018-024/2017 Dars, d.d.

Številka: 018-024/2017-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Olja in maziva« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PETROL d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 3. 2017

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Olja in maziva«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA« z dne 5. 1. 2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.937,54 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 21. 10. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 14. 11. 2016, pod št. objave JN007196/2016-W01.

Naročnik je dne 5. 1. 2016 sprejel in na portalu javnih naročil (pod št. objave JN007196/2016-ODL01) objavil dokument »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA«, s katerim je naročilo male vrednosti oddal ponudniku FUCHS MAZIVA LSL d.o.o., Cesta krških žrtev 135C, Krško (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 11. 1. 2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila. Zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nedopustno iz razloga, ker izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije, kot jih opredeljuje točka II.8. »Merila za izbiro ponudbe pri oddaji naročila«. Izbrani ponudnik po navedbah vlagatelja ni dokazal, da dosega oziroma izpolnjuje s strani naročnika zahtevane standarde, naročnik pa mu je kljub temu priznal vse tri certifikate (ISO 9001, ISO/TS 16949 in ISO 50001) pri izračunu merila za izbor. Izbrani ponudnik naj bi predložil zgolj certifikate, ki izkazujejo, da so zahtevani standardi uvedeni in se vzdržujejo v družbi FUCHS EUROPE SCHMIERSTOFFE GMBH na lokaciji v Kielu ter Mannheimu, torej pri proizvajalcu oziroma lastniku izbranega ponudnika in ne pri samem izbranem ponudniku. Vlagatelj ugotavlja, da so ponujeni tudi artikli, ki niso proizvod družbe FUCHS EUROPE, kar pomeni, da za te proizvode veljavni certifikat družbe FUCHS EUROPE za izbranega ponudnika (FUCHS MAZIVA LSL d.o.o.) ne more veljati. Izpostavlja še uporabljivost in smiselnost zahteve po standardu ISO/TS 16949 ter zaključuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz načina ocenjevanja po merilu »Doseganje standardov«. Gre za kršitev, ki bistveno vpliva na oddajo javnega naročila, saj je naročnik sprejel odločitev, da se naročilo odda ponudniku, ki dejansko ni najugodnejši, kajti ne izpolnjuje obveznih pogojev iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in povrnitev stroškov pravnega varstva v višini plačane takse za zahtevek za revizijo.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 19. 1. 2017. Pojasnjuje, da se vsi zahtevani standardi nanašajo na proizvodnjo, zato je logično, da imajo lahko te standarde le proizvodni obrati. Naročnik ni nikjer jasno in nedvoumno zahteval, da se morajo certifikati nanašati na končnega ponudnika maziv, zato je mogoče razumeti, da je naročnik stremel k čim višji kakovosti proizvodov. Izbrani ponudnik predlaga, naj v izogib daljšim in nepotrebnim pritožbenim postopkom naročnik zaradi možnega dvoumnega razumevanja spornega določila le-to izvzame iz ocenjevanja ali pa celoten razpis razveljavi ter objavi novega, kjer bo bolj jasno in nedvoumno definiral točkovanje doseganja standardov.

Naročnik je dne 25. 1. 2017 sprejel sklep, št. 402-8/2017-APM-204/16, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo. Pojasnjuje, da je izbrani ponudnik hčerinsko podjetje družbe FUCSH PETROLUB SE, v lasti katerega je tudi FUCHS SCHMIERSTOFFE GMBH s sedežem v Mannheimu, ki je ekskluzivni dobavitelj maziv, ki jih ponuja izbrani ponudnik na slovenskem ozemlju. Naročnik navaja, da je od izbranega ponudnika že v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb pridobil pojasnilo, da se vsi navedeni standardi nanašajo na proizvodnjo in imajo zato te standarde proizvodni obrati – tako tudi proizvodno podjetje FUCHS SCHMIERSTOFFE GMBH, medtem ko FUCHS MAZIVA LSL d.o.o. kot hčerinska družba proizvajalca predstavlja predstavništvo podjetja v Sloveniji in kot tako zastopa proizvodnjo in trži njegove proizvode. V nadaljevanju naročnik pojasnjuje pomen pojma »podjetje« ter meni, da je glede na namen združevanja povezanih družb smiselno upoštevati tudi izpolnjevanje zahteve po doseganju standardov in je tako edino pravilna odločitev, da se podjetju izbranega ponudnika kot odvisni družbi proizvajalca ponujenih maziv priznajo vsi zahtevani standardi, saj se le-ti nanašajo na proizvodno dejavnost, katere proizvode distribuira in zastopa izbrani ponudnik. Kot nerelevantne označuje navedbe vlagatelja v zvezi s smiselnostjo standarda ISO/TS 16949, saj v času objave razpisa ni prejel nobenega vprašanja ali pripombe glede postavljenih meril. Pojasnjuje še, da ni zahteval, da mora ponudnik priložiti več certifikatov oz. za vsak posamezen artikel svoj certifikat. V nasprotnem primeru bi to pomenilo, da bi se na razpis lahko prijavili zgolj ponudniki, ki bi bili sami proizvajalci ponujenih artiklov.

Naročnik je z vlogo z dne 1. 2. 2017 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 3. 2. 2017 opredelil do navedb naročnika. Pojasnjuje potek in pravila certificiranja ter vztraja pri tem, da v ponudbi izbranega ponudnika predloženi certifikati zanj ne veljajo, izbrani ponudnik pa jih ne more uporabljati ali se na njih sklicevati, saj sam ni omenjen v nobenem od teh certifikatov (obseg certifikatov se ne nanaša na izbranega ponudnika). Poudarja še, da zahtevani certifikati niso strokovna ali tehnična kategorija, ampak organizacijska kategorija, ki pa je zaradi vpetosti v kulturo posamezne organizacije ni mogoče prenašati z lastniškimi ali pogodbenimi povezavami.

Državna revizijska komisija je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo, izvedenem na podlagi prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, ugotovila, da je zahtevku priloženo neustrezno pooblastilo (vlagatelj pooblaščenke namreč ni pooblastil (tudi) za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku), zato je na podlagi četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN vlagatelja pozvala, da zahtevek za revizijo dopolni s posredovanjem ustreznega pooblastila za zastopanje v revizijskem postopku. Državna revizijska komisija je ustrezno pooblastilo prejela dne 24. 2. 2017.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami o uporabljivosti in smiselnosti zahteve oz. merila v zvezi standardom ISO/TS 16949 Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj s temi navedbami prepozen, saj zahtevka za revizijo zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZPVPJN ni moč vložiti po preteku roka za prejem ponudb, razen v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti (kot v konkretnem primeru) in storitev iz Seznama storitev B, ko se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, lahko vloži najpozneje pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb – v obravnavanem primeru vlagatelj zahtevka za revizijo ni vložil (niti) v roku petih delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika zaradi neizpolnjevanja zahtev iz razpisne dokumentacije ni dopustna, ter da je naročnik neutemeljeno priznal tri certifikate pri izračunu merila za izbor.

Oba vlagateljeva očitka se nanašata na določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila iz poglavja II.8. »Merila za izbiro ponudbe pri oddaji javnega naročila«, kjer je naročnik kot merilo za izbor določil ekonomsko najugodnejšo ponudbo (prvi odstavek 84. člena Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Naročnik je za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe določil tri merila:
1. »CENA (0 – 75 točk)« kot razmerje med najnižjo izmed vseh ponujenih cen in ceno ponudnika,
2. »Interventna dobava (0 ali 10 točk)« ter
3. »Doseganje standardov (0 do 15 točk)«:
»V kolikor ponudnik dokaže, da ima uveljavljen spodaj naveden standard prejme iz tega naslova za vsak posamezen standard 5 točk v nasprotnem primeru je iz tega naslova 0 točk. Skupaj lahko doseže od 0 do 15 točk.
1. ISO 9001 0 ali 5 točk
2. ISO /TS 16949 0 ali 5 točk
3. ISO 50001 0 ali 5 točk
Način dokazovanja: Ponudnik mora k ponudbi priložiti dokazilo, da ima podjetje uveljavljen/e zgoraj naveden/e standard/e.
OPOZORILO: Ponudnik, ki v ponudbi ne priloži dokazil prejme iz naslova merila »Doseganje standardov« 0 točk.««

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj trditve o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika ni konkretiziral. Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-3). S tem, ko vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik dejansko ne razpolaga s tremi certifikati, na katere se sicer sklicuje v ponudbi, vlagatelj ne dokazuje nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, saj razpolaganje s temi certifikati glede na določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni bilo obvezno (ne kot pogoj ne kot zahteva). Razpolaganje z ustreznimi certifikati je v konkretnem primeru bistveno le zvezi s ocenjevanjem ponudbe po treh merilih. Ker torej vlagatelj v zahtevku za revizijo ne navaja nikakršnih razlogov v prid nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, je potrebno njegove pavšalne očitke o nedopustnosti te ponudbe zavrniti kot neutemeljene.

Iz izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik v zvezi z merilom »Doseganje standardov« ponudbo izbranega ponudnika ocenil s 15 točkami (torej z največjim možnim številom točk po tem merilu), ter da se je ob upoštevanju še preostalih meril »Cena« in »Interventna dobava« ta ponudba s skupno 95,37 točkami uvrstila na prvo mesto – pred ponudbo vlagatelja, ki je bila ocenjena s 95,00 točkami. Med strankama v obravnavanem primeru ni sporno, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil dokazila (tj. kopije treh certifikatov in aneksov k tem certifikatom), iz katerih izhaja, da ima gospodarski subjekt FUCHS SCHMIERSTOFFE GmbH (na lokacijah v Mannheimu in Kielu) uvedene standarde ISO 50001:2011 (»Energy Management System«), ISO/TS 16949:2009 (»Quality Management System«) in ISO 9001:2008 (»Quality Management System«).

Ob navedenem zato Državna revizijska komisija – brez opredeljevanja do vsebine upoštevnih standardov ali do zakonitosti na tak način določenega merila – pritrjuje vlagatelju v tem, da izbrani ponudnik ni izkazal, da ima on sam uveljavljene standarde, ki so navedeni v okviru merila »Doseganje standardov«. Ni namreč mogoče pritrditi naročniku in izbranemu ponudniku v stališču, da nikjer v razpisu ni bilo jasno in nedvoumno navedeno, da se morajo certifikati nanašati na končnega ponudnika olj in maziv; že iz citiranega določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (»V kolikor ponudnik dokaže, da ima uveljavljen spodaj naveden standard […]«) namreč izhaja, da je mogoče ponudniku točke v okviru merila za posamezen certifikat priznati le v primeru, ko ima tak standard uveljavljen ponudnik (in ne drug gospodarski subjekt, ki v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne sodeluje kot ponudnik); zahtevano dokazilo, ki ga mora ponudnik predložiti (»[…] da ima podjetje uveljavljen/e zgoraj naveden/e standard/e.«) pri tem ne vpliva na samo vsebino merila.

Skladno z 7. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomeni »ponudnik« gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo; skladno s 6. točko prvega odstavka istega člena »gospodarski subjekt« pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali skupino teh oseb, vključno z vsakim začasnim združenjem podjetij, ki na trgu ali v postopkih javnega naročanja ponuja izvedbo gradenj, dobavo blaga ali izvedbo storitev. Prav tako zapisano in zgoraj citirano merilo »Doseganje standardov« ne daje podlage za razlago, po kateri bi bilo za ocenjevanje po tem merilu ključno to, ali ima proizvajalec ponujenih izdelkov, ki ni ponudnik v tem postopku, katerega od navedenih certifikatov; ponudb s ponujenimi izdelki različnih proizvajalcev v zvezi s tem merilom niti ne bi bilo mogoče oceniti.

V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika ni sledil lastnim določilom iz dokumentacije o oddaji javnega naročila ter javnega naročila v nasprotju z določbo prvega odstavka 89. člena ZJN-3 ni oddal na podlagi meril, kot izhajajo iz poglavja II.8. »Merila za izbiro ponudbe pri oddaji javnega naročila«. Državna revizijska komisija je zato, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA« z dne 5. 1. 2017.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija dati naročniku napotke v delu, v katerem je razveljavila postopek oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija napotuje naročnika, naj v primeru, če bo nadaljeval in zaključil postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe, pri ponovnem ocenjevanju dopustnih ponudb upošteva merila na način, kot so bila predvidena v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva v višini plačane takse. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potrebne priznala priglašene stroške za plačano takso v višini 2.937,54 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 7. 3. 2017

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- PETROL d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana
- DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- FUCHS MAZIVA LSL d.o.o., Cesta krških žrtev 135C, 8270 Krško
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.