018-049/2017 ELES, d.o.o.

Številka: 018-049/2017-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Mateje Škabar in Nine Velkavrh, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in montaža sekundarne opreme za RTP 119/20 kV Slovenska Bistrica, 110 kV stikališče v GIS izvedbi z razpletom daljnovodov«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika ESOTECH, d.d., Preloška cesta 1, 3320 Velenje, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p, d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELES, d.o.o., Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 7.4.2017

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo z dne 14.2.2017 se zavrže.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 27.10.2016 pod številko JN006826/2017 na portalu javnih naročil objavil obvestilo o javnem naročilu »Dobava in montaža sekundarne opreme za RTP 119/20 kV Slovenska Bistrica, 110 kV stikališče v GIS izvedbi z razpletom daljnovodov«, ki je bilo dne 28.10.2016 pod številko 378953 objavljeno tudi v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, št. 2016/S 209.

Omenjeno javno naročilo je naročnik z »Odločitvijo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku«, št. 894/MM/MAP2016/0454 z dne 1.2.2017, oddal ponudniku Siemens, d.o.o., Letališka cesta 29C, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), čigar ponudba se je glede na merilo najnižje ponudbene cene brez DDV uvrstila na drugo mesto, prvouvrščeno ponudbo skupnih ponudnikov, to je vlagatelja in družbe Energocontrol Zagreb, d.o.o., pa je ocenil kot nedopustno ter jo zavrnil.

Naročnik je odločitev o oddaji naročila dne 1.2.2017 pod številko JN006826/2017-ODL01 objavil na portalu javnih naročil, dne 2.2.2017 pa je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ter v dokumentacijo o vodenju postopka oddaje javnega naročila. Dne 7.2.2017 je naročnik vlagatelju poslal dopis z naslovom »Vpogled v ponudbo za dobavo in montažo sekundarne opreme za RTP 110/20 kV Slovenska Bistrica, 110 kV stikališče v GIS izvedbi z razpletom daljnovodov«, s katerim je na podlagi 35. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3) zavrnil vlagateljevo zahtevo za vpogled. Vlagatelj je na naročnika dne 7.2.2017 naslovil dopis »Opozorilo naročniku v zvezi z dopisom o zavrnitvi vpogleda, št. 173/894/MM/MAP2016/0454 z dne 7.2.2017«, in v njem navedel razloge, na podlagi katerih je menil, da je upravičen do (delnega) vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, vendar je naročnik z dopisom »Odgovor na opozorilo naročniku« z dne 10.2.2017 njegove navedbe zavrnil.

Vlagatelj je dne 14.2.2017 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo. Navaja, da je naročnik neenakopravno obravnaval obe prejeti ponudbi, saj tudi ponudba izbranega ponudnika vsebuje napake v istem delu, v katerem so bile ugotovljene domnevne pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe, zaradi katerih je bila ta označena za nedopustno. V kolikor bi naročnik obe prispeli ponudbi obravnaval enakopravno, bi morala biti ponudba vlagatelja, enako kot ponudba izbranega ponudnika, označena za dopustno, v tem primeru pa bi morala biti izbrana, saj je bila po merilih uvrščena pred ponudbo izbranega ponudnika. Zaradi preprečitve uresničitve pravice do vpogleda vlagatelj ne more predlagati konkretnih dokazov v zvezi z neenakopravno obravnavo ponudnikov in mu je s tem onemogočeno ustrezno uveljavljanje pravnega varstva zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila. Slednja ne more postati pravnomočna, saj lahko vlagatelj na podlagi vloženega revizijskega zahtevka pridobi pravico njegove dopolnitve z novimi kršitvami naročnika, ugotovljenimi na vpogledu, zaradi česar lahko po opravljenem vpogledu zahteva razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila. ZPVPJN namreč določa, da mora ponudnik v zahtevku za revizijo, ki ga vlaga zoper odločitev o oddaji javnega naročila, jasno navesti dejstva, s katerimi izpodbija naročnikovo odločitev, ter priložiti dokaze, s katerimi dokazuje svoje navedbe. Vendar vlagatelj tega ni mogel storiti, saj je naročnik kršil 35. člen ZJN-3 in mu ni dopustil vpogledati v ponudbo izbranega ponudnika. Vpogled je namreč pravica ponudnikov, sodelujočih v postopku javnega naročanja, da se z namenom zaščite svojih interesov seznanijo z dokumenti v postopku, in je kot taka namenjena zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva, poleg tega pa institut vpogleda konkretizira določbo 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja). V nadaljevanju vlagatelj predstavi določbo petega odstavka 35. člena ZJN-3, ki je po njegovem mnenju ni mogoče razlagati na način, da v trenutku, ko naročnik ponudbo enega od ponudnikov označi za nedopustno, odpade kakršnakoli možnost tega ponudnika po vpogledu. Ponudnik mora dobiti pravico, da preveri, ali je naročnik resnično opravil popoln pregled vseh ponudb, kar pa pomeni, da mora imeti pravico preveriti obseg ter način opravljanja tega »popolnega« pregleda. Vlagatelj je namreč prepričan, da tudi ponudba izbranega ponudnika ne ustreza tehničnim zahtevam naročnika. Zaradi odvzema (celotne) pravice do vpogleda pa je naročnik v konkretnem primeru ustvaril situacijo, ko lahko javno naročilo brez posledic odda dražjemu ponudniku zgolj zato, ker je cenejšo ponudbo vlagatelja ocenil kot nedopustno. Predstavljena situacija je zelo podobna situaciji v zvezi z aktivno legitimacijo za vložitev revizijskega zahtevka (pri izkazovanju druge procesne predpostavke, to je možnosti nastanka škode). Enako bi moralo veljati za institut vpogleda – čeprav praviloma ponudniki, katerih ponudba je bila označena za nedopustno, nimajo pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, bi jim moral biti na podlagi načela enakopravne obravnave ponudnikov iz 7. člena ZJN-3 ter na podlagi petega odstavka 31. člena ZPVPJN takšen vpogled omogočen v tisti del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, v delu katere je bila njihova ponudba označena za nedopustno, saj bi se le tako bilo mogoče prepričati, ali je naročnik prejete ponudbe obravnaval enakopravno. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi naročnikov dopis o zavrnitvi vpogleda ter vlagatelju omogoči ustrezen vpogled, naročnik pa mora vlagatelju dovoliti, da v 5 delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je v tem delu pridobil pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, ter z zahtevo po razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN v vlogi z dne 22.2.2017 izjavil o navedbah vlagatelja, podanih v zahtevku za revizijo. Po njegovem mnenju samostojno pravno varstvo glede kršitev pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika po ZPVPJN ni dopustno, pač pa je mogoče po objavi odločitve o oddaji javnega naročila izpodbijati le slednjo, v zahtevku za revizijo pa se v tem primeru lahko uveljavlja tudi kršitev pravice do vpogleda. Ker je zahtevek za revizijo v konkretnem primeru vložen zoper dopis, s katerim je naročnik zavrnil vlagateljevo zahtevo za vpogled, ki pa na naročnikovo odločitev in s tem na vlagateljev pravni položaj ne more vplivati, ga je po prepričanju izbranega ponudnika potrebno zavreči. Ob upoštevanju dejstva, da bi bilo mogoče predmetni zahtevek za revizijo obravnavati kot revizijski zahtevek zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, pa izbrani ponudnik opozarja, da je vlagatelj, ki je plačal takso v znesku 1.000,00 EUR, slednjo poravnal v prenizki višini, saj iz pouka o pravnem sredstvu v naročnikovem sklepu o oddaji javnega naročila izhaja, da bi morala biti taksa plačana v znesku 25.000,00 EUR. Navedbe vlagatelja o nepravičnosti in neprimernosti ureditve instituta vpogleda v ZJN-3 sodijo na področje zakonodajnega procesa in ne uporabe veljavnega prava. Določilo petega odstavka 35. člena ZJN-3 je jasno – vpogled je dovoljen samo ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo, sklicevanje na pravno analogijo med priznanjem aktivne legitimacije ter priznanjem pravice do vpogleda pa ne zdrži logične presoje. Ker vlagatelj ne navaja nobenih konkretnih trditev, okoliščin, dejstev ali dokazov za kakršnekoli kršitve postopka, ni razlogov za sum, da je bila naročnikova odločitev glede nedopustnosti vlagateljeve ponudbe ali oddaje javnega naročila arbitrarna. Na podlagi navedenega izbrani ponudnik predlaga zavrženje, podredno pa zavrnitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je zahtevek za revizijo z dne 14.2.2017 s sklepom, št. ES17007186/896/ar z dne 27.2.2017, zavrnil, posledično pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Po zatrjevanju naročnika je napačna navedba vlagatelja, da bi moral ob enakopravni obravnavi obeh prejetih ponudb zaradi domnevnih napak tako v ponudbi izbranega ponudnika kot vlagatelja slednjo označiti za dopustno. V primeru, da bi naročnik pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovil enake napake, bi moral slednjo zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev označiti za nedopustno. Iz navedb vlagatelja po mnenju naročnika izhaja, da se sam zaveda, da ni izkazal drugega elementa aktivne legitimacije, to je povzročitve škode, saj njegova ponudba ni dopustna in zato ne bi mogel doseči spremembe svojega pravnega položaja. Naročnik zatrjuje, da je v konkretnem postopku oddaje javnega naročila izvedel popoln pregled obeh prispelih ponudb in ugotovil, da je ponudba vlagatelja nedopustna, zato je ravnal v skladu s petim odstavkom 35. člena ZJN-3, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Po oceni naročnika vlagatelj ni uspel izkazati, da naj bi naročnik s tem, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda, kršil zakon, saj vlagatelj razen pavšalnih navedb, da naj bi šlo za kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, ni navedel nikakršnih dejstev in ne predložil dokazov, ki bi zatrjevano izkazovali. Glede na vse navedeno je po mnenju naročnika potrebno zahtevek za revizijo zavrniti, posledično pa je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Po zavrnitvi zahtevka za revizijo je naročnik slednjega, skupaj z dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku, v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN posredoval v nadaljnjo obravnavo Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija skladno z 31. členom ZPVPJN pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo opravi predhodni preizkus slednjega ter na podlagi prvega odstavka navedenega člena po uradni dolžnosti preveri, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN in ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona.

Med obvezne sestavine zahtevka za revizijo v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN sodi tudi potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 71. člena omenjenega zakona. Če naročnik ugotovi, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena ZPVPJN ali da ni bila plačana ustrezna taksa, ga na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN s sklepom zavrže. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da iz zahtevka niso razvidne vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN ali da ne vsebuje vseh obveznih sestavin, čeprav ga je naročnik pozval k ustrezni dopolnitvi, zahtevek za revizijo na podlagi tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN zavrže.

Iz navedenih določil ZPVPJN izhaja, da je plačilo takse oziroma predložitev potrdila o plačilu takse ena od procesnih predpostavk, ki jo morata tako naročnik kot Državna revizijska komisija preveriti pred vsebinskim odločanjem o zahtevku za revizijo.

Višino takse v posameznem primeru skladno s četrtim odstavkom 71. člena ZPVPJN določi naročnik, upoštevaje pri tem prvi, drugi in tretji odstavek 71. člena ZPVPJN. Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali na razpisno dokumentacijo, je taksa določena v prvem odstavku 71. člena ZPVPJN. Za ostale primere je taksa določena v drugem odstavku 71. člena ZPVPJN in znaša dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500 EUR in ne več kot 25.000 EUR. V zvezi z višino takse, ki jo mora vlagatelj plačati ob vložitvi zahtevka za revizijo, je potrebno upoštevati še tretji odstavek 71. člena ZPVPJN, ki določa višino takse v nekaterih posebnih primerih (storitve iz Seznama storitev B ali iz Seznama storitev na področju obrambe in varnosti B oziroma socialne in druge posebne storitve, okvirni sporazumi, dinamični nabavni sistemi in javni natečaji), ter 76. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16; v nadaljevanju: ZIPRS1718), v skladu s katerim znaša taksa (ne glede na drugi odstavek 71. člena ZPVPJN) v primeru, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na odločitev o oddaji naročila, 1.000 EUR.

Iz pouka o pravnem sredstvu, ki ga je naročnik v konkretnem primeru navedel v odločitvi o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku«, št. 894/MM/MAP2016/0454 z dne 1.2.2017, je razbrati, da znaša taksa, ki jo je potrebno plačati v primeru uveljavljanja pravnega varstva zoper omenjeno odločitev, 25.000,00 EUR. Ker je bilo predmetno javno naročilo izbranemu ponudniku dodeljeno za ceno 1.669.312,94 EUR brez DDV (glej omenjeno »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku«, št. 894/MM/MAP2016/0454 z dne 1.2.2017), je ugotoviti, da je naročnik za primer uveljavljanja pravnega varstva zoper odločitev o oddaji javnega naročila v pouku o pravnem sredstvu višino takse v znesku 25.000,00 EUR določil v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN.

Vendar vlagatelj navaja, da zahtevka za revizijo ne vlaga zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, temveč zatrjuje, da z njim izpodbija naročnikov dopis o zavrnitvi zahteve za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, št. 173/894/MM/MAP2016/0454 z dne 7.2.2017. Ker se zahtevek za revizijo z dne 14.2.2017 po zatrjevanju vlagatelja ne nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila, je vlagatelj plačal takso v višini 1.000,00 EUR, o čemer se je z vpogledom v potrdilo o plačilu takse, priloženo k zahtevku za revizijo, prepričala tudi Državna revizijska komisija. Po zatrjevanju vlagatelja mu je namreč naročnik kršil pravico do vpogleda, zaradi te kršitve pa vlagatelj ni seznanjen z dejstvi in dokazi, na podlagi katerih bi lahko izpodbijal odločitev o oddaji javnega naročila. Po mnenju vlagatelja omenjena odločitev zato ne more postati pravnomočna, vlagatelj pa bo na temelju tega revizijskega zahtevka pridobil možnost, da slednjega dopolni z navedbo dejstev ter dokazov o kršitvah naročnika, ki se nanašajo na izpodbijanje odločitve o oddaji javnega naročila.

Glede na navedeno je ugotoviti, da vlagateljev zahtevek za revizijo temelji na določbi petega odstavka 31. člena ZPVPJN, ki določa, da mora vlagatelj v primeru, če dejstev in dokazov iz 6. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN ne more navesti ali predlagati, ker mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja javno naročanje, v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda. Če v tem primeru Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v dokumentacijo, vlagatelju, upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, dovoli vpogled v dokumentacijo in mu dovoli, da v 5 delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v 3 delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo.

V skladu s citiranimi določbami petega odstavka 31. člena ZPVPJN je torej namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda v tem, da se vlagatelju omogoči pridobiti dejstva in dokaze o kršitvah v zvezi z zakonitostjo odločitve o oddaji naročila, s katerimi bo lahko dopolnil njegov že vloženi zahtevek za revizijo, uperjen zoper odločitev o oddaji naročila (primerjaj odločitev Državne revizijske komisije v zadevi, št. 018-026/2017). Vlagateljev interes v postopku pravnega varstva po ZPVPJN po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila je namreč primarno v tem, da doseže razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila (primerjaj drugo alinejo prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in drugo alinejo prvega odstavka 31. člena ZPVPJN) ter s tem vpliva na svoj pravni položaj v postopku javnega naročanja, ne pa da vpogleda v dokumentacijo drugih ponudnikov (glej npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah, št. 018-142/2015, 018-176/2015, 018-111/2016 ter 018-026/2017).

Upoštevaje navedeno tudi določba petega odstavka 31. člena ZPVPJN ne daje podlage za vložitev samostojnega zahtevka za revizijo zaradi kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo v primeru, ko vlagatelj po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila zaradi te kršitve ne more navesti vseh dejstev in dokazov, s katerimi se naročniku očitane kršitve dokazujejo. ZPVPJN namreč (glede na predstavljene določbe petega odstavka 31. člena) po izvedenem naknadnem vpogledu v dokumentacijo, če se pred tem ugotovi kršitev v zvezi z vpogledom, predvideva zgolj dopolnitev oziroma spremembo že vloženega zahtevka za revizijo. To pomeni, da lahko vlagatelj v primeru uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, slednjega pa sme kasneje, po opravljenem vpogledu, dopolniti oziroma spremeniti z morebitnimi novimi dejstvi ter dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu. Uveljavljanje kršitve pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je zato lahko le akcesorne oziroma podrejene narave in kot tako zgolj del zahtevka za revizijo, vloženega zoper odločitev o oddaji javnega naročila, ne pa predmet samostojnega zahtevka za revizijo (primerjaj odločitev Državne revizijske komisije v zadevi, št. 018-026/2017).

Na predstavljeni način je potrebno obravnavati tudi zahtevek za revizijo, ki ga je v konkretnem postopku pravnega varstva vložil vlagatelj. Slednji je bil namreč vložen v roku 8 delovnih dni od vročitve odločitve o oddaji javnega naročila vlagatelju, vlagatelj pa v njem, poleg kršitve pravice do vpogleda, zatrjuje tudi, da ponudba izbranega ponudnika ne ustreza tehničnim zahtevam naročnika, ter med drugim predlaga, da se mu po opravljenem vpogledu dovoli zahtevek za revizijo dopolniti ali spremeniti z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, pridobljenimi pri vpogledu. Vlagatelj torej ne navaja, da bo po opravljenem vpogledu vložil nov zahtevek za revizijo, s katerim bo izpodbijal odločitev o oddaji javnega naročila, temveč pojasnjuje, da bo že vloženi zahtevek dopolnil z dejstvi in dokazi, nanašajočimi se na odločitev o oddaji javnega naročila, s katerimi se bo seznanil na vpogledu.

Upoštevaje navedeno je potrebno zahtevek za revizijo z dne 14.2.2017 šteti za zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, zaradi česar je bil vlagatelj ob njegovi vložitvi v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN dolžan plačati takso v višini 25.000,00 EUR, kar je naročnik tudi navedel v pouku o pravnem sredstvu, zapisanim v odločitvi o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku«, št. 894/MM/MAP2016/0454 z dne 1.2.2017.

Ker je iz potrdila o plačilu takse, priloženega k zahtevku za revizijo, razvidno, da je vlagatelj kljub pravilnemu pravnemu pouku plačal takso zgolj v znesku 1.000,00 EUR, je Državna revizijska komisija (glede na dejstvo, da tega ni storil že naročnik) na podlagi tretjega odstavka v povezavi s prvim odstavkom 31. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo z dne 14.2.2017 zavrgla.

Državna revizijska komisija pripominja še, da bi v konkretnem primeru ista pravna posledica, to je zavrženje zahtevka za revizijo, nastopila tudi, v kolikor bi veljalo slediti navedbi vlagatelja in šteti, da je zahtevek za revizijo z dne 14.2.2017 vložen izključno zoper dopis, s katerim je naročnik vlagatelju zavrnil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Ker je Državna revizijska že pojasnila razloge za akcesorno naravo ugovarjanja zoper kršitev pravice do vpogleda, ki temeljijo na namenu obravnavanega instituta v povezavi z določbo petega odstavka 31. člena ZPVPJN, bi bil zahtevek za revizijo, vložen izključno zaradi uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika (torej kot samostojna zahteva za pravno varstvo zoper zatrjevano kršitev pravice do vpogleda), nedovoljen.

Nenazadnje ne gre prezreti niti, da je pravico do vpogleda v skladu s petim odstavkom 35. člena ZJN-3 mogoče uresničiti in je v ponudbo izbranega ponudnika moč vpogledati šele po objavi odločitve o oddaji javnega naročila, slednja pa je tista, katere razveljavitev v postopku pravnega varstva po ZPVPJN primarno zasleduje vlagatelj. Ker pa se z objavo odločitev o oddaji javnega naročila na podlagi desetega odstavka 90. člena ZJN-3 šteje za vročeno ponudnikom, to pomeni, da je vpogled skladno z zakonom mogoče opraviti in je zato kršitve v zvezi z njim moč zatrjevati šele po vročitvi odločitve o oddaji javnega naročila, ko torej rok za izpodbijanje le-te že teče, z njegovim iztekom pa omenjena odločitev postane pravnomočna (glej deveti odstavek 90. člena ZJN-3).

V kolikor bi torej veljalo šteti, da je vlagatelj zahtevek za revizijo v danem primeru vložil zgolj zoper dopis, s katerim mu je naročnik zavrnil zahtevo za vpogled, in bi bilo ob tem zanemariti, da samostojno pravno sredstvo zoper omenjeno kršitev ni dovoljeno, bi bilo potrebno posledično ugotoviti, da je odločitev o oddaji javnega naročila, ki je bila vlagatelju vročena dne 1.2.2017, z iztekom roka 8 delovnih dni (25. člen ZPVPJN), v katerem je vlagatelj ni izpodbijal, že postala pravnomočna, zato vlagatelj svojega pravnega položaja v konkretnem postopku oddaje javnega naročila ne more več spremeniti.

Četudi ne gre spregledati teže prenekaterega od številnih vprašanj, ki jih v zvezi z veljavno ureditvijo instituta vpogleda izpostavljajo zlasti ponudniki, pa tudi naročniki, Državna revizijska komisija vendarle opozarja, da je določba 35. člena ZJN-3 (glede tega, kdo in pod kakšnimi pogoji sme vpogledati v ponudbo izbranega ponudnika) jasna ter nedvoumna in kot taka (v omenjenem delu) ne daje podlage za uporabo različnih metod razlage. Zato se ne zdi odveč poudariti, da rok za uveljavljanje pravnega varstva zoper odločitev o oddaji javnega naročila teče neodvisno tako od morebitne izvedbe vpogleda kot tudi od kršitev, storjenih v zvezi z njim. To pa pomeni, da v primeru, ko aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila ne vloži v roku, ki ga določa 25. člen ZPVPJN, sprejeta odločitev o oddaji javnega naročila v skladu z desetim odstavkom 90. člena ZJN-3 postane pravnomočna, posledično pa njene razveljavitve in s tem spremembe vlagateljevega pravnega položaja v postopku oddaje javnega naročila z uveljavljanjem pravnega varstva po ZPVPJN ni več moč doseči.

Ugotovitev, da je pravico do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika mogoče uresničiti ter posledično kršitve v zvezi z njo zatrjevati šele po objavi oziroma po vročitvi odločitve o oddaji naročila, ko torej rok za izpodbijanje slednje že teče in je zato nastop pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila moč preprečiti le z vložitvijo zahtevka za revizijo zoper njo, pa zgolj še dodatno potrjuje pravilnost zaključka, da je kršitev pravice do vpogleda mogoče uveljavljati le kot del zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila, ne pa kot predmet samostojnega zahtevka za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 7.4.2017

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p, d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
- ELES, d.o.o., Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana,
- Siemens, d.o.o., Letališka cesta 29C, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.