018-036/2017 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-036/2017-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup izotopov« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba ROCHE Farmacevtska družba d.o.o., Vodovodna cesta 109, Ljubljana, ki jo zastopa odvetnik Gregor Zupančič, Mala ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.04.2017

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Nakup izotopov« v delu, ki se nanaša na sklope 31., 32., 33., 34 in 35.

V preostalem se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.601,17 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 20.12.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 007916/2016-B01 in dne 21.12.2016 v Uradnem listu Evropske Unije, pod številko objave 2016/S 246-449281.

Zoper razpisno dokumentacijo je vlagatelj dne 01.02.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, naj se razpisna dokumentacija v vseh spornih delih razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj navaja, da je razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na Skupino 4 (Material za izvedbo laboratorijskih preiskav), diskriminatorna, saj vsebuje tehnične zahteve, ki dajejo prednost zgolj določenim ponudnikom (proizvajalcem) in v celoti izključujejo druge ponudnike (proizvajalce). Naročnik je namreč pri posameznih sklopih jasno definiral, da morajo biti ponujeni reagenti primerni za delo na točno določenih aparatih, s čimer je omejil konkurenco. Naročnik namreč s tem, ko posamezen sklop veže le na določen aparat (in s tem tudi samo na enega proizvajalca), omejuje potencialne ponudnike, ki bi lahko ponudili proizvode drugih proizvajalcev s karakteristikami, ki zagotavljajo identične oziroma primerljive ali celo boljše/učinkovitejše preiskave na bolj konsolidiranih sistemih. Naročnik je tako na 15. strani razpisne dokumentacije (Dodatne strokovne zahteve za posamezne sklope Tabele 4) določil, da mora biti izvedba preiskav ponujena: 1. v sklopu 31 (Metabolizem kosti, Hormoni) na analizatorju IDS-iSYS, 2. v sklopu 32 (Diagnostika ščitnice) na analizatorju Centaur XP Siemens, 3. v sklopu 33 (Imunosupresivi) na analizatorju Architect 1000i, Abbott, 4. v sklopu 34 (Hormoni, Vitamini) na platformi Immulite in 5. v sklopu 35 (Protitelesa TSI, Tiroglobulin) na analizatorju Kryptor. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik s konkretno navedbo aparata brez utemeljenega razloga omejuje konkurenco, spornih zahtev pa ne utemeljujejo niti razlogi, ki jih je naročnik podal tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije. Vlagatelj še navaja, da je naročnik na 16. strani razpisne dokumentacije (sklopi od št. 36 do št. 44: Ročne metode in Nove metode) določil možnost avtomatske obdelave le za sklop 44, pri čemer ni pojasnil razlogov o tem, zakaj se tudi sklopi 41, 42 in 43 ne morejo izvesti na podlagi avtomatske metode. Avtomatska obdelava, zatrjuje vlagatelj, bi morala veljati za vse navedene sklope, sicer je takšna zahteva diskriminatorna in namenjena le enemu ponudniku. Vlagatelj pojasnjuje, da ponuja analizatorje in reagente, ki se za enake preiskave uporabljajo in so uveljavljeni v svetu in v evropskih državah ter tudi v Sloveniji (v Univerzitetnemu kliničnemu centru Maribor, Splošni bolnišnici Celje, AKH Wien, MC Erasmus Rotterdam in HUG Ženeva …). Iz priloženih prospektnih materialov različnih svetovno uveljavljenih proizvajalcev laboratorijskih aparatov (Roche, Abbot, DiaSorin in Siemens) je razvidno, da lahko vsi izmed njih ponudijo večino enakovrednih preiskav, ki so razpisane po posameznih sklopih. Za posamezen specificiran analizator pa se lahko ponudijo reagenti le enega proizvajalca, ki jih sicer na območju Slovenije lahko ponudi več različnih distributerjev, vendar je s tem tveganje, ki se nanaša na ceno, toliko večje. Vlagatelj poudarja, da vsi navedeni proizvajalci omogočajo izvedbo večine razpisanih preiskav in so sposobni zagotavljati najmanj enake, strokovno enakovredne rezultate, kar bi potrdile tudi njihove reference. Navaja še, da je iz predložene preglednice (Assay availability on Elecsys®System) razvidno, pri katerih sklopih lahko poda ponudbo le določen proizvajalec, oziroma da je pretežni del sklopov (32 in 34) namenjen le proizvajalcu Siemens. Sporni razpisni pogoji pa so prav tako tudi neučinkoviti in neekonomični. Naročnik je 42 imunokemijskih preiskav uvrstil v 10 sklopov, vlagatelj pa meni, da bi bila zadostna že 2 sklopa oziroma največ 3 sklopi. Naročnik namreč na določenih analizatorjih velikih kapacitet zahteva izvedbo le 1 do 3 preiskav, pri čemer ostaja 60 % analizatorjeve kapacitete neizkoriščene. Z razpršitvijo preiskav med vrsto aparatov (analizatorjev) so potrebe po kadrih bistveno večje, saj mora naročnik za 42 preiskav zagotoviti operabilnost najmanj 5 avtomatskih analizatorjev in zamudno izvajanje najmanj 5 ročnih metod, kar bi se lahko vse izvedlo na enem konsolidiranem sistemu. Na ta način naročnik iracionalno izkorišča tudi prostor za izvajanje analiz, saj potrebuje bistveno več prostorov. Ob takšni razpršenosti pa je težje zagotavljati tudi kvaliteto preiskav, poleg tega so časi preiskav bistveno daljši. Vlagatelj zatrjuje, da mu je naročnik z nezakonitimi pogoji povzročil škodo, saj ne bo mogel oddati ponudbe, škoda pa mu je že nastala tudi iz razloga, ker je znatna sredstva vložil v izvedene analize, s katerimi je poskušal spremeniti sporne razpisne pogoje. Navaja, da je pripravil analizo prodaje artiklov pri naročniku ter natančno primerjavo količin, cen in kvalitete testov. Vlagatelj poudarja, da je opravljena analiza pokazala, da bi naročnik z zamenjavo obstoječih sistemov oziroma z uporabo konsolidiranih sistemov prihranil vsaj 300.000,00 EUR na leto in na ta način ravnal tudi v skladu z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Vlagatelj še navaja, da tip analizatorja Cobas e (ki ga proizvaja Roche) lahko pokrije kar 95 % vseh testiranj pri naročniku, podoben rezultat pa zagotavljajo tudi drugi uveljavljeni proizvajalci laboratorijskih aparatov/sistemov, ki pa zaradi spornih razpisnih pogojev ne morejo sodelovati v tem postopku. Navedene ugotovitve, zaključuje vlagatelj, lahko preveri strokovnjak s področja laboratorijske diagnostike. Vlagatelj k zahtevku za revizijo prilaga preglednice »Assay availability on Elecsys®System, prospekte za aparate Architect i2000SR (proizvajalca Abbott), Liaison (proizvajalca DiaSorin), Cobas®6000 (proizvajalca Roche Diagnostics), štiri analize, od katerih se tri nanašajo na število testov in strošek pri aparatih, ena pa na konsolidacijo in prihranek, ter dokument »1 tip analizatorja za 95 % testiranj na KNM«.

Naročnik je z dokumentom št. 84508-079-16/5, z dne 15.02.2017, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik prereka navedbe vlagatelja, pri čemer opozarja, da je pri postavitvi strokovnih zahtev avtonomen, saj jih oblikuje po lastnih potrebah, ki morajo biti povezane s predmetom naročila in mu jih ni mogoče vsiliti. Zatrjuje, da se vlagateljevi očitki nanašajo na aparate, pri čemer je spregledal, da predmet obravnavanega javnega naročila niso aparati, temveč izotopi. Poudarja, da z določeno opremo že razpolaga, ter da so okoliščine v zvezi s tem pomembne le v obsegu, ki ga pri določitvi predmeta omejuje. Zatrjuje, da ima za postavljene zahteve utemeljene razloge v svojih dejanskih potrebah, zato lahko do te mere omeji konkurenco. Naročnik navaja, da zahtevek za revizijo temelji na napačni predpostavki, da so vse avtomatske imunokemijske metode enakovredne. Vendar temu ni tako, saj imajo zaradi uporabe različnih tehnologij in različnih protiteles: 1. drugačne rezultate za meritev istega parametra pri istem bolniku, zato v klinični in raziskovalni praksi običajno niso primerljivi, 2. drugačno točnost in natančnost metode, 3. drugačna referenčna območja in 4. drugačne interference (na primer protitelesa v bolnikovem telesu, ki motijo metodo, lahko povzročijo napačen rezultat in so zato vir tveganj za neustrezno obravnavo bolnika). Zatrjuje, da vse zahteve iz razpisne dokumentacije temeljijo na številnih mednarodno priznanih znanstvenih in strokovnih utemeljitvah, lastnih analizah in primerjavah ter kliničnih validacijah. Temelj strokovnih zahtev, zatrjuje naročnik, je v zagotavljanju najvišje stopnje varnosti in kakovosti za bolnika. Naročnik v nadaljevanju predstavlja šest strokovnih stališč iz znanstvenih publikacij, ki govore v prid razpisni dokumentaciji. Zatrjuje, da so članki, objavljeni v mednarodnih odmevnih revijah, ključni za njegovo sodelovanje v projektih med Slovenijo in EU. Navaja, da so laboratorijski rezultati Klinike za nuklearno medicino v zadnjih 5 letih omogočili objavo več kot 30 člankov v odmevnih mednarodnih revijah, sodelovanje na dveh EU projektih ter sodelovanje v projektih nacionalnega pomena. Morebitna sprememba metode bi izvajanje teh projektov onemogočila, zato je vlagateljev pristop k laboratorijski diagnostiki v imunoterapiji zaskrbljujoč, nestrokoven in neprimeren. Naročnik prilaga dokazila, ki temeljijo na rezultatih njegovih analiz ter na primerjavah rezultatov metod z mednarodnimi kontrolami (Analiza napotitev v Ambulanto za bolezni ščitnice v letu 2016, Primerjava rezultatov metod v okviru mednarodnih kontrol, Analiza primerjave druge metode z obstoječo metodo in Prikaz pomena metode in neenakosti metod - primer iz prakse). Vlagatelj napačno razume pomen imunokemijske laboratorijske metode in pojem enakovrednosti metod enači z enakim imenom analita. Napačno razumevanje najverjetneje izhaja iz primerjave avtomatskih metod v imunokemiji z avtomatskimi metodami v hematologiji in biokemiji, kjer dajejo metode z enakim imenom dejansko enake (zelo primerljive) rezultate za isti analit in imajo enaka referenčna območja. Problem metodologije določanja imunokemijskih metod na različnih analiznih instrumentih pa je značilno razlikovanje v številčnih vrednostih, slabša primerljivost in različna analitična specifičnost med posameznimi testi, kar vodi v problem primerjave rezultatov. Naročnik še navaja, da četudi bi bile metode enakovredne, noben ponudnik (vključno z vlagateljem), ne more zagotoviti vseh preiskav iz sklopov od št. 30 do št. 44. Navedeno dokazujejo tudi rezultati razpisa, saj je prejel ponudbe 9 različnih ponudnikov, ki so oddali ponudbe na različne sklope, pri čemer je v navedenih sklopih prejel povprečno 2,9 ponudbe za en sklop. Poleg tega je iz prilog, ki jih je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, razvidno, da tudi on ne ponuja številnih preiskav (IGFBP3, IGF1, BAP, eritropoetin, 1,25 OH vitamin D), ki so vključene v te sklope. Zato je vlagateljeva zahteva, da naj se vsi sklopi (od št. 30 do št. 44) združijo v en sklop, nemogoča. Naročnik še opozarja, da nekatere preiskave izvaja izključno sam, kot edini laboratorij v Sloveniji. Za številne druge pa deluje kot terciarni center za primerjave med metodami domačih in tujih laboratorijev. Vlagatelj zavaja z možnostjo enakovrednih konkurenčnih ponudb, saj metode niso enakovredne, različni ponudniki pa zagotavljajo različen nabor imunokemijskih preiskav. Vlagatelj brez utemeljitve, z napačnimi številkami in parcialno komentira delovni proces. Ravno strokovna konsolidacija preiskav, ki v laboratoriju Klinike za nuklearno medicino vključuje tudi predanalitično fazo, zagotavlja optimizacijo procesa z vzdrževanjem ravni kakovosti, kot je razvidno tudi iz poslovnika procesa Radiokemija (Priloga 11). Strokovno neutemeljena je tudi vlagateljeva navedba, ki se nanaša na zamudno izvajanje ročnih metod. Po eni strani so ročne metode zlati standard (naročnik se v zvezi s tem sklicuje na članek, ki ga je povzel v zahtevku za revizijo), izjava pa je zavajajoča tudi s stališča stroke, saj se pri ročni preiskavi reagent izkoristi 100 %, pri avtomatski metodi pa je uporabnost reagenta pogojena z njegovo stabilnostjo na analizatorju, zato ga je potrebno zavreči še preden je izkoriščen. Vlagateljeva trditev o tem, da bi morala avtomatska metoda veljati za vse sklope (od št. 36 do št. 44) je strokovno napačna. Analiti, za katere so predpisane ročne metode, bodisi nimajo ustrezne alternative med avtomatskimi metodami, ali pa je njihova pogostost premajhna, da bi upravičila prehod na avtomatsko metodo. Poleg tega je pri vsakem sklopu na področju ročnih metod prejel 2 do 4 ponudbe. Naročnik ugotavlja, da je vlagatelj najprej zahteval 1 sklop in nato 2 ali največ 3 sklope. Poleg tega ni pojasnil, kakšno je njegovo razumevanje izraza »en konsolidiran sistem«. S tem izrazom si najverjetneje predstavlja enega proizvajalca analizatorjev, ki nudi določene metode. Tak pristop bi vodil k iskanju dodatnih proizvajalcev za manjkajoče metode, kar bi povzročilo razpršitev metod in rast stroškov. Naročnik še navaja, da je ključna strokovna pridobitev umestitve Laboratorija za analitiko ščitnice (poleg Ambulante za ščitnico) višja kakovost in točnost izvida, saj s tem odpadejo dejavniki transporta krvi od odvzemnega mesta do laboratorija (ti lahko vplivajo na rezultate izvida). Povsem zavajajoči pa so vlagateljevi zapisi, ki se nanašajo na menjavo petih analizatorjev za enega. Iz vlagateljeve slike je namreč razvidno, da ponuja izvedbo okrnjenega nabora preiskav na dveh analizatorjih. Naročnik še opozarja, da je z odgovorom, ki se nanaša na vprašanje eritropoetina, pojasnil, da ta preiskava iz nabora preiskav ne sme izpasti. Naročnik navaja, da je vlagatelj zlorabil imena uglednih bolnic za dokazovanje svoje kredibilnosti. Jasen dokaz je priložen izpis skupno 10780 preiskav, ki jih je laboratorij Klinike za nuklearno medicino v obdobju 01.02.2016 do 01.02.2017 izvedel za SB Celje in UKC Maribor. V naboru preiskav je 22 analitov. Ti analiti so vključeni v 4. skupino. Nabor preiskav dokazuje, da vlagatelj v teh ustanovah ne zagotavlja (bodisi jih zagotavlja pomanjkljivo ali neustrezno) izvajanja laboratorijskih metod, ki so predmet razpisa. Razumljivo je, da v primeru sledenja bolnikov z drugo metodo za isti analit (zaradi neenakovrednosti metod) tudi ne more zagotavljati ustreznega rezultata za številne rizične bolnike, kot so bolniki po transplantaciji ter endokrinološki in tirološki bolniki. Naročnik še navaja, da bi bila v primeru, če bi sledil vlagatelju, oškodovana proračunska sredstva, zlasti pa bi bili oškodovani tudi bolniki in njegova ustanova, vlagatelj pa bi ob tem še vedno imel dobiček. Poleg tega se vlagatelj na načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ne more sklicevati, prav tako pa tudi nima pravnega interesa v tistem delu, ki se nanaša na pravice drugih gospodarskih subjektov.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 21.02.2017, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da je naročnik sicer prejel devet ponudb, vendar je prejel ponudbe različnih distributerjev, ki ponujajo produkte zgolj enega proizvajalca za posamezen sklop. Opozarja, da je naročnik šele v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel, da z določeno opremo že razpolaga. Ta navedba je nova in se vlagatelj z njo načeloma strinja, a njegov osnovni očitek se nanaša na dejstvo, da naročnik (že) v razpisni dokumentaciji ni predstavil teh ugotovitev, oziroma v njej ni navedel objektivno opravičljivih razlogov za postavitev spornih zahtev. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik zahteve (pre)tesno prilagodil svojim željam in opozarja, da njegovi izdelki dosegajo vsa merila kakovosti iz razpisne dokumentacije oziroma jih celo presegajo. V vsakem primeru pa bi morali biti razlogi za omejitev konkurence razvidni že iz razpisne dokumentacije. Naročnik navedenega ni storil, poleg tega njegove sporne zahteve pomenijo (kljub zamenjavi opreme) neprimerno višji strošek. Vlagatelj navaja, da je naročnik omenil zgolj tiste znanstvene publikacije, ki mu gredo v prid, ignorira pa tiste, ki bi mu oporekale (vlagatelj v zvezi s tem prilaga publikacijo Beato-Vibora P I, Alejo-Gonzales S: Avoiding Missdiagnosis Due to Antibody Interference with Serum Free Thyroxin. Int. J Endocrinol Matab. 2016). Opozarja še, da so članki, na katere se sklicuje naročnik, iz let 2012-2014, v tem času pa je podjetje Roche Diagnostics že razvilo novo generacijo testa za Vitamin D. Ne glede na to pa lahko o vsebini študij, člankov in literature sodi le neodvisni strokovnjak. Vlagatelj se strinja s tem, da izkazujejo imunokemijske metode slabo primerljivost. Zato je naročnika z vprašanji pozval k natančni opredelitvi časa in vložka, ki ga naročnik zahteva/ocenjuje ob prehodu na novo tehnologijo. Še bolj smiselno bi naročnik ravnal, če bi (pred pričetkom postopka oddaje predmetnega javnega naročila) izvedel konkurenčni dialog, s pomočjo katerega bi izbral takšne strokovne kriterije, ki bi omogočili sodelovanje več različnim ponudnikom in s tem pridobil stroškovno optimalne ponudbe. Vlagatelj se zaveda, da je pravilna interpretacija rezultatov analiz možna le z uporabo pravih bioloških intervenčnih intervalov. Zato je pomembno, da se izvajajo kakovostne multicentrične in neodvisne študije (ki jih Roche Diagnostics redno izvaja). Zatrjuje tudi, da je naročnika pozival, naj razpiše teste, pri katerih naj določi strokovne kriterije za vsak test in poda oceno stroškov prehoda na drugo metodo. V zvezi z ročnimi metodami vlagatelj opozarja na neskladje naročnikovih navedb, ki se nanašajo na njihovo ekonomsko upravičenost. V sklopih 41-44 je naročnik razpisal večje količine testov (250 do 1000), ki že opravičujejo njihovo avtomatizacijo, za test Eritropoetin pa ima razpisanih le 100 testov, pa je vseeno uvrščen v sklop 34, pri čemer zanj obstajajo tudi strokovne publikacije, ki dokazujejo ustreznost ročne metode, ki ne bi omejevala konkurence med ponudniki. Naročnik tudi ni testiral ali verificiral preiskav podjetja Roche Diagnostics, zato ne more presojati, ali njegova tehnologija zagotavlja ustrezne rezultate za bolnike. Vlagatelj predlaga, naj strokovno mnenje poda Razširjeni strokovni kolegij za laboratorijsko diagnostiko, ki deluje v okviru Ministrstva za zdravje. Vlagatelj še opozarja, da stališče naročnika o tem, da vlagatelj ne more uveljaviti kršitve načela gospodarnosti ni razumljivo - prihranek bi bil namreč na strani javnega zavoda ter v interesu javnih sredstev (in torej ne v interesu vlagatelja).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je zahtevek za revizijo vložen zoper razpisno dokumentacijo. Vlagatelj zatrjuje, da je razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na sklope od št. 31 do št. 35 (v Skupini 4) diskriminatorna, saj je pri teh sklopih zahtevano, da morajo biti ponujeni reagenti primerni za delo na točno določenih aparatih. Vlagatelj oporeka tudi naročnikovi zahtevi, v skladu s katero je pri sklopih št. 41, 42 in 43 dopustil le ročno metodo obdelave. Vlagatelj prav tako očita naročniku, da so razpisni pogoji neekonomični in v nasprotju s temeljnim načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3). Zatrjuje tudi, da je naročnik 42 imunokemijskih preiskav uvrstil v 10 sklopov, čeprav bi jih lahko razpisal v 2 oziroma največ 3 sklopih.

Naročnik je strokovne zahteve postavil v poglavju Strokovne zahteve (pogoji) naročnika. V (sporni) Skupini 4 (Material za izvedbo laboratorijskih preiskav) je (med drugim) postavil naslednje zahteve:

» Pogoji za material za izvedbo laboratorijskih preiskav (poleg splošnih pogojev):

- 24-urni rok dobave reagentov, razen za IRMA in RIA reagente, pri katerih je rok dobave 10 dni po naročilu.
- Rok uporabnosti za IRMA in RIA reagente veljaven še 4 tedne po dobavi.
- Izbrani dobavitelj zagotovi za izvedbo preiskav potrebno sodobno strojno (analizator) in programsko opremo ter redni in izredni servis, nadgradnje, kalibracije in validacije za čas trajanja razpisa brezplačno. Izbrani ponudnik o vsaki spremembi ali nadgradnji seznani naročnika ter v primeru večjih sprememb zagotovi šolanje uporabnikov.
- Redni preventivni servis opreme mora biti izveden v časovnih intervalih, ki jih predpisuje proizvajalec.
- Dobavitelj mora zagotoviti 6-urni odzivni čas za servis analizatorjev. V kolikor odprava napake traja dlje kot 48 ur, mora biti zagotovljen nadomestni analizator ali druga oprema.
- Vsak ponudnik mora skupaj z metodo v ceno vključiti tudi ves nestandarden pribor za izvajanje analize.
- V ceno morajo biti vključeni vsi stroški določitve. Če je v postopku potrebno uporabiti dodatne reagente (topila, kivete, standardi …), ki niso sestavni del kompleta, morajo biti navedeni kot posebna postavka s svojo ceno.
- Za vse metode, s katerimi na KNM še nimamo izkušenj, izbrani ponudnik zagotovi brezplačno možnost testiranja ustreznosti v laboratoriju KNM. V primeru, da ugotovimo laboratorijska (neustreznost izvedbe in ponovljivosti) ter klinična odstopanja (neustreznost rezultata glede na klinično sliko), ponudba ne bo veljavna.
- Reagenti, ki smo jih v preteklosti izločili iz uporabe zaradi klinično neustreznih rezultatov, ne morejo biti predmet ponudbe.
- Ob vsaki novi dobavi posameznega reagenta je lahko dobavljena samo ena nova serija reagenta, pod pogojem, da to ne vpliva na predvideno naročilo števila setov kalibratorjev in/ali kontrol. V kolikor dobavljena nova serija reagenta zahteva dodatno naročilo novega seta kalibratorjev in/ali kontrole, mora ponudnik dodatne materiale zagotoviti brezplačno.
- Obseg preiskav, ponujenih na enem analizatorju ne sme presegati 60 % teoretične deklarirane zmogljivosti. KNM si pridržuje pravico do testiranja opreme za preverjanje nemotenega izvajanja razpisanega dela na analizatorju.
- Če ponujeni analizator zahteva dodatne prilagoditve prostora, ponudnik prevzame strošek predelave in prilagoditve prostora. V kolikor prostorske zmožnosti naročnika niso zadostne za prevzem ponujene opreme, se ponudba razveljavi.
- Kriterij za izbor je ponujena vrednost, pri sklopih, ki so sestavljeni iz več določitev, pa vsota vseh ponujenih vrednosti za posamezne določitve v sklopu.«

Naročnik je v sklopih (od št. 31 do št. 35 do in od 36 do 43) iz skupine 4 postavil še naslednje strokovne zahteve:

»Dodatne strokovne zahteve za posamezne sklope Tabele 4:

Sklop 31 Metabolizem kosti, Hormoni
Preiskave uvrščene v sklop 31 so lahko le avtomatske, izvedba vseh preiskav v sklopu mora biti ponujena na analizatorju IDS-iSYS.

Sklop 32: Diagnoza ščitnice
Preiskave uvrščene v sklop 32 so lahko le avtomatske, izvedba vseh preiskav v sklopu mora biti ponujena na analizatorju Centaur XP, Siemens.

Sklop 33: Imunosupresivi
Izvedba vseh preiskav v sklopu morajo biti ponujene na analizatorju Architect 1000i, Abbott. Z novim razpisom mora ponudnik zagotoviti novo opremo.

Sklop 34: Hormoni, Vitamini
Izvedba vseh preiskav v sklopu morajo biti ponujene na platformi Immulite.

Sklop 35: Protitelesa TSI, Tiroglobulin
Izvedba mora biti ponujena na analizatorju Kryptor«.

Sklopi od 36-44: Ročne metode in nove metode

Priloga (Tabela 4 – sklop 36: dU- kortizol, P-PRA, S-aldosteron)
Priloga (Tabela 4 - sklop 37: S-Inhibin A, S-Inhibin B)
Priloga (Tabela 4 - sklop 38: P-metanefrin, P-normetanefrin)
Priloga (Tabela 4 - sklop 39: S-prosti testosteron, S-DHT, S-androstendion)
Priloga (Tabela 4 - sklop 40: S-Protitelesa proti receptorju za acetilholin (S-AChR-Ab))
Priloga (Tabela 4 - sklop 41: S-AMH (Anti-Müllerjev hormon))
Priloga (Tabela 4 - sklop 42: S-kalcitonin)
Priloga (Tabela 4 - sklop 43: S-170H progesteron)
Priloga (Tabela 4 - sklop 44: SI-kortizol v slini)

Pogoji za sklope od 36-44 (poleg splošnih pogojev in pogojev za reagente):

Vse ročne analize se izvajajo v duplikatu. Pri izračunih porabe materiala je potrebno upoštevati, da se število testov v kompletu zmanjša vsaj za polovico, saj se porabi dva testa za določitev enega rezultata. Dodatno je potrebno upoštevati, da se pri vsaki seriji izvede kalibracija.

Priloga (Tabela 4 - sklop 44: SI-kortizol v slini)

Ponujena metoda mora biti ročna ali pa mora avtomatska metoda dopolnjevati drug ponudbeni sklop.«

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na naročnikovo zahtevo, v skladu s katero mora biti izvedba vseh preiskav v petih sklopih (od št. 31 do št. 35) ponujena na petih točno določenih aparatih. Kot že izhaja iz te obrazložitve, vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo očita naročniku, da je razpisna dokumentacija diskriminatorna iz razloga, ker morajo biti ponujeni reagenti primerni za delo na točno določenih aparatih, zato je pretežni del sklopov namenjen le proizvajalcu Siemens.

Iz zgoraj citiranih zahtev naročnika je razvidno, da morajo biti izvedbe preiskav ponujene na naslednjih aparatih: v 31. sklopu (Metabolizem kosti, Hormoni) na analizatorju IDS-iSYS, v 32. sklopu (Diagnoza ščitnice) na analizatorju Centaur XP, Siemens, v 33. sklopu (Imunosupresivi) na analizatorju Architect 1000i, Abbott, v 34. sklopu (Hormoni, Vitamini) na platformi Immulite in v 35. sklopu (Protitelesa TSI, Tiriglobulin) na analizatorju Kryptor.

Iz citiranih zahtev tudi izhaja, da mora (izbrani) ponudnik (za čas trajanja razpisa) brezplačno zagotoviti potrebno sodobno strojno opremo in programsko opremo, redni in izredni servis, nadgradnje, kalibracije in validacije. Poleg tega je zadolžen, da mora o vsaki spremembi ali nadgradnji seznaniti naročnika, ter v primeru večjih sprememb zagotoviti tudi šolanje uporabnikov ponujenih naprav. Redni preventivni servis zagotovljene opreme mora biti izveden v časovnih intervalih, ki jih predpisuje proizvajalec. Zagotovljen mora biti tudi 6-urni odzivni čas za servis analizatorjev, v primeru, če odprava napake traja dlje kot 48-ur, pa mora biti ponujena nadomestna oprema. V primeru, če bo ponujeni analizator zahteval dodatne prilagoditve (naročnikovih) prostorov, mora (izbrani) ponudnik prevzeti tudi te stroške. Poleg tega si je naročnik v obravnavanem primeru pridržal pravico, da bo v primeru, če njegove prostorske zmožnosti ne bodo zadostne za prevzem ponujene opreme, ponudbo takšnega ponudnika razveljavil. Zgolj v 33. sklopu (Imunosupresivi) je še zahtevano, da mora ponudnik zagotoviti novo opremo.

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, spornih zahtev, ki se nanašajo na analizatorje, ni mogoče obravnavati ločeno od nakupa materiala za izvedbo laboratorijskih preiskav v izpodbijanih sklopih, saj po volji naročnika predstavljajo del predmeta obravnavanega javnega naročila. Naročnik si namreč s postavljeno zahtevo zagotavlja tudi ponudbo točno določenih aparatur, na katerih bodo izvedene preiskave z nabavljenim materialom. Zato se ni mogoče strinjati z naročnikovo navedbo o tem, da zahtevani aparati ne predstavljajo dela predmeta obravnavanega javnega naročila, oziroma (kot je navedel) » … da vlagatelj v zahtevku za revizijo govori o laboratorijskih aparatih, pri tem pa spregleda, da predmet naročila niso aparati, temveč izotopi ….«.

Čeprav je iz zgoraj navedenih zahtev razvidno, da morajo ponudniki pri oblikovanju ponudbe upoštevati, da bodo morali (v primeru, če bodo izbrani) brezplačno zagotoviti tudi točno določene aparate, na katerih bodo izvedene preiskave (ter ponuditi tudi potrebno programsko opremo in obenem poskrbeti za servisiranje, nadgradnje, kalibracije, validacije, izobraževanje uporabnikov ter celo za potrebne prilagoditve naročnikovih prostorov), pa je naročnik (šele) v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, navedel, da z določenimi aparati razpolaga sam. Z (že) obstoječimi aparati je namreč (med drugim) argumentiral svojo odločitev o tem, zakaj morajo biti razpisani reagenti (v sklopih od št. 31 do vključno št. 35) primerni za delo na točno določenih aparatih, pri čemer niti v odločitvi o zahtevku za revizijo še ni navedel, s katerimi izmed petih aparatov dejansko razpolaga.

Iz navedenega razloga je Državna revizijska komisija naročnika pozvala k pojasnilu o tem, s katerimi izmed zahtevanih aparatov že razpolaga (dopis št. 018-36/2017-5 z dne 24.03.2017). Državna revizijska komisija je dne 31.03.3017 prejela naročnikovo pojasnilo, da razpolaga z vsemi petimi aparati, med njimi tudi z dvema analizatorjema Immulite 2000 Xpi (dokument št. 84508-079-16/13, z dne 29.03.2017).

Iz zgoraj citirane razpisne dokumentacije je torej razvidno, da mora (izbrani) ponudnik za izvedbo preiskav z razpisanimi izotopi zagotoviti točno določene aparate (z ustrezno programsko opremo in servisom ter z nadgradnjami, kalibracijami, validacijami, izobraževanjem itd.). Naročnik pa je nasprotno in šele v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, navedel, da vsaj »z določeno opremo že razpolaga«, tekom revizijskega postopka pa je tudi pojasnil, da dejansko razpolaga z vsemi zahtevanimi (petimi) aparati, oziroma točneje, da razpolaga z enim analizatorjem iSYS, proizvajalca IDS, dvema analizatorjema Immulite 2000 Xpi, proizvajalca Siemens, enim analizatorjem Architect 1000i, proizvajalca Abbott, enim analizatorjem Kryptor, proizvajalca Thermo Fisher in enim analizatorjem Centaur Xp, proizvajalca Siemens.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom v tem, da bi bilo potrebno obstoj aparatov v naročnikovem laboratoriju sprejeti kot dejstvo, ki bi v danem primeru lahko upravičilo njegovo zahtevo po nakupu kompatibilnih reagentov (med vlagateljem in naročnikom sicer ni spora o tem, da gre pri razpisanih produktih za tako imenovane »zaprte imunološke sisteme«, ki ne dopuščajo uporabe reagentov drugih proizvajalcev). Z navedenim se, kot je razvidno vlagateljeve vloge, s katero se je izjasnil o navedbah naročnika, načeloma strinja celo vlagatelj, vendar se njegov osnovni očitek nanaša na dejstvo, da naročnik (že) v razpisni dokumentaciji ni predstavil teh ugotovitev, oziroma v njej ni navedel objektivno opravičljivih razlogov za postavitev zahtev, ki se nanašajo na opravljanje preiskav s točno določenimi aparati. Naročnik bi navedeno lahko storil že tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije, saj ga je eden izmed potencialnih ponudnikov dne 09.01.2017 pozval, naj umakne zahteve po aparatih, na katerih se morajo izvajati posamezne preiskave oziroma zahteve, ki se nanašajo na ponudbo točno določenih analizatorjev.

Naročnik torej nabavo reagentov v spornih sklopih (naknadno oziroma šele tekom predrevizijskega in revizijskega postopka) utemeljuje z aparati, ki jih že ima, hkrati pa zahteva od ponudnikov, da mu (za čas trajanja naročila) zagotovijo enake aparate (s strojno opremo servisi, nadgradnjami, kalibracijami, validacijami itd.).

Državna revizijska komisija je ob vsem navedenem sledila vlagateljevim očitkom ne le iz razloga, ker je naročnik prepozno oziroma šele tekom revizijskega postopka navedel, da z vsemi petimi aparati že razpolaga, pač pa zlasti tudi zato, ker sta naročnikova zahteva, ki se nanaša na ponudbo točno določenih aparatov na eni strani, ter naročnikovo utemeljevanje spornih zahtev po nakupu reagentov, ki so primerni za delo na (enakih) aparatih, ki jih že ima, kontradiktorni, nerazumljivi in celo zavajajoči. Če naročnik z vsemi aparati, na katerih naj bi bile opravljene preiskave z razpisanim materialom, dejansko že razpolaga, ter na podlagi obstoječih aparatov utemeljuje tudi sporne zahteve po nakupu kompatibilnih reagentov, potem namreč ni jasno, zakaj bi od ponudnikov hkrati zahteval (da za čas trajanja predmetnega javnega naročila ponudijo) enake aparate. Iz navedenega torej ni mogoče ugotoviti niti tega, zakaj (in če sploh) naročnik potrebuje zahtevane analizatorje. Če je mogoče zgolj domnevati, da takšen aparat (poleg že obstoječega) potrebuje v sklopu 33 (Imunosupresivi), saj je naročnik (le) v tem sklopu zahteval »novo opremo« (oziroma je navedel, da mora biti »z novim razpisom zagotovljena tudi nova oprema«), pa za ostale štiri sporne sklope o tem ni mogoče niti ugibati.

Vlagatelj oporeka tudi naročnikovi zahtevi, v skladu s katero je pri sklopih št. 41, 42 in 43 dopustil le ročno metodo obdelave, pri čemer naročnik ni pojasnil razlogov o tem, zakaj se navedeni sklopi ne morejo izvesti na podlagi avtomatske metode (ki jo je dopustil le v 44. sklopu).

Državna revizijska komisija tem vlagateljevim očitkom ni mogla slediti. Iz njih ni mogoče ugotoviti niti tega, na katere sklope se nanašajo. V zahtevku za revizijo namreč vlagatelj izrecno izpodbija le tri sklope (št. 41, 42 in 43), njegov predlog odločitve pa se nanaša na razveljavitev devetih sklopov (od št. 36 do vključno št. 44), torej celo na razveljavitev tistega sklopa (št. 44), ki v tej rubriki (glej zgoraj citirano razpisno dokumentacijo) edini dopušča avtomatsko metodo, torej metodo, s katero se vlagatelj strinja, oziroma za katero zatrjuje, da bi morala biti dopuščena tudi v ostalih sklopih. Poleg tega je naročnik dovolj prepričljivo pojasnil (ter svoje ugotovitve podkrepil tudi s strokovnimi članki), zakaj je v osmih sklopih 4. skupine dopustil le ročne metode, oziroma zakaj je le preiskava iz 44. sklopa primerna za prehod na avtomatsko metodo. Kot je navedel, predstavljajo ročne metode za te analite zlati standard, poleg tega analiti, za katere so razpisane ročne metode, bodisi nimajo ustrezne alternative, ali pa je frekvenca njihovih preiskav premajhna, da bi opravičevala prehod na avtomatsko metodo. Zato je glede na letno število določitev na serijo, zgolj preiskava iz sklopa št. 44 primerna za prehod na avtomatsko metodo, frekvenca ostalih preiskav pa je prenizka, da bi utemeljevala poskus prehoda na avtomatsko metodo. Poleg tega je izkoristek materiala pri ročni metodi 100 %, pri avtomatski metodi pa je uporabnost reagenta pogojena z njegovo stabilnostjo na analizatorju, zato ga je potrebno zavreči še preden je izkoriščen, kar povzroči višji strošek na opravljeno preiskavo. Naročnik je ob tem predstavil tudi stališče avtorjev znanstvene publikacije (ter predložil znanstveno publikacijo Farrell C-JL in sod. Ste of the art Vitamin D assays: A Comparison of Automated Immunoassays with liquid ChromatographY-Tandem Mass Spectrometry Methods. Clin Chem 2012; 58; 531-42), iz katerega je razvidno, da avtomatske metode niso enakovredne ročnim, saj izkazujejo raznolike rezultate, pri čemer nekateri testi niso dovolj točni in natančni, da bi zadostili minimalnim standardom. Zato predstavljajo številna tveganja pri obravnavi bolnika, in sicer: napačna diagnoza, neustrezno zdravljenje, stroške ponavljanja laboratorijskih preiskav zaradi kliničnega dvoma v njihovo točnost (laboratorijski izvid ni skladen s kliničnim stanjem bolnika), stroške dodatnih izključitvenih preiskav ter stroške hospitalizacij, ki so bile indicirane s ciljem razširjene diagnostike na podlagi neustreznih rezultatov laboratorijskih testov.

Vlagateljeve navedbe so nejasne tudi v tistem delu zahtevka za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnik 42 imunokemijskih preiskav uvrstil v 10 sklopov, vlagatelj pa meni, da bi zadostovala že 2 oziroma največ 3 sklopi. Iz teh navedb namreč prav tako ni mogoče ugotoviti, na katere sklope se nanašajo. Tega ni mogoče ugotoviti niti »s pomočjo« predhodnih dveh očitkov. Prvi očitek se namreč (zagotovo) nanaša na 5 sklopov, pri drugem pa ni mogoče ugotoviti (kot že izhaja iz te obrazložitve), ali zajema 3, 8 ali 9 sklopov. V nobenem primeru pa seštevek spornih sklopov in katerekoli opcije ne doseže 10 sklopov in znotraj njih 42 imunokemijskih preiskav. Zlasti pa se je potrebno v zvezi s tem strinjati z naročnikom, da bi z združitvijo 10 sklopov v 2 ali 3 sklope (kot predlaga vlagatelj) omejil konkurenco med ponudniki oziroma bi na ta način razpisne pogoje dejansko prilagodil vlagateljevim zmožnostim. Vlagatelj namreč sam priznava, da (s svojimi aparati) ne more ponuditi vseh razpisanih testiranj, zato očitno pričakuje (kot navaja naročnik), »da si bo iz nabora preiskav, ki jih potrebuje naročnik, izbral tiste preiskave, ki mu ustrezajo, ostale preiskave pa prepustil iznajdljivosti naročnika«.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom tudi v tem, da načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), ki se kaže v racionalni porabi javno-finančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno in kvaliteto kupljenega blaga, storitev in gradenj, prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa (ki ga, skladno z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN, varujejo ministrstvo, pristojno za javna naročila, Računsko sodišče Republike Slovenije, organ, pristojen za varstvo konkurence in organ, pristojen za preprečevanje korupcije). Že po sami naravi stvari se zato posamezen ponudnik v revizijskemu postopku praviloma ne more sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj se z njim ščiti javni interes, ne pa interes ponudnika, ki je v tem, da se na enakopravnih izhodiščih poteguje za izvedbo konkretnega javnega naročila, ne da bi ga pri tem ovirale možne kršitve pravil javnega naročanja.

Ker zgoraj opisanih pomanjkljivosti razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na sklope 31, 32, 33, 34 in 35 ni mogoče odpraviti drugače, kot z razveljavitvijo celotnega postopka oddaje javnega naročila v tem delu, je Državna revizijska komisija skladno s 3. točko drugega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa. Ugotovljena pomanjkljivost se namreč nanaša na bistveni del razpisne dokumentacije - to je na pravilno razumevanje razpisanega predmeta v navedenih petih sklopih obravnavanega javnega naročila.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik naj pri pripravi nove razpisne dokumentacije upošteva ugotovitve iz tega sklepa, oziroma seznani ponudnike z vsemi aparati, s katerimi že razpolaga. Hkrati naj uskladi razpisno dokumentacijo v razveljavljenem delu, oziroma navede zakaj, koliko ter kakšne aparate (če sploh) še pričakuje od ponudnikov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev s stroškov pravnega varstva, in sicer 3.500,00 EUR za plačilo takse, 3.000 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 1.500 točk za sestavo vloge, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb, povrnitev stroškov za izdatke (11. člen Odvetniške tarife; Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) ter 22 % DDV.

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje 70. člen ZPVPJN) kot potreben strošek priznala strošek vplačane takse v višini 3.500,00 EUR, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 1.377 EUR (3.000 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 1.679,94 EUR in izdatke (11. člen OT) v višini 18,36 EUR (40 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 22,40 EUR. Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo delno uspel, je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagatelju, v sorazmerju z doseženim uspehom v postopku, ki ga glede na postavljeni zahtevek ocenjuje na 1/2, povrne 1/2 potrebnih stroškov, to je 2.601,17 EUR (drugi odstavek 154. člen ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj je ocenila, da v konkretnem primeru ni bil potreben. Navedbe v vlagateljevi vlogi, z dne 21.02.2017, namreč niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju (kot potrebne stroške) priznala stroške v višini 2.601,17 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 24.04.2017



Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ.dipl.prav.
predsednik Državne revizijske komisije

















Vročiti:

- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana,
- odvetnik Gregor Zupančič, Mala ulica 5, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu