostala dela pa bo izvedel vodilni partner. Oba solidarno odgovarjata naročniku za izvedbo celotnega naročila. Iz ponudbe izhaja, da imata oba partnerja zahtevane zmogljivosti in opremo, vodilni partner je navedel tudi kadrovske reference odgovornih vodij del. Oba partnerja bosta dejansko izvajala dela na mostu, hkrati pa bosta oba odgovorna, kar je smisel skupnega nastopanja. V razpisni dokumentaciji niso bili navedeni dodatni pogoji in je ni mogoče razlagati v škodo izbranega ponudnika.
4. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da se lahko v popis del vnesejo le cene in da specifikacij ni dopustno spreminjati. Izbrani ponudnik je to upošteval in je v popis pravilno vnesel vrednosti posameznih postavk, zato naročnik ni imel podlage, da bi ga pozival k dopolnjevanju ponudbe ali da bi njegovo ponudbo celo izločil iz postopka. V dokumentacijo je naročnik vključil že nastavljen popis del, pri čemer pa šest zaporednih postavk ni vključil v vnaprej določene matematične operacije seštevka skupne postavke. Seštevek postavk in končna ponudbena vrednost je zato samo posledica programa naročnika, izbrani ponudnik pa je upošteval pripravljene popise in jih ni prilagajal, zato je naročnik ugotovil, da je ponudba ustrezna. Izračuni po mnenju naročnika ne predstavljajo računske napake, ampak so pravilni glede na način izračuna, kot ga je predvidel naročnik. Tudi sicer pa morebitna odprava računske napake, ki je v tem primeru v vrednosti 1.000,20 EUR brez DDV, ne bi vplivala na končno razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik lahko ob soglasju ponudnika popravi tudi računsko napako, ki je nastala zaradi vnaprej določene matematične operacije, vendar takšna odprava ne bi vplivala na razvrstitev ponudb, razveljavitev odločitve o oddaji naročila pa bi bila nesorazmerna in formalistična ter v nasprotju z načelom enake obravnave in gospodarnosti.
5. Ponudniki so naročnika pooblastili, da navedbe iz ponudbe preveri v uradnih evidencah. Iz njih je razvidno, da sta oba partnerja v izbrani ponudbi registrirana za izvedbo vseh del, ki jih prevzemata v ponudbi, med drugim za gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, za gradnjo cest in za gradnjo mostov in predorov. Naročnik je pred oddajo naročila preveril obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe in je razpolagal z vsemi potrebnimi informacijami.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 8. 5. 2017 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskih postopkov, ki sta ju začela prvi in drugi vlagatelj.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 9. 5. 2017 opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi se prvi vlagatelj opredeljuje do posameznih naročnikovih trditev in dodatno pojasnjuje revizijske navedbe.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) in lastne razpisne dokumentacije, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno in jo izbral kot najugodnejšo.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

- ponudba je predložena pravočasno,
- za ponudnika ne obstajajo razlogi za izključitev (75. člen ZJN-3),
- ponudnik izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3),
- ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila,
- v zvezi s ponudbo ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija,
- ponudba ni neobičajno nizka,
- ponudba ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je izbrani ponudnik predložil neustrezno zavarovanje za resnost ponudbe oz. da ga naročnik ne bi smel pozvati k dopolnitvi ponudbe v tem delu, da ni izpolnil referenčnega pogoja, da je v ponudbi napravil napako pri izračunu ponudbene cene, ki ni bila odpravljena, in da ni navedel ustrezne registracije za izvedbo del. V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na izpolnjevanje referenčnega pogoja, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:

- ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
- ekonomski in finančni položaj;
- tehnično in strokovno sposobnost.

Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročanju gradenj, storitev ali blaga, za katero je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov, da izvedejo gradnje, storitve ali inštalacijska dela, oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost predloži:

- seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oz. seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3);
- navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, v primeru javnih naročil gradenj pa tistih, od katerih lahko izvajalec zahteva, da izvedejo gradnjo, in sicer ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu ali ne (točka c) osmega odstavka 77. člena ZJN-3);
- dokazilo o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja pod pogojem, da ne štejejo kot merilo za oddajo javnega naročila (točka f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 morajo biti pogoji za ugotavljanje sposobnosti povezani in sorazmerni s predmetom javnega naročila. Posamezne zahteve, ki se nanašajo na referenčne pogoje, je torej treba razlagati v kontekstu predmeta javnega naročila, saj je izkazovanje posameznih vidikov tehnične usposobljenosti, tudi referenc v smislu preteklih izvedb, tesno povezano s predmetom naročila. To izhaja tudi iz načela sorazmernosti (8. člen ZJN-3), v skladu s katerim se mora javno naročanje izvajati sorazmerno s predmetom javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. sklepe št. 018-204/2011, 018-231/2013, 018-402/2013, 018-250/2014, 018-70/2017), je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil. Na podlagi dejstva, da je ponudnik že uspešno izvedel primerljivo naročilo, je mogoče sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Ponudnik tehnično usposobljenost za izvedbo naročila po naravi stvari praviloma izkazuje s takim referenčnim poslom, ki ga je mogoče po obsegu, zahtevnosti in kvaliteti primerjati s predmetom naročila. Le v primeru, če ponudnik izkaže, da je že uspešno izvedel primerljiv predmet, kot ga naroča naročnik, je mogoče sklepati, da je ustrezno usposobljen tudi za izvedbo konkretnega naročila.

Stališča, da bi moral biti referenčni posel popolnoma identičen s predmetom naročila, da bi torej morale biti v referenčnem potrdilu izkazane prav vse posamezne postavke iz popisa del nameravanega naročila, sicer ni mogoče sprejeti, saj je po naravi stvari popolna identičnost dveh predmetov praviloma nemogoča. Taka zahteva bi bila tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti in bi praviloma predstavljala nemogoč pogoj. Kot je bilo že zapisano, ponudnik tehnično usposobljenost za izvedbo naročila po naravi stvari načeloma izkazuje s takim referenčnim poslom, ki ga je mogoče po obsegu, zahtevnosti in kvaliteti primerjati s predmetom naročila. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost del, pa je v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri je treba upoštevati zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo, kadar je to potrebno.

Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pogoje, ki se nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost, določil v poglavju 3.1.3 Navodil za pripravo ponudbe, v katerem je v točki 3.1.3.5 določil:

»Izkazane morajo biti naslednje reference ponudnika oziroma sodelujočih gospodarskih subjektov iz zadnjih petih let pred rokom za oddajo ponudb:
a) najmanj ena novogradnja ali rekonstrukcija cestnega AB premostitvenega objekta za javni cestni promet svetle razpetine med krajnimi oporniki nad 15 m in v vrednosti vsaj 200.000 EUR brez DDV.

dokazilo: Referenca gospodarskega subjekta, vsebinsko skladna s predlogo.
opombe: Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, končni obračun, potrdilo o izplačilu, izvajalsko zasedbo,…) o uspešni izvedbi referenčnega posla.«

Kot dokazilo za izpolnjevanje citiranega referenčnega pogoja je naročnik predvidel obrazec »Referenca gospodarskega subjekta«, v katerega so morali ponudniki vpisati naziv gospodarskega subjekta, ki je izvedel referenčni posel, naziv posla, podatke o investitorju, datum izvedbe, vrednost posla in opis izvedenih del.

V zvezi z načinom izpolnjevanja referenčnega pogoja je naročnik na portalu javnih naročil objavil še naslednje pojasnilo:

»Premostitveni objekt je zahtevna gradnja, zato naročnik išče sposobnega izvajalca, ki je takšno gradnjo v celoti že vsaj enkrat prevzel in jo uspešno izvedel. Naročnik zato od ponudnika zahteva referenco (Navodila za pripravo ponudbe, točka 3.2.3.6, alineja a), ki izkazuje usposobljenost za izgradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega armirano betonskega monolitnega objekta v celoti. Ponudnik je torej lahko katerikoli gospodarski subjekt (tudi specializiran), ki izkaže takšno referenco.
Naročnik zahteva, da gradnjo premostitvenega objekta prevzame in za to izkaže zahtevano referenco sam ponudnik (v skupni ponudbi katerikoli partner), kar pa ne pomeni, da mora sam ponudnik (partner) dela neposredno sam tudi v celoti izvesti. Pri dejanski izvedbi objekta lahko torej sodeluje katerikoli specializirani gospodarski subjekt, bodisi kot partner ali kot podizvajalec. Razpisani pogoj zato v ničemer ni diskriminatoren do kateregakoli specializiranega gospodarskega subjekta.«

Iz citiranih določil razpisne dokumentacije in objavljenega pojasnila (ki se v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 šteje za dopolnitev oz. pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) je razvidno, da je naročnik zahteval izkazovanje novogradnje ali rekonstrukcije cestnega premostitvenega armirano betonskega monolitnega objekta za javni cestni promet svetle razpetine med krajnimi oporniki nad 15 m. Čeprav je že iz referenčnega pogoja razvidno, da mora ponudnik izkazati celoten obseg reference, torej ne samo izvedbo posameznih faz izgradnje ali rekonstrukcije premostitvenega armirano betonskega monolitnega objekta za javni cestni promet, temveč izgradnjo ali rekonstrukcijo objekta v celoti, pa iz naročnikovega pojasnila, objavljenega na portalu javnih naročil, toliko bolj izhaja, da naročnik zahteva izkazovanje posla, v okviru katerega je ponudnik v celoti prevzel izgradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega objekta oz. v okviru katerega je ponudnik v celoti izvedel vsa dela izgradnje ali rekonstrukcije objekta. Glede na pojasnila naročnika torej izgradnja ali rekonstrukcija cestnega premostitvenega objekta, ki je ni v celoti izvedel ponudnik in ki torej ne vsebuje vseh del, potrebnih za celotno izgradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega objekta, ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije.

Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil obrazec »Referenca gospodarskega subjekta«, v katerem je navedel, da je ponudbeni partner, družba Remont, d. d., v obdobju od 29. 7. 2013 do 30. 9. 2014 izvedel rekonstrukcijo mostu čez Bistrico v Muti na cesti G1-1/241 Dravograd – Radlje, pri čemer je izvedena dela opisal na naslednji način: »Sanacija mostu čez Bistrico v Muti – dokončanje del z javno razsvetljavo, vključno z izvedbo navezave na most z vsemi pripadajočimi deli.«

Že iz opisa referenčnih del, kot ga je v obrazcu »Referenca gospodarskega subjekta« podal izbrani ponudnik, je razvidno, da ponudbeni partner ni izvedel celotne sanacije mostu, temveč je šlo le za dokončanje del. Kot navaja naročnik, ki je bil v primeru referenčnega posla tudi referenčni naročnik oz. investitor, je bil prvotni razpis za sanacijo mostu čez Bistrico v Muti objavljen leta 2010, v postopku javnega naročila pa je bil posel dodeljen ponudniku CM Celje, d. d., ki je izvedel sanacijo kamnitega dela. Ker je bil kasneje zoper družbo CM Celje, d. d., začet stečajni postopek, je bil izveden nov razpis, na katerem so bila predmet preostala dela, in sicer demontaža ograje, odstranitev vozišča, izravnava in izvedba betonske plošče, izdelava hidroizolacije in izlivnikov, izvedba hodnikov, montaža ograje in hodnikov, obnova vozišča, zaključek vozišča ter zatesnitev pokrovov jaškov, ta dela pa je nato izvedel partner v družbi izbranega ponudnika, Remont, d. d. Tako iz ponudbe izbranega ponudnika kot tudi iz navedb naročnika torej izhaja, da izbrani ponudnik ni v celoti izvedel rekonstrukcije oz. sanacije mostu čez Bistrico v Muti, saj je določena dela na kamnitem delu mostu pred tem izvedla že družba CM Celje, d. d. Navedeno dejstvo je razvidno tudi iz dokumenta »Tehnično poročilo za sanacijo mostu čez Bistrico v Muti«, ki ga je zahtevku za revizijo priložil vlagatelj. Iz tehničnega poročila je namreč razvidno, da je bila delna sanacija mostu izvedena v letu 2012, dokončanje del pa se je izvedlo v letu 2013. Kot izhaja iz tehničnega poročila, je bila v letu 2012 izvedena sanacija stebrov in obokov, razen zaščitnega premaza. Podrobneje so dela, ki jih je izvedla družba CM Celje, d. d., razvidna iz situacije, ki sta jo v predmetnem postopku pravnega varstva predložila tako izbrani ponudnik kot tudi naročnik. Tudi v situaciji so izvedena dela opisana kot »Sanacija mostu čez Bistrico v Muti – dokončanje del«, kar pomeni, da je dejansko šlo za dokončanje sanacije premostitvenega objekta in ne za celotno izvedbo, kot je to izrecno zahteval naročnik. Natančneje je iz situacije razvidno, da je družba CM Celje, d. d., že izvedla posek in odstranitev podrasti, čiščenje poškodovanih rež in ponovno zapolnjenje z ekspanzijsko cementno maso, zidanje z ročno obdelanim kamnom, vrtanje vrtin v kamenini za vgradnjo injektirnih priključkov, injektiranje opornikov s cementno maso ter izdelavo tehnološkega elaborata za injektirni sistem. Družba CM Celje, d. d., je torej, kot je razvidno tudi iz tehničnega poročila, že izvedla sanacijo stebrov in obokov, kar pomeni, da je mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da je izbrani ponudnik izvedel le drugi del sanacije mostu.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da referenca »Rekonstrukcija mostu čez Bistrico v Muti na cesti G1-1/241 Dravograd – Radlje« ne izpolnjuje naročnikovih zahtev, saj izbrani ponudnik oz. njegov partner Remont, d. d., ni v celoti izvedel sanacije oz. rekonstrukcije mostu, temveč je le-to le dokončal. Ob tem je treba opozoriti, da tudi predmetno javno naročilo vključuje postavke sanacijskih del na spodnji konstrukciji (stebrih, prečnikih in krilih), med drugim tudi čiščenje kontaktov na opornikih, obnovo betonske površine, vrtanje lukenj za vgradnjo sider, injektiranje površinskih razpok v cementnem betonu itd. Tudi s tega vidika je torej treba ugotoviti, da celotna dela rekonstrukcije mostu obsegajo tudi dela na stebrih oz. spodnji konstrukciji mostu, ki pa jih izbrani ponudnik v referenčnem poslu ni izvedel, temveč je izvedel le sanacijo zgornje konstrukcije (kot navaja naročnik, gre za demontažo ograje, odstranitev vozišča, izravnavo in izvedbo betonske plošče, izdelavo hidroizolacije in izlivnikov, izvedbo hodnikov, montažo ograje in hodnikov, obnovo vozišča, zaključek vozišča ter zatesnitev pokrovov jaškov). To pomeni, da partner v ponudbi izbranega ponudnika ni v celoti prevzel vseh del, potrebnih za celotno rekonstrukcijo mostu, zaradi česar naročnik ni imel podlage v razpisni dokumentaciji, ko je njegovo referenčno delo ocenil kot ustrezno, in posledično tudi ne v določbah ZJN-3, ko je njegovo ponudbo označil za dopustno.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta št. 43001-352/2016/14 (410) z dne 27. 3. 2017. Pri tem Državna revizijska komisija ni obravnavala drugih revizijskih navedb, ki se nanašajo na predloženo zavarovanje za resnost ponudbe, računsko napako in registracijo izbranega ponudnika, saj njihova vsebinska presoja ne bi več mogla v ničemer vplivati na ugotovitev o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika in s tem na odločitev, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija naročniku v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN nalaga, da v primeru, če bo nadaljeval postopek oddaje javnega naročila, pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika upošteva, da predložena referenca ne izpolnjuje naročnikove zahteve, da je moral gospodarski subjekt v celoti prevzeti rekonstrukcijo premostitvenega objekta oz. da je v celoti izvedel vsa dela, potrebna za izgradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega armirano betonskega monolitnega objekta.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je glede na navedeno vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN kot potrebne priznala naslednje opredeljeno navedene stroške:

- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 4.930,44 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v navedeni višini, ki je skladna s pravnim poukom naročnika, priložil zahtevku za revizijo),
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.100 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 1.175,96 EUR,
- izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 1.100 točk) v višini 31 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 17,36 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 6.123,76 EUR. Razliko do priglašenih stroškov za sestavo zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj za njeno priznanje ni pravne podlage. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ne priznava priglašenega stroška za sestavo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške v višini 6.123,76 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 14. 4. 2017, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, zahteval tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali zaradi revizije.

Državna revizijska komisija izbranemu ponudniku ne priznava stroškov, ki jih je priglasil v vlogi z dne 14. 4. 2017, saj je vlagatelj uspel z zahtevkoma za revizijo, zato navedbe izbranega ponudnika naročniku niso pripomogle k uspehu. Državna revizijska komisija je tako štela, da priglašeni stroški izbranega ponudnika niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 26. 5. 2017




Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije






Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška 19, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Gorjup, Ulica škofa Maksimiljana Držečnika 11, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve