018-075/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance

Številka: 018-075/2017-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema MFERAC« v zvezi s predlogom vlagatelja (1) Comtrade programske rešitve d.o.o., Letališka cesta 29B, Ljubljana, (2) RAIS Računalniške aplikacije in svetovanje d.o.o., Ljubljana, Teslova ulica 30, Ljubljana, (3) MAOP računalniški inženiring d.o.o. Ljubljana, Litijska cesta 64, Ljubljana in (4) RRC d.d., Ljubljana, Jadranska ulica 21, Ljubljana, ki ga zastopa odvetniška družba AVBREHT, ZAJC IN PARTNERJI o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 4. 2017

ODLOČILA

Predlogu vlagatelja, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila »Razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema MFERAC«, se ne ugodi.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, katerega oddaja po odprtem postopku, na portalu javnih naročil objavil dne 8. 3. 2017, pod št. objave JN001732/2017-B01, dne 9. 3. 2017 pa tudi v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 048-088139. Dne 27. 3. 2017, 5. 4. 2017 in 10. 4. 2017 so bili na portalu javnih naročil objavljeni še popravki (v Dopolnilu k Uradnemu listu so bili ti popravki objavljeni dne 28. 3. 2017, 6. 4. 2017 in 11. 4. 2017).

Vlagatelj je, pred potekom roka za prejem ponudb, z vlogo z dne 19. 4. 2017 vložil zahtevek za revizijo zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s katerim je predlagal, da se razveljavi nekatere dele dokumentacije, oziroma podredno, naj se razveljavi celotni postopek javnega naročanja. Hkrati je vlagatelj z vlogo z dne 19. 4. 2017 predlagal tudi zadržanje postopka oddaje javnega naročila. Meni, da bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko bistveno vplivalo na nadaljnje pravno varstvo, saj bo učinkovitost pravnega varstva v primeru nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila zmanjšana in otežena. Če naročnik zahtevku za revizijo ne bi ugodil in bi zadeva prišla v odločanje pred Državno revizijsko komisijo, naj bi naročnik lahko sprejel tudi odločitev o oddaji javnega naročila, vlagatelj pa ne bi imel aktivne legitimacije za izpodbijanje te odločitve. Vlagatelj navaja še, da »[t]udi v primeru, ko bi naročnik kasneje vseeno razveljavil kako nezakonito določbo razpisne dokumentacije, pa vlagateljem ni zagotovljeno, da naročnik ne bi obravnaval na podlagi sicer spremenjenih določb razpisne dokumentacije sprejel odločitve ter sklenil pogodbe, kar sicer ni skladno z zakonom, vendar bi s tem vlagateljem nedvomno nastala nepopravljiva škoda, saj jim ne bi bilo zagotovljeno pravno sredstvo zoper samo odločitev o oddaji, da bi preprečili sklenitev pogodbe, in sicer zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije« – vlagatelji naj v takem primeru ne bi bili aktivno legitimirani iz razloga, ker ne bi oddali pravočasne ponudbe, te pa ne morejo oddati zato, ker jim nezakonite določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila onemogočajo sodelovanje.

Naročnik je z vlogo z dne 24. 4. 2017 Državni revizijski komisiji odstopil predlog vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Meni, da niso podani razlogi za zadržanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Ne glede na morebitni sprejem odločitve o oddaji naročila do dokončanja postopka pravnega varstva namreč ne bo smel skleniti pogodbe; prav tako vlagatelj ne bo izgubil nobenega pravnega sredstva, saj bo zoper morebitno odločitev naročnika o oddaji javnega naročila pred dokončanjem postopka z revizijo lahko vložil zahtevek za revizijo. Hipotetična prihodnja kršitev naročnika, ki naj bi nastala v primeru, če bo vlagatelj z revizijo (delno) uspešen, ne more biti utemeljen razlog za zadržanje postopka. Naročnik še navaja, da bo zaradi vložene revizije moral skleniti aneks k obstoječi pogodbi o vzdrževanju sistema MFERAC – pri tem poudarja, da gre pri večini članov konzorcija vlagatelja (tri od štirih članov) za obstoječe izvajalce, ki so z dopisom, prejetim dne 19. 4. 2017, izrazili interes za nadaljevanje prejšnjega javnega naročila po izteku trenutne pogodbe. Zaradi navedenega naj bi vlagatelj imel močan ekonomski interes, da zavlačuje s postopkom – tudi z dosego začasnega zadržanja.

Po preučitvi spisovne dokumentacije in vlagateljevega predloga je Državna revizijska komisija, na podlagi 19. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja, razen če so za to podani razlogi, ki jih zakon v nadaljevanju te določbe taksativno našteva. Vlagatelj ima, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo, sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.

Iz navedenih določb ZPVPJN izhaja, da naročnik praviloma lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon), oziroma opraviti določenih drugih ravnanj, dokler postopek pravnega varstva ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije. Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila je zato, skladno z 19. členom ZPVPJN, pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo zoper določbe razpisne dokumentacije, ki ga bo moral naročnik (oziroma Državna revizijska komisija) obravnavati skladno z določili ZPVPJN, in v kolikor bo zahtevku za revizijo ugodeno, bo moral naročnik delno ali v celoti razveljaviti postopek javnega naročanja ali odpraviti kršitve (glej drugo alinejo prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). To pomeni, da bo moral naročnik v primeru, če bo vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, uskladiti svoja ravnanja že v razpisni fazi (npr. začeti postopek oddaje javnega naročila znova). V kolikor se bo torej v postopku vsebinske presoje ugotovilo, da je naročnik kršil Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015), bo imel vlagatelj možnost oddati ponudbo pod drugačnimi pogoji. Učinkovitost pravnega varstva tako vlagatelju, ne glede na nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (največ do sklenitve pogodbe o oddaji naročila, zavrnitve vsej ponudb ali do začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja), ne bo zmanjšana ali otežena. Le-to bo vlagatelju zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, ki so bila izvedena v nasprotju z zakonom.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati okoliščin, zaradi katerih bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, zato predlogu vlagatelja za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila, ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


V Ljubljani, 26. 4. 2017

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- AVBREHT, ZAJC IN PARTNERJI o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.