018-006/2017 Komunala Kranj, d.o.o.

Številka: 018-006/2017-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »DOBAVA VODOVODNEGA MATERIALA«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika H2O skupina, konzorcij za optimizacijo, d.o.o., Preserska cesta 6, 1235 Radomlje, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Čeledin, d.o.o., Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Komunala Kranj, d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 9.3.2017

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »DOBAVA VODOVODNEGA MATERIALA«, za katerega je bilo obvestilo o naročilu dne 22.11.2016 pod številko JN007390/2016 objavljeno na portalu javnih naročil in dne 23.11.2016 pod številko 412091 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, št. 2016/S 226.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 5.196,74 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 22.11.2016 pod številko JN007390/2016 na portalu javnih naročil objavil obvestilo o javnem naročilu »DOBAVA VODOVODNEGA MATERIALA«, ki je bilo dne 23.11.2016 pod številko 412091 objavljeno tudi v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, št. 2016/S 226.

Vlagatelj je zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 27.12.2016. Navaja, da je naročnik kot merili v okviru ekonomsko najugodnejše ponudbe določil skupno ponudbeno vrednost brez DDV za posamezen sklop (90 točk) in reference (10 točk), pri čemer od 0 do 4 predložene reference ponudnikom točk ne bodo prinesle, 5 referenc bo točkovanih s 5 točkami, 6 s 6 točkami, 7 s 7 točkami, 8 z 8 točkami, 9 z 9 točkami, 10 referenc pa bo točkovanih z 10 točkami. Eno od temeljnih načel javnega naročanja, načelo sorazmernosti, od naročnika zahteva, da javno naročilo izvaja sorazmerno predmetu javnega naročanja. Kršitev načela sorazmernosti je praviloma povezana s kršitvijo načela zagotavljanja konkurence med ponudniki in enakopravne obravnave ponudnikov, kar je naročniku zaradi določitve referenc kot merila očitati tudi v konkretnem primeru. Omenjeno merilo je diskriminatorno in ne izpolnjuje ene poglavitnih lastnosti merila, to je razvrščanja ponudb glede na njihove ekonomske ter komercialne prednosti. Naročnik je namreč že kot pogoj za preverjanje usposobljenosti ponudnikov v vsakem posameznem sklopu zahteval predložitev 4 referenc v določeni vrednosti, zato predložitev še več (poleg zahtevanih 4) referenc naročniku ne bo zagotovilo nobenih dodatnih ekonomskih ali komercialnih prednosti. Vodovodni material, ki je predmet konkretnega javnega naročila, bo tako lahko enako kvalitetno dobavil vsak usposobljen ponudnik, ki bo izpolnjeval pogoje, predpisane za posamezen sklop. Merilo referenc, kot je opredeljeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, namreč ne izraža kakovosti, ekonomskih ali socialnih vidikov, povezanih s predmetom javnega naročila, kot to določa drugi odstavek 84. člena ZJN-3. O referencah kot merilu se je že izrekla tudi Državna revizijska komisija, ki je npr. v zadevi, št. 018-049/2013, zapisala, da glede na naravo in vrsto predmeta naročila (dodatne) reference večkratne uspešne dobave in vzdrževanja blaga naročniku ne zagotavljajo ekonomske prednosti, ponudnikom pa ne omogočajo konkurenčnih možnosti. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija obravnavani postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi, oziroma podredno, da razveljavi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v poglavju »Merila«, in zahteva povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je zahtevek za revizijo vlagatelja z »Odločitvijo«, št. 195426 z dne 5.1.2017, zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Navaja, da naročnik z referencami, določenimi kot pogoj, ugotavlja usposobljenost ter izkušenost ponudnikov, pri čemer v obravnavani zadevi reference kot pogoj niso sporne. Dopustnost referenc kot merila nedvomno izhaja iz ZJN-3, saj zakon morebitnih meril v okviru ekonomsko najugodnejše ponudbe ne določa taksativno, temveč zgolj primeroma, zato ni videti zadržkov, da tudi reference ne bi bile določene kot eno od meril v okviru ocenjevanja kakovosti ponujenega naročila. V nadaljevanju naročnik navaja definiciji pogojev in meril ter zatrjuje, da tudi Sodišče Evropske unije v zadevi C-315/01 ni izključilo možnosti upoštevanja referenc kot merila pri ugotavljanju kvalitete ponujenega predmeta naročila. Nadalje ne gre prezreti, da je Državna revizijska komisija v zadevi, št. 018-372/2006, zavrnila zahtevek za revizijo, v katerem je vlagatelj med drugim izpodbijal reference, ki jih je naročnik določil kot pogoj in merilo. Stališče, da lahko reference v določenih primerih predstavljajo tudi merilo za izbiro najugodnejše ponudbe, je Državna revizijska komisija potrdila še v zadevi, št. 018-054/2011. Iz prakse Državne revizijske komisije je torej razvidno, da lahko reference zlasti v primerih, ko gre za kompleksnejše storitve in je izkazana jasna informacija o kvaliteti izvedenih referenčnih storitev, predstavljajo tudi merilo za izbiro najugodnejše ponudbe. Naročnik je pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila zasledoval cilj po pridobitvi ponudnika, ki bo kvalitetno izvedel posel, zato je reference določil tako kot pogoj kakor tudi kot merilo. Pri tem ne gre spregledati, da je delež, ki se nanaša na omenjeno merilo, sorazmerno majhen, posel, ki se oddaja, pa je velik. Na podlagi navedenega naročnik meni, da zahtevku za revizijo vlagatelja ni mogoče ugoditi, posledično pa je potrebno zavrniti tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Vlagatelj se je v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN v vlogi z dne 20.1.2017, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 23.1.2017, opredelil do navedb naročnika, podanih v odločitvi o zahtevku za revizijo. V omenjeni vlogi vlagatelj vztraja pri že podanih trditvah in dokaznih predlogih.

Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi dne 14.2.2017 na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN podaljšala rok za sprejem odločitve.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) v 5. členu (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) določa, da javno naročilo ne sme neupravičeno omejevati konkurence med ponudniki, poleg tega pa naročnik v postopku javnega naročanja ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence. V skladu s 7. členom ZJN-3 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Naročnik mora tako zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. Javno naročanje se mora v skladu z 8. členom ZJN-3 (načelo sorazmernosti) izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila. Merila za oddajo javnega naročila so podrobneje urejena v 84. členu ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, slednja pa se v skladu z drugim odstavkom 84. člena ZJN-3 določi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, kot ga določa ZJN-3, in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno ter kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila.

Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal v nasprotju s predpisi s področja javnega naročanja, ko je presežek nad zahtevanim številom referenc ponudnika, ki jih je opredelil kot pogoj, določil kot eno od meril v okviru ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pod poglavjem »Pogoji za priznanje usposobljenosti« kot enega od pogojev za sodelovanje, ki se nanaša na tehnično sposobnost ponudnikov iz točke c) prvega odstavka 76. člena ZJN-3, določil:

»Sklop 1: Sklop A: Cevi iz duktilne litine, fazonski kosi, hidranti, zasuni in tesnila

/…/Zahteva za referenco: Ponudnik mora izkazati, da je v zadnjih treh (3) letih pred datumom, določenim za oddajo ponudb, kvalitetno, pravočasno ter v skladu s sklenjeno pogodbo z naročnikom, pogodbenim partnerjem (izdajateljem reference) dobavljal blago (duktilne cevi, pripadajoče fazonske kose in armature), navedeno v sklopu A, enemu kupcu v višini 400.000,00 EUR brez DDV./…/

Sklop 2: Sklop B: Polietilenske cevi, reparaturne objemke, univerzalne spojke, zobate spojke, spojke za hitro spajanje

/…/Zahteva za referenco: Ponudnik mora izkazati, da je v zadnjih treh (3) letih pred datumom, določenim za oddajo ponudb, kvalitetno, pravočasno ter v skladu s sklenjeno pogodbo z naročnikom, pogodbenim partnerjem (izdajateljem reference) dobavljal blago, navedeno v sklopu B (polietilenske cevi, reparaturne objemke, univerzalne spojke, zobate spojke, spojke za hitro spajanje), enemu kupcu v višini 70.000,00 EUR brez DDV./…/

Sklop 3: Sklop C: Pocinkani material (fitingi, pipe)

/…/Zahteva za referenco: Ponudnik mora izkazati, da je v zadnjih treh (3) letih pred datumom, določenim za oddajo ponudb, kvalitetno, pravočasno ter v skladu s sklenjeno pogodbo z naročnikom, pogodbenim partnerjem (izdajateljem reference) dobavljal blago, navedeno v sklopu C (Pocinkani material – fitingi, pipe), enemu kupcu v višini 24.000,00 EUR brez DDV./…/«.

Naročnik je v zvezi z zahtevanimi referencami določil še, da mora ponudnik v vsakem od treh sklopov (tako v sklopu A kot v sklopih B in C) kot pogoj za sodelovanje, ki se nanaša na tehnično sposobnost, predložiti 4 reference v navedeni vsebini, nadaljnje predložene reference pa se bodo ocenjevale kot merilo.

V skladu z navedenim je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pod poglavjem »Merila« določil, da bo najugodnejši ponudnik izbran na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, v okviru katere je kot merili predpisal skupno ponudbeno vrednost brez DDV za posamezen sklop, točkovano z največ 90 točkami, ter reference, kot so bile opredeljene po posameznih sklopih, točkovane z največ 10 točkami.

Iz navedenega izhaja, da je naročnik kot pogoj in s tem kot prag za sodelovanje v postopku javnega naročanja v vsakem posameznem sklopu določil predložitev 4 referenc, presežek nad 4 referencami pa je opredelil kot merilo. Kot je razvidno iz tabele pod točko »3. Reference se točkujejo po tabeli«, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila vsebovano v poglavju »Merila«, je bilo predvideno, da bodo ponudniki za 5 predloženih referenc prejeli 5 točk, za 6 predloženih referenc 6 točk, za 7 predloženih referenc bodo prejeli 7 točk, za 8 predloženih referenc 8 točk, za 9 predloženih referenc 9 točk, za 10 predloženih referenc pa bodo prejeli 10 točk.

Vlagatelj zatrjuje, da merilo dodatnih referenc ponudnika, določenih kot presežek nad zahtevanim številom po vsebini povsem enakih referenc, opredeljenih že kot pogoj za priznanje tehnične sposobnosti, naročniku ne bo prineslo nobenih dodatnih (ekonomskih) koristi, naročnik pa temu nasprotuje in navaja, da je pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila sledil cilju po pridobitvi ponudnika, ki bo kvalitetno izvedel posel, zato je reference ponudnika določil kot pogoj in hkrati kot merilo.

Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, (glej npr. odločitve v zadevah, št. 018-049/2013, 018-164/2014, 018-226/2014), da predstavlja merilo element za vrednotenje in medsebojno primerjanje ponudb. Merilo je torej vnaprej podan razlikovalni znak, na podlagi katerega naročnik razvršča ponudbe od najbolj do najmanj ugodne, upoštevajoč pri tem cenovne oziroma stroškovne vidike (v morebitni povezavi s kriteriji, ki se nanašajo na kakovost ter na okoljske ali socialne vidike), ki bi mu jih prinesla izbira določene ponudbe.

V tem smislu je potrebno razlikovati med pogoji za ugotavljanje sposobnosti posameznih ponudnikov in merili za izbiro najugodnejše ponudbe. Medtem ko so pogoji absolutni in kot taki izločitvene narave, so merila relativna, saj se lahko na njihovi podlagi vsak posamezni ponudnik glede na preostale ponudnike bolj ali manj približa pričakovanim koristim, ki jih naročnik zasleduje z izvedbo javnega naročila. Posledično morajo biti merila oblikovana tako, da omogočajo ugotovitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.

V skladu z drugim odstavkom 84. člena ZJN-3 se ekonomsko najugodnejšo ponudbo ugotovi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, kot ga določa 85. člen ZJN-3, in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila.

Določitev posameznih meril, na podlagi katerih bo naročnik v konkretnem primeru poiskal najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, je prepuščena naročniku, saj jih zakon našteva zgolj primeroma. Takšna merila lahko v skladu z drugim odstavkom 84. člena ZJN-3 npr. vključujejo: a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetske in funkcionalne lastnosti, dostopnost, oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, socialne, okoljske in inovativne značilnosti ter trgovanje in z njim povezane pogoje, b) organiziranost, usposobljenost in izkušenost osebja, ki bo izvedlo javno naročilo (vendar le, če lahko kakovost osebja bistveno vpliva na raven izvedbe javnega naročila), c) poprodajne storitve, tehnično pomoč in pogoje dobave, kot so datum dobave ali dokončanja del, postopek dobave ali izvedbe in trajanje dobav ali del.

Najprej gre ugotoviti, da reference ponudnika (ki so v skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije po svoji naravi na preteklih izkušnjah temelječe dokazilo o sposobnosti ponudnika izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti), kot jih je v konkretnem postopku javnega naročanja določil naročnik, med merili v točkah a), b) in c) drugega odstavka 84. člena ZJN-3 izrecno niso navedene. Četudi se je strinjati z naročnikom, da merila v omenjeni zakonski določbi niso našteta taksativno, pa vendarle ne gre prezreti, da naročnik skladno z določili 84. člena ZJN-3 javno naročilo odda na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, kar torej pomeni, da lahko kot merilo določi le eno ali več okoliščin, na temelju katerih je možno ugotoviti ekonomsko najugodnejšo ponudbo.

Omenjenemu zaključku (sicer še v povezavi z Direktivo 2004/18/ES Evropskega sveta in parlamenta z dne 31.3.2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, ki pa je koncept merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v temelju urejala primerljivo z veljavno Direktivo 2014/24/ EU Evropskega parlamenta in sveta z dne 26.2.2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES) pritrjujejo tudi nekatere odločitve Sodišča Evropske unije, npr. v zadevah C-532/06, Emm. G. Lianakis AE in drugi, C-199/07, Komisija proti Grčiji, C-601/13, Ambisig – Ambiente e Sistemas de Informacao Geografica SA proti Nersant – Associacao Empresarial da Regiao de Santarem, Nucleo Inicial – Formacao e Consultoria Lda. Vse navedene odločitve Sodišča Evropske unije namreč izpostavljajo, da so kot merilo lahko določene zgolj tiste okoliščine, na podlagi katerih je mogoče opredeliti ekonomsko najugodnejšo ponudbo (kar nenazadnje izhaja tudi iz sodbe omenjenega sodišča v zadevi, C-315/01, GAT proti ÖSAG, na katero se v odločitvi o zahtevku za revizijo sklicuje naročnik).

Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v dani zadevi ni niti pojasnil niti izkazal, kako oziroma na kakšen način naj bi merilo referenc ponudnika v obravnavanem postopku javnega naročanja opredeljevalo ekonomsko ugodnost ponudb in s tem omogočalo izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe, kot izhaja iz 84. člena ZJN-3.

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel, da je pri določitvi po vsebini enakih referenc ponudnika kot pogoja (najmanj 4 reference) in obenem še kot merila (od najmanj 5 do največ 10 referenc) zasledoval cilj po pridobitvi ponudnika, ki bo kvalitetno izvedel javno naročilo.

Ob upoštevanju med strankama revizijskega postopka nespornega dejstva, da je naročnik kot pogoj za sodelovanje v konkretnem postopku javnega naročanja zahteval predložitev kar 4 referenc ponudnika in je s tem konkuriranje za pridobitev javnega naročila že omejil na tiste ponudnike, ki bodo (glede na pretekle izkušnje) sposobni kvalitetno izvesti javno naročilo (tj. dobaviti vodovodni material), ni jasno, na podlagi česa naročnik meni, da bodo ponudniki z le nekaj predloženimi referencami več uspeli vodovodni material dobaviti še toliko bolj kvalitetno.

Ker morajo torej ponudniki v danem primeru sposobnost za izvedbo javnega naročila že izkazati s predložitvijo kar 4 referenc, ob umanjkanju konkretnih navedb naročnika ni mogoče ugotoviti, kako naj bi zgolj nekoliko večje število po vsebini sicer enakih referenc naročniku zagotovilo relevantne informacije o kakovosti izvedbe predmetnega javnega naročila v okviru ekonomsko najugodnejše ponudbe. V posledici navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, ki navaja, da naročnik ni uspel pojasniti (in posledično tudi ne izkazati) razlogov, zaradi katerih ocenjuje, da bo lahko ponudnik, ki je že petkrat uspešno dobavil vodovodni material (in bo zato v okviru merila referenc prejel 5 točk), toliko bolj kvalitetno izvedel javno naročilo od ponudnika, ki je omenjeno blago uspešno dobavil štirikrat in je potemtakem usposobljen za izvedbo naročila, kljub temu pa v okviru merila referenc točk ne bo prejel.

Na kakšen način naj bi merilo referenc ponudnika ob predstavljenem dejanskem stanju opredeljevalo ekonomsko ugodnost ponudb in s tem omogočalo izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe, kot izhaja iz 84. člena ZJN-3, pa ni razbrati niti iz določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila niti iz odgovora naročnika, dne 20.12.2016 objavljenega na portalu javnih naročil. V omenjenem odgovoru naročnik na opozorilo enega od potencialnih ponudnikov, ki zatrjuje, da je predpisano merilo referenc ponudnika nezakonito, saj predložitev dodatnih nad zahtevanimi 4 referencami, opredeljenimi kot pogoj, naročniku ne bo prinesla nobenih dodatnih ekonomskih ali komercialnih prednosti, odgovarja, da so reference določene sorazmerno z višino ocenjenih vrednosti posameznih sklopov in da omenjenega merila ne bo spreminjal.

Ker torej naročnik ni navajal (in tudi ne izkazal) okoliščin, ki bi bile relevantne za presojo, ali se z referencami ponudnika, kot so bile v konkretnem primeru opredeljene za merilo, dejansko zagotavlja kakovost izvedbe javnega naročila z vidika ugotavljanja ekonomsko najugodnejše ponudbe, Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagateljeva navedba o tem, da je naročnik izpodbijano merilo določil v nasprotju z določili 84. člena ZJN-3, utemeljena.

Navedenega zaključka ne more spremeniti niti sklicevanje naročnika na odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah, št. 018-054/2011 ter 018-372/2006, saj je naročnik v slednjih v zvezi z referencami ponudnika, določenimi kot merilo, izpolnil tako svoje trditveno kot tudi dokazno breme.

Ker je Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega zaključila, da je naročnik s tem, ko je reference ponudnika (v razponu od najmanj 5 do največ 10 referenc) določil kot merilo, kršil določila 84. člena ZJN-3, so se posledično za irelevantne za sprejem odločitve v dani zadevi izkazale navedbe naročnika, da je delež, ki se v okviru ekonomsko najugodnejše ponudbe nanaša na reference ponudnika, sorazmerno majhen, posel, ki se oddaja, pa je velik, zato jih Državna revizijska komisija ni meritorno obravnavala.

Vlagatelj je (poleg kršitve določil 84. člena ZJN-3) naročniku očital tudi, da je z določitvijo izpodbijanih referenc ponudnika kot merila kršil še načela sorazmernosti, enakopravne obravnave ponudnikov in zagotavljanja konkurence med ponudniki. Ker pa vlagatelj svojih navedb v teh delih ni konkretiziral in konkretnih trditev o dejstvih glede očitanih kršitev ni podal, Državna revizijska komisija omenjenim (pavšalnim) navedbam ni mogla slediti.

Iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 5/2016 z dne 28.12.2016, izhaja, da je naročnik v obravnavanem postopku javnega naročanja istega dne, ko je prejel vlagateljev zahtevek za revizijo (tj. dne 28.12.2016, kar je razvidno iz žiga na zahtevku za revizijo), obenem že izvedel tudi javno odpiranje ponudb. Ob upoštevanju navedenega in glede na dejstvo, da se ugotovljene kršitve nanašajo na nezakonito določeno merilo za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe, saniranje ugotovljenih kršitev zgolj z razveljavitvijo posameznih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila kot milejšim ukrepom ni možno. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila tako, da je v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila »DOBAVA VODOVODNEGA MATERIALA«, za katerega je bilo obvestilo o naročilu dne 22.11.2016 pod številko JN007390/2016 objavljeno na portalu javnih naročil in dne 23.11.2016 pod številko 412091 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, št. 2016/S 226.

Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v primeru odločitve za ponovno izvedbo postopka oddaje zadevnega javnega naročila le-tega izvede skladno z določili ZJN-3, pri čemer naj pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zlasti pa pri določanju meril, upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Državna revizijska komisija je glede na navedeno vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN kot potrebne priznala naslednje opredeljeno navedene stroške:
- 3.000 točk za sestavo zahtevka za revizijo (tar. št. 40/1 Odvetniške tarife, Uradni list RS, št. 2/2015, v nadaljevanju: OT), kar ob vrednosti odvetniške točke v višini 0,459 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) znaša 1.377,00 EUR,
- izdatke v priglašenem pavšalnem znesku 13,77 EUR, izračunane v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT,
- 22% DDV (pooblaščena odvetniška družba je zavezanka za plačilo DDV) od omenjenih stroškov, kar skupaj znaša 305,97 EUR, ter
- takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 3.500,00 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v skupni višini 5.196,74 EUR, ki mu jih je naročnik v skladu z drugim in tretjim odstavkom 313. ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN dolžan povrniti v roku 15 dni od vročitve tega sklepa (in ne v roku 15 dni od izdaje odločitve o zahtevku za revizijo, kot je to zahteval vlagatelj), v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov odvetniških storitev za opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo po tar. št. 40/2 OT, saj v konkretnem primeru niso bili potrebni, posledično pa mu ni priznala niti z navedeno opredelitvijo povezanih izdatkov v priglašenem pavšalnem znesku (30 točk). Navedbe v omenjeni vlogi z dne 20.1.2017 namreč niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 9.3.2017

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetniška pisarna Čeledin, d.o.o., Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana,
- Komunala Kranj, d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.