018-056/2017 Javni holding Ljubljana, d.o.o.

Številka: 018-056/2017-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »JPE-SDP-385/16 Dobava materiala za izvajanje strojnih del na plinovodnem omrežju naročnika po sklopih« v sklopu 11 »PE cevi« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Zagožen d.o.o., Cesta na Lavo 2A, Žalec (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o., Verovškova ulica 62, Ljubljana, za katerega postopek oddaje javnega naročila po pooblastilu izvaja JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29. 3. 2017

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 6. 10. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 10. 11. 2016, pod št. objave JN007147/2016-E01, popravek pa dne 23. 11. 2016. Naročnik izvaja odprti postopek za sklenitev okvirnega sporazuma s po enim ponudnikom za vsakega od razpisanih sklopov.

Naročnik je dne 27. 1. 2017 sprejel in na portalu javnih naročil (pod št. objave JN007147/2016-ODL01) objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila – 11. sklop«, s katerim je v navedenem sklopu za izvedbo javnega naročila (oz. za sklenitev okvirnega sporazuma) izbral ponudnika NRG d.o.o., Tehnološki park 19, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz naročnikove odločitve še izhaja, da je kot nedopustni izločil po merilih ugodnejši ponudbi vlagatelja (iz razloga, ker »ponudnik pri vseh ponujenih artiklih ni navedel proizvajalca in ni podal zahtevanih kod […]«) in ponudnika TOTRA PIPES d.o.o., Ljubljana.

Vlagatelj je dne 9. 2. 2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila, s katerim predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in povrnitev stroškov pravnega varstva. Navaja, da sicer drži naročnikova trditev, da ni navedel imena proizvajalca in kode pri posameznih artiklih, vendar pa odsotnost izpolnitve teh postavk, katere je vlagatelj očitno spregledal, oziroma njihova naknadna dopolnitev, vlagatelju ne bi omogočila naknadnega prilagajanja oziroma spreminjanja ponudbe v tehničnih specifikacijah, ponujanja drugega blaga ali ponujanja blaga slabše kakovosti, saj so bili ponujeni artikli dovolj natančno konkretizirani. Vlagatelj pojasnjuje, da je ponudil le artikle (ki jih je v ponudbi specificiral) enega proizvajalca, kar naj bi bilo razvidno iz tabele v ponudbi, hkrati pa je v ponudbi predložil tudi Izjavo o lastnostih št. 03/2016 proizvajalca A., kateri je priložen tudi tehnični list materiala, iz katerega so izdelane cevi. Iz te izjave jasno izhaja, da je izdana za PE cevi proizvajalca A. za razvod plina, iz nje pa so razvidne tudi vse dimenzije cevi, na katere se nanaša in dimenzije katerih je v ponudbi tudi navedel. Vlagatelj še poudarja, da je v svoji ponudbi zadostil tudi vsem posebnim zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj je prepričan, da bi ga naročnik moral pozvati na dopolnitev, ne pa izločiti njegove ponudbe. Naročnik naj bi v razpisni dokumentaciji kot razloga za izločitev ponudbe navedel zgolj dva razloga (neustrezno zaokroževanje cen in neizpolnitev vrednosti del po posamezni postavki). Navedeno naj bi kazalo na to, da (nebistvena) pomanjkljivost v vlagateljevi ponudbi ni takšne narave, ki bi jo ob upoštevanju načela sorazmernosti mogli šteti za pomanjkljivost, ki naročniku omogoča izločitev ponudbe.

Izbrani ponudnik se o vloženem zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je dne 2. 3. 2017 sprejel sklep, št. JHL-214-204/2016-079, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo. Uvodoma pojasnjuje pomen zahteve razpisne dokumentacije o konkretizaciji ponujenega blaga. Vlagateljeve zaključke o tem, da naj bi se naročniku pomembna zdela zgolj dva razloga za izločitev ponudbe, označuje za nepravilne. Iz preostale razpisne dokumentacije je jasno, da je moral ponudnik (obligatorno) navesti proizvajalca in kodo ponujenega artikla. Tudi Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) določa pravila glede pregleda in ocenjevanja ponudb ter načina oddaje javnega naročila, zaradi česar naj ne bi bilo mogoče govoriti o nepredvidljivosti ter o tem, kaj se je naročniku »očitno zdelo pomembno«. V spornem delu ponudbenega predračuna naj bi šlo za del, ki se veže na opredelitev (konkretizacijo) in tehnične specifikacije predmeta naročila, zato v ZJN-3 ni ustrezne pravne podlage za pozivanje vlagatelja na dopolnitev, popravek ali pojasnilo njegove ponudbe. Naročnik se ne strinja z vlagateljevimi navedbami o zadostnosti konkretizacije predmeta naročila; pri tem kot ključno izpostavlja, da samo zato, ker je vlagatelj k ponudbi priložil eno izjavo o lastnostih proizvajalca A. s tehničnim listom, to še ne pomeni, da je nedvoumno in jasno razvidno, da je ponudil izdelke zgolj tega proizvajalca. Tudi sicer je iz konkretne izjave o lastnostih in tehničnega lista razvidno, da navedeno velja za več različnih vrst cevi (oplaščene s PPZ, PE-RC ali neoplaščene cevi), z različnim namenom uporabe. Posledično bi zaradi neopredeljenosti predmeta ponudbe lahko pri izvedbi naročila prišlo do zamenjave artiklov – naročnik s tem zvezi pojasnjuje svoje slabe izkušnje iz preteklih razpisov, kjer je v izvedbeni fazi javnega naročanja prihajalo do dvoumnih interpretacij (konkretizacije) artiklov, navedenih v okvirnih sporazumih oz. predračunih, posledično pa do dobave neustreznega materiala in zamud. Naročnik še poudarja, da v primeru vlagateljeve ponudbe ni šlo za nebistvene napake ter da je iz enakega razloga izločil tudi ponudbo ponudnika TOTRA PIPES d.o.o., kar pomeni, da je ponudnike obravnaval enakopravno.

Naročnik je z vlogo z dne 7. 3. 2017 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da naročnik njegove ponudbe ne bi smel izločiti (pravilno: zavrniti) kot nedopustne, oziroma, da bi ga moral kvečjemu pozvati na dopolnitev ponudbe.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu z osmim odstavkom 89. člena ZJN-3 se na infrastrukturnem področju za namen izbire udeležencev v postopkih javnega naročanja uporabljajo naslednja pravila:
a) naročnik, ki je določil pravila in pogoje za izključitev ponudnikov ali kandidatov, izključi gospodarske subjekte, ki izpolnjujejo pogoje za izključitev in ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje;
b) ponudnike in kandidate izbere v skladu z objektivnimi pravili in pogoji;
c) v omejenih postopkih, v postopkih s pogajanji z objavo, v konkurenčnih dialogih in v partnerstvih za inovacije po potrebi zmanjša število kandidatov, izbranih v skladu z a) in b) točko tega odstavka.
Kot izhaja iz izpodbijane odločitve, je naročnik skladno s četrtim odstavkom 89. člena ZJN-3 prejete ponudbe najprej razvrstil po merilu (najnižje) ponudbene cene s popustom brez DDV, nato pa jih preveril z vidika ustreznosti zagotavljanja naročnikovih zahtev glede predmeta javnega naročila in obstoja razlogov za izključitev in izpolnjevanja pogojev za sodelovanje.

Naročnik je predmet javnega naročila podrobno opredelil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v točki 2.2.4. »Tehnična specifikacija naročnika« in v ponudbenem predračunu (stolpec »VRSTA BLAGA«). Skladno s točko 2.1.5. »Ponudbena cena« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila so ponudniki morali izpolniti obrazec »PONUDBA (priloga 2)« ter obrazec ponudbenega predračuna – slednjega so morali priložiti k ponudbi kot prilogo 2/1. Ista točka dokumentacije je vsebovala še določilo: »[…] Ponudnik mora podati ceno na enoto za vse postavke, navedene v ponudbenem predračunu ter navesti proizvajalca in kodo ponujenega artikla.« Skladno z določbo točke 2.2.3. »Tehnični opis predmeta javnega naročila« so morali ponudniki pri pripravi ponudb v celoti upoštevati Tehnično specifikacijo naročnika. Naročnik je na tem mestu navedel še, da v kolikor predmet ponudbe ne bo izpolnjeval vseh opisov, zahtev, navedb in kvalitete, navedenih v Tehnični specifikaciji, bo naročnik tako ponudbo izločil iz nadaljnjega ocenjevanja.

Med strankama ni sporno, da vlagatelj v obrazcu ponudbenega predračuna (Priloga 2/1, stran 15 od 24) za nobenega od 16 artiklov, ki so predmet naročila v sklopu 11, ni navedel proizvajalca in kode ponujenega artikla – ponudbeni predračun je izpolnil le v cenovnem delu s ceno na enoto oz. skupno vrednostjo. Državna revizijska komisija pri tem ne more pritrditi vlagatelju v stališču, da naj bi bilo iz te tabele razvidno, da ponuja artikle zgolj enega proizvajalca. Še dodatno Državna revizijska komisija ugotavlja, da niti iz nobenega drugega dela ponudbe ni mogoče ugotoviti, katere izdelke (identificirane z navedbo proizvajalca in kataloške številke) naj bi vlagatelj ponujal. Vlagatelj je v ponudbi sicer predložil tudi Izjavo o lastnostih št. 03/2016 ter ustrezajoče Slovensko tehnično soglasje STS-16/0012, vendar je potrebno tudi v zvezi s tem pritrditi naročniku, da se izjava o lastnostih in Slovensko tehnično soglasje nanašata na različne izdelke (cevi) proizvajalca A. – neoplaščene, oplaščene s PPZ ali PE-RC, z različnim namenom uporabe:
- polietilenske plinske cevi z nazivnimi premeri DN 20-400 mm, standardnimi dimenzijskimi razmerji SDR 11 ali 17 in tlačnimi razredi PN do 10 bar;
- polietilenske plinske cevi z zaščitno zunanjo plastjo izdelano iz polipropilena ali nazivnih premerov DN 32-125 mm standardnih dimenzijskih razmerij SDR 11 ali 17 in tlačnimi razredi PN do 10 bar za razvod plina.
Tudi v kolikor bi bilo – zaradi prisotnosti obeh navedenih dokumentov v ponudbi – mogoče sklepati, da se celotni ponudbeni predračun za sklop 11 v vlagateljevi ponudbi nanaša izključno le na izdelke proizvajalca A., pa v obravnavanem primeru še ni mogoč zaključek o tem, kateri izdelki tega proizvajalca so ponujeni pri kateri od postavk ponudbenega predračuna.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da so informacije, ki jih je predložil vlagatelj, nepopolne. Naročniku je potrebno pritrditi v tem, da na podlagi tako oblikovane ponudbe ni mogel ugotoviti in določiti, katere izdelke vlagatelj v zvezi s posameznimi postavkami ponudbenega predračuna sploh ponuja, posledično pa tudi ne preveriti, ali je ponujeno skladno z njegovimi zahtevami oziroma tehničnimi specifikacijami (npr. glede dimenzij, dobavljivosti v kolutu ali palicah določene dolžine ipd.). Ne gre niti za nebistveno napako v ponudbi; pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe ni v nepopolnih ali nejasnih tehničnih opisih ponujene opreme, iz katerih ne bi bilo v celoti razvidno izpolnjevanje tehničnih zahtev ter posledično dopustnost ponudbe, temveč je pomanjkljivost že to, da vlagatelj za nobeno od postavk sploh ni na ustrezen in vnaprej predviden način (z navedbo proizvajalca in kode ponujenega artikla) identificiral ponujenih izdelkov. Na morebitno drugačno ugotovitev ne more vplivati okoliščina, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila nevpisa zahtevanih podatkov in s tem nedvoumne identifikacije ponujenih artiklov ni predvidel kot razloga za zavrnitev ponudbe. Državna revizijska komisija poudarja, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila poleg lastnih zahtev upoštevati tudi določila ZJN-3 – v konkretnem primeru zlasti že predstavljene določbe, ki se nanašajo na dopustnost ponudbe in način oddaje javnega naročila.

Skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko sicer v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Ponudnik v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ne sme dopolnjevati ali popravljati (med drugim) tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Ob upoštevanju navedenega vlagatelju zato ni mogoče pritrditi v tem, da bi ga naročnik moral pozvati na dopolnitev ponudbe na način, da bi »zapolnil podatke o proizvajalcu in kodi artikla«. Tudi sicer bi vlagatelj šele s tako dopolnitvijo prvič natančno definiral predmet svoje ponudbe, s tem pa (v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3) tudi tehnične specifikacije predmeta naročanja, kar bi bilo v obravnavanem primeru nedopustno, saj pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi ni mogoče obravnavati kot očitne napake. Prav tako ob naknadni navedbi manjkajočih podatkov ne bi bilo mogoče objektivno preveriti obstoja opredelitve predmeta naročanja in nedvoumnih specifikacij posameznih ponujenih artiklov pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe. V obravnavanem primeru tudi ni mogoče ugotoviti, da je naročnik obravnaval vlagateljevo ponudbo drugače kot preostale ponudbe in s tem kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), saj je (kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločitve) enako pomanjkljivost ugotovil tudi pri ponudbi ponudnika, ki je predložil po merilih najugodnejšo ponudbo – naročnik je to ponudbo, enako kot vlagateljevo, obravnaval kot nedopustno in jo zavrnil.

Ob upoštevanju vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal nezakonito s tem, ko je njegovo ponudbo kot nedopustno zavrnil iz razloga, ker vlagatelj ni skladno z naročnikovo zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v ponudbenem predračunu (ali na kakršenkoli drug način) nedvoumno določil in identificiral izdelkov, ki jih ponuja v zvezi z vsako posamezno postavko ponudbenega predračuna.

Ker vlagatelj ni dokazal, da je naročnik z zavrnitvijo njegove ponudbe oziroma z izdajo izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-3 ali dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je Državna revizijska komisija, skladno s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 29. 3. 2017

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Zagožen d.o.o., Cesta na Lavo 2A, 3310 Žalec
- JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o., Verovškova ulica 62, 1000 Ljubljana
- JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana
- NRG d.o.o., Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.