018-065/2017 Zdravstveni dom Ajdovščina

Številka: 018-065/2017-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nujno reševalno vozilo z medicinsko opremo«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika MEDITRA, zdravstvene storitve, d.o.o., Stegne 21C, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Ajdovščina, Tovarniška cesta 3, Ajdovščina (v nadaljevanju: naročnik), dne 8.5.2017

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo z dne 20.3.2017 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 17.1.2017 na portalu javnih naročil pod številko JN000266/2017 objavil obvestilo o javnem naročilu »Nujno reševalno vozilo z medicinsko opremo«, ki ga oddaja po postopku naročila male vrednosti.

Kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o neoddaji naročila«, št. 460-1/2017-17 z dne 13.3.2017, je naročnik v obravnavanem postopku javnega naročanja prejel eno pravočasno ponudbo, tj. ponudbo vlagatelja, ki jo je zavrnil kot nedopustno, postopek javnega naročanja pa zaključil brez oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je zoper omenjeno odločitev vložil zahtevek za revizijo z dne 20.3.2017. Navaja, da iz izpodbijane odločitve ni jasno, zakaj je naročnik ponudbo vlagatelja zavrnil kot nedopustno. Naročnik namreč ni navedel nobenih utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče presojati, ali je vlagatelj izpolnil razpisno zahtevo in predložil ustrezen certifikat, oziroma ni pojasnil, zakaj zanj ni sprejemljiv certifikat, ki ga je predložil vlagatelj. V obravnavani zadevi gre kot nesporno ugotoviti, da je vlagatelj ponudil predelano vozilo VW T6 2.0 Hornis Silverline . Po zatrjevanju vlagatelja je ocena naročnika o nedopustnosti njegove ponudbe nepravilna, kar izhaja tako iz izjave proizvajalca vozila Volkswagen Nutzfahrzeuge AG kot tudi iz »Potrdila za osnovno karoserijo Volkswagen Transporter T6«. V slednjem Porsche Slovenija potrjuje, da pri modelu Volkswagen Transporter T6 v primerjavi s predhodnim modelom Volkswagen Transporter T5 ni prišlo do relevantnih sprememb v nosilni strukturi osnovne karoserije, ki bi bile pomembne za zagotavljanje trdnosti ter togosti slednje. Iz navedenega izhaja, da vsa pridobljena varnostna potrdila, ki se nanašajo na model Volkswagen Transporter T5, enakovredno veljajo tudi za model Volkswagen Transporter T6, ker gre v strukturnem smislu za identičen produkt. Vlagatelj je tehnično sposobnost dokazal s »Certifikatom o ustreznosti predelave«, ki se nanaša izključno na predelano in ne na osnovno vozilo. V kolikor se namreč spremeni osnovno vozilo, je potrebno spremeniti tudi nadgradnjo ter s tem povezane postopke certificiranja. V konkretnem primeru je proizvajalec v letu 2015 zamenjal model osnovnega vozila VW Transporter T5 z novim modelom T6, vendar med njima ni bistvene razlike, karoserijsko sta si identična, spremenjeni so zgolj pogonski agregati in oblika žarometov, torej deli, ki na predelavo nimajo vpliva. Da je vlagatelj pravilno izpolnil naročnikovo razpisno zahtevo, izhaja tudi iz dejstva, da certifikati, ki jih je predložil v okviru ponudbene dokumentacije, služijo kot osnova pri homologacijskih postopkih ob prepustitvi predelanega vozila v promet. Vlagatelj je tako pri pooblaščenem homologacijskem organu uspešno pridobil že 5 listin, na podlagi katerih so bila v promet prepuščena specialna reševalna vozila tipa VW T6, četudi so se predloženi certifikati glasili na T5. Dalje vlagatelj navaja postopke javnega naročanja, v katerih so bili po njegovem zatrjevanju brez zahtev naročnikov po dodatnem pojasnjevanju predloženi varnostni ter ostali certifikati nadgradnje z referenco na model osnovnega vozila na VW T5, čeprav je bilo v vseh navedenih postopkih ponujeno vozilo VW T6. Naročnik namreč za dokazovanje izpolnjevanja posamezne zahteve ne more predpisati zgolj določenega standarda oziroma certifikata, temveč mora omogočiti tudi predložitev enakovrednih dokazil. Ker naročnik ni sprejel dokaza, ki ga je v konkretnem primeru predložil vlagatelj, je ravnal nezakonito. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o neoddaji naročila«, št. 460-1/2017-17 z dne 13.3.2017, in zahteva povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je zahtevek za revizijo s »Sklepom«, št. 460-1/2017-19 z dne 27.3.2017, zavrnil kot neutemeljen, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Po zatrjevanju naročnika med strankama postopka pravnega varstva ni sporno, da je predmet vlagateljeve ponudbe vozilo VW T6 s predelavo Hornis Silverline. Po zatrjevanju naročnika je le-ta vlagatelja pozval, naj predloži s strani predelovalca/opremljevalca ali ponudnika reševalnega vozila ali ponudnika podpisane in žigosane fotokopije originalnih poročil (vključno s prilogami) o celotni izvedbi uspešno opravljenih dinamičnih in drugih varnostno-tehničnih preizkušanj, ki se nanašajo na ponujeno reševalno vozilo. Vlagatelj je namreč v okviru ponudbene dokumentacije predložil certifikat/dokazilo, poimenovano »Prufbericht uber dynamischen Festigketisnachweis eines Notfallkrankenwagens Typ B VW T5 – Hornis Silverline«, št. 201229036 z dne 12.12.2012, iz katerega pa ne izhajajo rezultati zahtevanih testiranj za ponujeno vozilo VW T6 2.0 Hornis Silverline, temveč za predhodni model vozila VW T5 Hornis Silverline. Vlagatelj je naročniku na podlagi poziva posredoval odgovor, v katerem je navedel, da se ponudba nanaša na model vozila VW T6, dokazila pa na model VW T5, ter zatrdil, da je proizvajalec obeh omenjenih modelov, Volkswagen Nutzfahrzeuge AG, vsem certificiranim predelovalcem navedenih vozil poslal potrdilo za osnovno karoserijo (»Bestätigung für Volkswagen Transporter T6 Rohkarosserie« z dne 21.2.2016), iz katere po mnenju vlagatelja izhaja, da so vsa dokazila, ki se nanašajo na strukturno trdnost (crash test) in obliko (zračni upor) ustrezna, čeprav se nanašajo na predhodni model VW T5. Po zatrjevanju naročnika je vlagatelj v postopku dopolnjevanja ponudbe predložil zgolj dokumentacijo, ki se nanaša na osnovno in ne na predelano vozilo, ni pa predložil listin, iz katerih bi izhajalo, da veljavni certifikati, ki se nanašajo na predelano vozilo VW T5 Hornis Silverline, veljajo tudi za predelano vozilo VW T6 Hornis Silverline. Poleg dokazil glede opravljenih preizkušanj v najmanj petih smereh je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da ponudniki ponudbi priložijo poročilo o opravljeni meritvi količnika zračnega upora predelanega vozila, izvedenega v vetrovniku na predelanem vozilu v razmerju 1:1 pri hitrostih 120, 140 in 160 km/h. Ker je vlagatelj k ponudbi priložil dokument »Versuchsprotokoll« z dne 8.3.2011, iz katerega so razvidni rezultati preizkušanj v vetrovniku za različne predelave oziroma nadgradnje modela vozila VW T5, je naročnik vlagatelja v pozivu na dopolnitev ponudbe tudi v tem delu pozval na predložitev dokazil, ki se nanašajo na ponujeno reševalno vozilo, vlagatelj pa mu je do izteka roka za dopolnitev ponudbe posredoval zgolj že omenjeno potrdilo za osnovno karoserijo z dne 21.1.2016, ki se nanaša le na razlike med osnovnima voziloma VW T5 in VW T6. Ker torej vlagatelj niti na podlagi poziva ni predložil zahtevanih dokazil, ki bi izkazovala dinamična in druga varnostno-tehnična preizkušanja za ponujeno vozilo VW T6 Hornis Silverline, ga je naročnik izključil iz nadaljnjega postopka javnega naročanja. Glede na navedeno, zahtevku za revizijo po mnenju naročnika ni mogoče ugoditi.

Vlagatelj se je v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN v vlogi z dne 4.4.2017, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 7.4.2017, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. V omenjeni vlogi vlagatelj vztraja pri že podanih trditvah in dokaznih predlogih, dodatno pa navaja še, da vsebina naročnikovega poziva na dopolnitev ponudbe ni bila jasna in je naročnik šele v predrevizijskem postopku pojasnil, katere dokumente bi moral vlagatelj predložiti, da bi zadostil njegovi zahtevi po dopolnitvi ponudbe, s čimer pa je naročnik v postopku pravnega varstva prekludiran.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo vlagatelja, v obravnavanem postopku javnega naročanja edinega ponudnika, ocenil kot nedopustno in zaradi zavrnitve prejete ponudbe odločil, da se konkretno javno naročilo ne odda.

Naročnik lahko namreč javno naročilo odda le ponudniku, ki je v postopku javnega naročanja predložil dopustno ponudbo. V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) je za dopustno šteti ponudbo, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev.

Tehnične specifikacije v primeru javnih naročil blaga ali storitev skladno s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih ali podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve ter postopki ocenjevanja skladnosti. Naročnik lahko v skladu s prvim odstavkom 70. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti kot dokazilo o skladnosti s tehničnimi specifikacijami, merili za oddajo javnega naročila, pogoji o sodelovanju ali posebnimi pogoji za izvedbo javnega naročila predložijo poročilo o preizkusu, ki ga pripravi organ za ugotavljanje skladnosti, ali potrdilo, ki ga izda tak organ. V kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik (med drugim) ne sme dopolnjevati ali popravljati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba.

Ob upoštevanju navedene vsebine določbe šestega odstavka 89. člena ZJN-3 in pomena njene nomotehnične umeščenosti glede na preostale določbe, ki tvorijo normativno celoto 89. člena ZJN-3, je ugotoviti, da predstavlja določba šestega odstavka 89. člena ZJN-3 izjemo od dopustnih dopolnitev, popravkov, sprememb oziroma pojasnil ponudbe, opredeljenih v petem odstavku 89. člena ZJN-3, zato jo je potrebno razlagati restriktivno. Ker sodijo na podlagi omenjene določbe med dele ponudbene vsebine, v katere načeloma po oddaji ponudbe ni več dopustno posegati, tudi tehnične specifikacije, s katerimi naročnik opiše predmet javnega naročila, ni odveč ponovno poudariti, da sta natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega razumno obveščenega ter povprečno skrbnega ponudnika. Ker je torej posamezni ponudnik tisti, ki mu je v vsakokratnem postopku javnega naročanja naloženo breme priprave dopustne ponudbe, je slednji obenem tudi tisti, ki nosi posledice neizpolnitve omenjene dolžnosti.

Pri pripravi ponudbe pa velja posebno skrbnost nameniti prav delu, v katerem je predstavljen predmet kot eden najpomembnejših elementov slednje. Ponudbeno vsebino, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, je namreč v skladu z določbo šestega odstavka 89. člena ZJN-3 dopustno dopolnjevati ali popravljati zgolj v primeru dopolnitev ali popravkov očitnih napak, pa še to le ob predpostavki, da zaradi teh popravkov ali dopolnitev ni dejansko predlagana nova ponudba. Ker torej predstavljajo dopolnitve ali popravki očitnih napak edino izjemo od splošne prepovedi dopolnjevanja ali popravljanja dela ponudbe, vezanega na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, je potrebno pri njihovi razlagi in posledično pri njihovi uporabi zavzeti restriktivni pristop.

V obravnavanem postopku oddaje javnega naročila je naročnik v dokumentu »Razpisna dokumentacija za javno naročilo: NUJNO REŠEVALNO VOZILO Z MEDICINSKO OPREMO«, št. 460-1/2017 z dne 17.1.2016 (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija), pod točko »2. NAROČNIK, PREDMET IN VSEBINA JAVNEGA NAROČILA«, vsebovano v podpoglavju »I. SPLOŠNI DEL« poglavja »b) NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDB«, določil:

»/…/ZAHTEVANE TEHNIČNE KARAKTERISTIKE REŠEVALNEGA VOZILA TYP B SIST EN 1789: 2007+ A2:2015

1 SPLOŠNE ZAHTEVE

/…/
1.2 RV (nujno reševalno vozilo; opomba Državne revizijske komisije) izpolnjuje vse zahteve standarda SIST EN 1789: 2007+A2:2015 Medicinska vozila in pripadajoča oprema – RV (v nadaljevanju SIST EN 1789) ter razpolaga s potrebnimi dokazili o skladnosti s standardom.

Prijavi na razpis je potrebno predložiti:
/…/
1.2.3 [1] S strani predelovalca/opremljevalca ali ponudnika RV ali ponudnika podpisane in žigosane fotokopije originalnih poročil (vključno s prilogami) o celotni izvedbi uspešno opravljenih dinamičnih in drugih varnostno-tehničnih preskušanj; [2] preskušanja opravljena najmanj v petih smereh: naprej in nazaj, bočno – levo in desno ter vertikalno; [3] vsa dokazila izkazujejo skladno s standardom 1789, minimalno obremenitev testnih objektov 10 g, v primeru, da ponudnik razpolaga tudi s testiranji pri višjih obremenitvah, potem priloži dokazila z izvedenimi testiranji pri višjih obremenitvah. [4] jezik: slovenski, nemški ali angleški; [5] zahtevana dokazila za:

a) Preskušanje izgradnje (konstrukcije in izdelave) bolniškega dela;
b) Preskušanje izgradnje in pritrditev pohištvenega interierja;
c) Preskušanje pritrdišč mize bolniških nosil;
d) Preskušanje pritrdišč neodstranljivo vgrajenih sedežev;
e) Preskušanje pritrdišč samostojnih varnostnih pasov;
f) Preskušanje pritrdišč medicinsko tehničnih naprav in opreme najmanj za: [1] EKG monitor/defibrilator [2] ventilator/respirator; [3] aspirator; [4] posode za kisik;
g) Preskušanje varnosti oseb – testiranje z uporabo preiskovalnih lutk (najmanj na bolniških nosilih)./…/«.

Poleg dokazil o opravljenih navedenih preizkušanjih (slednjih naročnik v razpisni dokumentaciji v nasprotju z drugačnim, sicer šele v zahtevku za revizijo zoper odločitev o neoddaji naročila prvič in zato prepozno podanim zatrjevanjem vlagatelja ni omejil zgolj na posamezne, točno določene certifikate) so morali ponudniki za dopustnost ponudbe predložiti tudi na obrazcu razpisne dokumentacije, poimenovanem »Priloga št. D/17«, vnaprej pripravljeno »Izjavo o skladnosti ponujenega reševalnega vozila z zahtevami standarda SIST EN 1789«. V okviru slednje je bilo v opombi kot obvezna priloga »Izjave« določeno ustrezno poročilo, iz katerega izhaja seštevek izvedenih obremenitev uspešnih dinamičnih testiranj po posamičnih smereh (5 smeri).

Vlagatelj zatrjuje, da je pravilno izpolnil zahtevo po predložitvi dokazil o opravljenih dinamičnih in drugih varnostno-tehničnih preizkušanjih, določenih v točki 1.2.3 »Splošnih zahtev« razpisne dokumentacije, zato je njegova ponudba dopustna, poleg tega pa navaja še, da je bil naročnikov poziv na dopolnitev ponudbe nejasen oziroma da naročnikovih zahtev glede dokumentacije, s katero naj bi vlagatelj dopolnil svojo ponudbo, ni bilo mogoče razumeti (zgolj) tako, kot jih v odločitvi o zahtevku za revizijo razlaga naročnik.

Med strankama revizijskega postopka ni sporno, nenazadnje pa to izhaja tudi iz spisovne dokumentacije konkretne zadeve, da je naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja prejete ponudbe na vlagatelja naslovil »Poziv za dopolnitev in pojasnilo ponudbe v skladu s 5. odstavkom 89. člena ZJN-3« z dne 1.3.2017 (v nadaljevanju: »Poziv«). V slednjem je med drugim navedel, da je vlagatelj v obravnavanem postopku javnega naročanja ponudil reševalno vozilo VW T6 2.0 Hornis Silverline, dokazila, ki jih je predložil za izpolnitev zahtev, določenih v točki 1.2.3 »Splošnih zahtev« razpisne dokumentacije, pa se nanašajo na reševalno vozilo VW T5 Hornis Silverline. Ker na podlagi omenjenih dokazil po zatrjevanju naročnika ni bilo mogoče ugotavljati skladnosti ponujenega vozila s predpisanimi zahtevami, je naročnik vlagatelja pozval, naj mu v določenem roku dostavi ustrezna dokazila in poda pojasnila ponudbe, sicer bo izključen iz nadaljnjega postopka javnega naročanja.

Vlagatelj je naročniku na podlagi »Poziva« posredoval »Odgovor na poziv za dopolnitev ponudbe« z dne 8.3.2017 (v nadaljevanju: »Odgovor«), v katerem je potrdil, da predmet njegove ponudbe predstavlja reševalno vozilo VW T6 2.0 Hornis Silverline, predložena dokazila pa se nanašajo na model vozila VW T5. Poleg navedenega je vlagatelj pojasnil še, da je model VW Transporter T6 naslednik modela T5, pri čemer gre v osnovi za identično vozilo, omenjena modela pa se med seboj razlikujeta le v pogonskih agregatih oziroma v emisijski ustreznosti, v obliki žarometov, zadnjih luči ter vrat in sprednjih ter zadnjih plastičnih odbijačev. V dokaz navedenega je vlagatelj »Odgovoru« priložil izjavo »Bestätigung für Volkswagen Transporter T6 Rohkarosserie«, ki jo je dne 21.1.2016 podal proizvajalec osnovnega vozila, družba Volkswagen AG s sedežem v Zvezni republiki Nemčiji, in izjavo »Potrdilo za osnovno karoserijo Volkswagen Transporter T6«, ki jo je dne 6.3.2017 podal slovenski uvoznik vozil Volkswagen, družba Porsche Slovenija, d.o.o.

Med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je predmet vlagateljeve ponudbe reševalno vozilo VW T6 2.0 Hornis Silverline (gl. »Predračun 00615« z dne 1.12.2016), dokazila o zahtevanih preizkušanjih, ki jih je vlagatelj priložil ponudbi, pa se nanašajo na model vozila VW T5 Hornis Silverline (gl. »Prufbericht Nr. 201229036 uber den dynamischen Festigkeitsnachweis eines Notfallkrankenwagens Typ B VW T5 – Hornis Silverline« in »Prufbericht Nr. 200411246 DIN EN 1789«). Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je za reševalno vozilo, ki ga ponuja vlagatelj, mogoče izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije ugotavljati na podlagi predloženih dokazil in so te zahteve tudi izpolnjene ali ne.

V zvezi z ugotovljenim neskladjem med predmetom ponudbe in predloženimi dokazili vlagatelj navaja, da se model osnovnega vozila VW Transporter T6 ne razlikuje bistveno od predhodnega modela osnovnega vozila VW Transporter T5, zaradi česar veljajo vsa varnostna potrdila, pridobljena za model vozila VW Transporter T5, tudi za model VW Transporter T6, kar sta po navedbi vlagatelja v svojih izjavah potrdili tako družba Volkswagen AG kot družba Porsche Slovenija, d.o.o.

Predstavljena vlagateljeva navedba, kakor tudi obe omenjeni izjavi, »Bestätigung für Volkswagen Transporter T6 Rohkarosserie« ter »Potrdilo za osnovno karoserijo Volkswagen Transporter T6«, pa se ne nanašata na reševalno, torej predelano vozilo VW Hornis Silverline, ki je predmet konkretnega javnega naročila in vlagateljeve ponudbe, temveč izključno na osnovno vozilo VW Transporter in na njegova modela, predhodnega T5 in sedanjega T6.

Četudi torej vlagatelj dokazuje, da se modela osnovnega vozila VW Transporter, tj. T5 in T6, med seboj ne razlikujeta bistveno in so zato dokazila za model osnovnega vozila VW Transporter T5 ustrezna tudi za novejši model VW Transporter T6, pa morebitnih drugih dokazov (poleg navedenih izjav) za ugotavljanje dejstva, da se posledično tudi modela predelanega vozila VW Hornis Silverline, tj. T5 in T6, med seboj relevantno ne razlikujeta in so dokazila za predhodni model predelanega vozila VW Hornis Silverline T5 ustrezna tudi za model VW Hornis Silverline T6, ne predlaga. Ob upoštevanju dejstva, da vlagatelj navedb in dokaznih predlogov, na podlagi katerih bi torej bilo mogoče ugotoviti vzročno zvezo med obema omenjenima modeloma osnovnega vozila VW Transporter in obema modeloma predelanega vozila VW Hornis Silverline, ne podaja, pa revizijskih navedb ter predlaganih dokazov (obeh navedenih izjav ter dokazila »Prufbericht Nr. 201432884« za nadgradnjo Delfis), ki se nanašajo na osnovno vozilo VW Transporter in njegova modela T5 in T6, za sprejem odločitve v dani zadevi ni mogoče šteti kot odločilnih. Četudi se namreč omenjena modela osnovnega vozila bistveno ne razlikujeta med seboj, to hkrati še ne pomeni nujno, da se zato med seboj ne razlikujeta niti modela predelanega vozila in so dokazila za enega od obeh modelov slednjega enakovredno upoštevna tudi za drug model le-tega. Navedeno dodatno potrjuje navedba vlagatelja samega, v skladu s katero je v primeru spremembe osnovnega vozila potrebno spremeniti tudi nadgradnjo ter s tem povezane postopke certificiranja.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelju ni uspelo izkazati, da so v okviru ponudbene dokumentacije predložena dokazila za model vozila VW T5 Hornis Silverline, ustrezna tudi za ponujeni model VW T6 2.0 Hornis Silverline. Posledično gre pritrditi naročnikovi navedbi, da na podlagi omenjenih dokazil, ki jih je vlagatelj priložil k ponudbi, ni mogoče ugotavljati, ali ponujeno reševalno vozilo izpolnjuje zahteve, določene v razpisni dokumentaciji, in je torej skladno s standardom SIST EN 1789: 2007+A2:2015.

Predstavljenega zaključka ne more spremeniti sicer pavšalna in neizkazana navedba vlagatelja, da dokazila, ki jih je priložil k svoji ponudbi, služijo za osnovo pri homologacijskih postopkih, pri čemer naj bi vlagatelj uspešno pridobil že 5 listin, na podlagi katerih so bila v promet prepuščena reševalna vozila tipa VW T6, čeprav so se certifikati nanašali na T5. Četudi omenjeni navedbi zaradi njene nekonkretiziranosti in neizkazanosti ni mogoče slediti, pa Državna revizijska komisija vendarle pripominja, da so postopki homologacije povsem neprimerljivi s postopki javnega naročanja, kar izhaja že iz dejstva, da jih urejajo druga pravna pravila z drugačnimi načeli ter zakonitostmi. Ker je predmet presoje v dani zadevi zgolj obravnavani postopek javnega naročanja, so za sprejem odločitve v okviru slednje irelevantni vsi drugi postopki oddaje javnega naročila, ki jih vlagatelj ob zatrjevanju, da so se zaključili z izbiro dobavitelja reševalnega vozila VW T6, čeprav so se predložena dokazila nanašala na VW T5, navaja v zahtevku za revizijo.

Glede na dejstvo, da je bilo k ponudbi v skladu z določbo »Splošnih zahtev« razpisne dokumentacije potrebno priložiti tudi dokazila o opravljenih preizkušanjih, navedena pod točko 1.2.3 razpisne dokumentacije, vlagatelj pa je omenjena dokazila namesto za ponujeni model reševalnega vozila VW T6 Hornis Silverline predložil za model vozila VW T5 Hornis Silverline, ki ni bil predmet njegove ponudbe, Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nedopustno in jo zavrnil.

Pri tem Državna revizijska komisija pojasnjuje, da v konkretnem primeru glede na določbo šestega odstavka 89. člena ZJN-3 pravna podlaga za dopolnjevanje ponudbe ni obstajala. Vlagateljeva ponudba je bila namreč ocenjena kot nedopustna zaradi predložitve neustreznih dokazil, ki bi izkazovala opravljena preizkušanja za ugotovitev skladnosti ponujenega vozila z zahtevami standarda SIST EN 1789: 2007+A2:2015. Navedeni standard med drugim določa zahteve za načrtovanje, preizkušanje, zmogljivost ter opremljanje cestnih reševalnih vozil, ki se uporabljajo za prevoz ter oskrbo pacientov, torej lastnosti reševalnih vozil, in ga je v skladu s točko 23.b) prvega odstavka 2. člena ZJN-3 šteti za specifikacijo blaga.

Ker pa je v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 dopolnjevanje ali popravljanje dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, dopustno le v primeru popravka ali dopolnitve očitne napake, če zaradi tega ni dejansko predlagana nova ponudba, pa naročnik ob dejstvu, da ugotovitve očitne napake ni zatrjeval ne v postopku javnega naročanja ne v postopku pravnega varstva, ni imel pravne podlage za pozivanje vlagatelja k dopolnitvi ponudbe z omenjenimi dokazili. Zaradi neobstoja pravne podlage za omenjeno pozivanje bi bila morebitna dokazila, ki bi jih vlagatelj na tej podlagi posredoval naročniku, neupoštevna in na oceno o (ne)dopustnosti ponudbe ne bi mogla vplivati, zato so za odločitev v konkretni zadevi irelevantne vlagateljeve navedbe, da je bila vsebina naročnikovega poziva na dopolnitev ponudbe nejasna, saj iz nje ni bilo mogoče razbrati, kaj natanko bi moral v postopku dopolnjevanja ponudbe predložiti vlagatelj.

Ker pa slednji na podlagi prejetega »Poziva« ponudbe ni dopolnil in zahtevanih dokazil naročniku ni predložil, temveč je zgolj pojasnil, zakaj so po njegovem mnenju že predložena dokazila za vozilo VW T5 Hornis Silverline ustrezna, pa naročnikov poziv na dopolnitev ponudbe, četudi posredovan v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3, ni vplival na naročnikovo oceno o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe in na njeno posledično zavrnitev, saj je naročnik odločitev o tem v celoti sprejel na podlagi dokumentacije ter informacij, katerih pridobitev ni bila posledica pozivanja.

Tudi iz odločitve naročnika o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nedopustne, kakor izhaja iz 1. točke izreka »Odločitve naročnika o neoddaji naročila«, št. 460-1/2017-17 z dne 13.3.2017«, je razbrati, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil zato, ker le-ta ni predložil zahtevanih dokazil o opravljenih preizkušanjih za ponujeno reševalno vozilo VW T6 Hornis Silverline.

Po preučitvi vsebine omenjene naročnikove odločitve Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagateljevi navedbi, da odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nedopustne ne ustreza standardu obrazloženosti, ker naročnik v okviru njene obrazložitve navaja zgolj določbe razpisne dokumentacije, ne da bi pri tem podal konkretne ter utemeljene razloge zanjo.

V skladu z drugim odstavkom 90. člena ZJN-3 mora namreč naročnik v roku petih dni po končanem preverjanju in ocenjevanju ponudb o sprejeti odločitvi v zvezi z oddajo javnega naročila obvestiti vsakega ponudnika, omenjena odločitev pa mora skladno s prvo alinejo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 med drugim vsebovati tudi razloge za zavrnitev vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran.

Četudi zakon ne opredeljuje določnejših kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o (ne)oddaji javnega naročila ali o zavrnitvi ponudbe neuspešnega ponudnika, pa je slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. odločitve v zadevah, št. 018-096/2016, 018-163/2016 itd.) mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge do te mere, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Čeravno ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o (ne)oddaji naročila ali o zavrnitvi ponudbe posameznega neuspešnega ponudnika, pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo pravno ter dejansko podstat naročnikove odločitve.

Kot navaja že vlagatelj sam, o resničnosti navedbe pa se je z vpogledom v dokument »Odločitev naročnika o neoddaji naročila«, št. 460-1/2017-17 z dne 13.3.2017, prepričala tudi Državna revizijska komisija, je naročnik v okviru obrazložitve odločitve o zavrnitvi ponudbe vlagatelja kot nedopustne, sprejete pod 1. točko izreka omenjene »Odločitve naročnika o neoddaji naročila«, uvodoma navedel posamezne določbe razpisne dokumentacije. Z navedbo konkretnih določb razpisne dokumentacije je naročnik predstavil pravna pravila, na temelju katerih je v danem primeru sprejel odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nedopustne, s čimer je zadostil zahtevi po opredelitvi pravne podlage odločitve.

Pod navedbo pravne podlage odločitve je naročnik zapisal, da vlagatelj »/…/ni predložil zahtevanih certifikatov oziroma dokazil preizkuševalnih organov za opravljanje preizkušanj za predelano vozilo VW T6 Hornis Silverline, ki ga je ponudil, zato je naročnik v skladu z določili 5. odstavka 89. člena ZJN-3 ponudnika izključil iz postopka oddaje javnega naročila, kot izhaja iz točke 1. odločitve o neoddaji javnega naročila./…/«.

S citirano navedbo je naročnik predstavil jasne ter konkretne razloge, ki so bili odločilni za sprejem odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nedopustne. Iz obravnavanega dela obrazložitve izpodbijane odločitve namreč povsem nedvoumno izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil kot nedopustno in jo posledično zavrnil zato, ker vlagatelj v postopku javnega naročanja ni predložil dokazil o opravljenih preizkušanjih ponujenega vozila, katerih predložitev je bila v skladu z določbami razpisne dokumentacije zahtevana za ugotovitev dopustnosti ponudbe.

V nadaljevanju obrazložitve je naročnik še pojasnil, da je zaradi dejstva, da v obravnavanem postopku javnega naročanja ni prejel nobene dopustne ponudbe (vlagatelj je bil namreč edini ponudnik), sprejel odločitev o neoddaji naročila, po pravnomočnem zaključku obravnavanega pa bo izvedel nov postopek javnega naročanja. S predstavljeno navedbo je torej naročnik na jasen način predstavil konkreten razlog za sprejeto odločitev o neoddaji javnega naročila, kot izhaja iz 2. točke izreka »Odločitve o neoddaji naročila«.

Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da je naročnik odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nedopustne kakor tudi odločitev o neoddaji javnega naročila, kot izhajata iz 1. in 2. točke izreka »Odločitve o neoddaji naročila«, št. 460-1/2017-17 z dne 13.3.2017, sprejel ob upoštevanju pravne podlage, predstavljene v njunih obrazložitvah, ter ju utemeljil z navedbo jasnih in konkretnih razlogov, ki v dani zadevi tvorijo ugotovljeno, za sprejem omenjenih odločitev relevantno dejansko stanje. Državna revizijska komisija glede na navedeno zaključuje, da navedbi o neobrazloženosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nedopustne, ki bi v primeru utemeljenosti v konkretni zadevi pomenila tudi neobrazloženost odločitve o neoddaji javnega naročila, ni mogoče slediti.

Ker Državna revizijska komisija kršitev, ki jih je vlagatelj pri sprejemu odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nedopustne in posledičnem sprejemu odločitve o neoddaji javnega naročila očital naročniku, ni ugotovila, je zahtevek za revizijo na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 8.5.2017

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1000 Ljubljana,
- Zdravstveni dom Ajdovščina, Tovarniška cesta 3, 5270 Ajdovščina,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.