018-015/2017 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano

Številka: 018-015/2017-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva glede oddaje naročila male vrednosti »Nabava aparata za razlivanje gojišč in tiskalnika« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj LABORMED, d. o. o., Ljubljana, Peričeva ulica 29, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Nikola Maslovarić, d. o. o., Tržaška cesta 2, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO, Prvomajska ulica 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 6. 3. 2017

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20. 7. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za nabavo aparata za razlivanje gojišč in tiskalnika, obvestilo o naročilu male vrednosti za oddajo tega naročila po postopku naročila male vrednosti (v nadaljevanju: naročilo male vrednosti) pa je bilo dne 27. 7. 2016 (s številko objave JN004168/2016-W01) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Naročnik je sprejel »OBVESTILO O IZBIRI NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA«, številka 13-NMV200716-05, z dne 19. 8. 2016 (v nadaljevanju: obvestilo o izbiri), zoper katero je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, z dne 26. 8. 2016, ki ga je naročnik s sklepom, številka 13-NMV200716-06, z dne 20. 9. 2016, zavrnil, Državna revizijska komisija pa je dne 8. 12. 2016 sprejela sklep, številka 018-181/2016-19, s katerim je (v 1. točki njegovega izreka) vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v obvestilu o izbiri.

Naročnik je dne 19. 12. 2016 sprejel »OBVESTILO O ZAVRNITVI OBEH PONUDB« (v nadaljevanju: obvestilo o zavrnitvi ponudb), iz katerega izhaja, da se zadevno naročilo male vrednosti ne odda (nobenemu od obeh ponudnikov).

Obvestilo o zavrnitvi ponudb je bilo na Portalu javnih naročil (s številko objave JN004168/2016-ODL01) objavljeno dne 19. 12. 2016, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno (ponudnikom).

Vlagatelj je dne 23. 12. 2016 na pošto priporočeno oddal »ZAHTEVEK ZA REVIZIJO«, z dne 23. 12. 2016, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo Državni revizijski komisiji (primarno) predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi obvestilo o zavrnitvi ponudb ter »naročniku naloži odpravo kršitev tako, da se javno naročilo« […] »odda ponudniku LABORMED d.o.o.«, podredno predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi obvestilo o zavrnitvi ponudb ter »postopek javnega naročila« […] »v celoti razveljavi«. Vlagatelj zahteva, da se mu povrnejo stroški postopka. V obrazložitvi zahtevka za revizijo zatrjuje, da je njegova ponudba dopustna, da »ponujeni artikli izpolnjujejo vse tehnične pogoje ter ostale zahteve, kot jih zahteva naročnik v razpisni dokumentaciji«, pa tudi, da je naročnik (v posledici) z obvestilom o zavrnitvi ponudb kršil določila ZJN-3 in je neenakopravno obravnaval oba ponudnika. Vlagatelj ob tem dodaja, da je »[n]esporno«, da »je v prvotnem postopku javnega naročanja naročnik štel obe ponudbi« (tudi njegovo ponudbo) kot »dopustni, kar je navedel tudi v obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika«.

Naročnik je dne 23. 1. 2017 sprejel sklep, številka 13-NMV200716-10, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zatrjuje, da »[v]lagatelj zmotno navaja, da je naročnik v prvotnem postopku javnega naročanja štel obe ponudbi« kot dopustni, obenem pa dodaja, da ni »navedel, da je ponudba vlagatelja popolna in dopustna«. Naročnik vztraja na svojem stališču, da »vlagatelj ponudbe in predračuna št. 00457/2016« […] »(Obrazec št. 1) ni podpisal in žigosal«, s čimer ni izkazal izpolnjevanja zahtev, navedenih v obvestilu o zavrnitvi ponudb, zavrača pa tudi, da ponudnikov v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti ni obravnaval enakopravno. Naročnik še ocenjuje, da »je vlagateljeva ponudba pomanjkljiva v tistih delih, v katerih pomanjkljivosti ni mogoče odpravljati bodisi s spreminjanjem ali dopolnjevanjem ponudbe« skladno »s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3«.

Naročnik je z dopisom, z dne 23. 1. 2017, odstopil dokumentacijo naročila male vrednosti in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje naročila male vrednosti v odločanje Državni revizijski komisiji.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 3. 2. 2017, Državna revizijska komisija pa je dne 10. 2. 2017 prejela vlagateljevo vlogo »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA po 5. odst. 29. člena ZPVPJN« (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi se vlagatelj opredeljuje do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, jo ocenjuje za (v celoti) nepravilno in nezakonito, naročnikove razloge pa za neutemeljene in »povsem v nasprotju z listinami v spisu«. Vlagatelj v posledici »Državni revizijski komisiji predlaga, da odloči v skladu z njegovim predlogom v zahtevku za revizijo«.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom, z dne 27. 1. 2017, pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije, pri čemer je odgovor (pojasnilo) naročnika prejela dne 6. 2. 2017, dokumentacijo, na odstop katere je pozvala naročnika, pa je prejela dne 20. 2. 2017.

Po proučitvi vse odstopljene dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje tega naročila male vrednosti in predrevizijski postopek, po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v tem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje naročila male vrednosti po prejemu sklepa Državne revizijske komisije, številka 018-181/2016-19, naročnik sprejel obvestilo o zavrnitvi ponudb, iz katerega izhaja, da se »[p]redmetno javno naročilo« […] »ne odda«, obe prejeti ponudbi pa se zavrneta. Naročnik je ob tem ugotovil, da ponudba vlagatelja »ne vsebuje oziroma ne izkazuje naslednjih« zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo tega naročila:
– »stroškov dobave, dostave, montaže in zagona aparata za razlivanje gojišč in tiskalnika na lokaciji Oddelka za medicinsko mikrobiologijo Celje in Novo mesto, in vse stroške povezane z usposabljanjem (šolanjem) uporabnika za uporabo« (v nadaljevanju: prva alinea zadnjega odstavka na prvi strani obvestila o zavrnitvi ponudb)
– »izvedbo protokolov: IQ, OQ« (v nadaljevanju: druga alinea zadnjega odstavka na prvi strani obvestila o zavrnitvi ponudb)
– »izobraževanje in usposabljanje uporabnika za delo z aparatom« (v nadaljevanju: tretja alinea zadnjega odstavka na prvi strani obvestila o zavrnitvi ponudb)
– »postavitev aparata na predvideno mesto na lokaciji Oddelka za medicinsko mikrobiologijo Novo mesto« (v nadaljevanju: prva alinea prvega odstavka na drugi strani obvestila o zavrnitvi ponudb)
– »postavitev aparata na predvideno mesto na lokaciji Oddelka za medicinsko mikrobiologijo Celje« (v nadaljevanju: druga alinea prvega odstavka na drugi strani obvestila o zavrnitvi ponudb)
– »zagotavljanje rezervnih delov še 10 let po izteku garancije« (v nadaljevanju: tretja alinea prvega odstavka na drugi strani obvestila o zavrnitvi ponudb)
– »podatka, da je vsa oprema nova« (v nadaljevanju: četrta alinea prvega odstavka na drugi strani obvestila o zavrnitvi ponudb)
– »podatka, da omogoča nastavitev aparata za polnjenje petrijevk različnih proizvajalcev, vključno z domačimi proizvajalci (na primer Golias)« (v nadaljevanju: peta alinea prvega odstavka na drugi strani obvestila o zavrnitvi ponudb).
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je njegova ponudba dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je njegova ponudba dopustna, da »ponujeni artikli izpolnjujejo vse tehnične pogoje ter ostale zahteve, kot jih zahteva naročnik v razpisni dokumentaciji«, pa tudi, da je naročnik (v posledici) z obvestilom o zavrnitvi ponudb kršil določila ZJN-3 in je neenakopravno obravnaval oba ponudnika.

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da ni slediti zatrjevanjem vlagatelja, po katerih je »[n]esporno«, da »je v prvotnem postopku javnega naročanja naročnik štel obe ponudbi« (torej tudi vlagateljevo ponudbo) kot »dopustni, kar je navedel tudi v obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika«. V nasprotju s citiranimi vlagateljevimi zatrjevanji iz obvestila o izbiri namreč jasno izhaja, da je naročnik v njem ugotovil zgolj to, da »je ponudba ponudnika MIKRO+POLO d.o.o. skladno z določili 29. točke 2. člena ZJN-3 dopustna«, ne pa, da je dopustna tudi vlagateljeva ponudba. Zadevno ugotovitev le dodatno potrjuje vsebina »POROČIL[A] STROKOVNE KOMISIJE ZA OCENO PONUDB O ODDAJI NAROČILA«, številka 13-NMV200716-04, z dne 19. 8. 2016. Ob navedenem drži zatrjevanje naročnika, po katerem »[v]lagatelj zmotno navaja, da je naročnik v prvotnem postopku javnega naročanja štel obe ponudbi« kot dopustni, slediti pa je tudi zatrjevanju naročnika, da »ni v nobenem dokumentu navedel, da je ponudba vlagatelja popolna in dopustna«. V posledici ni slediti zaključku vlagatelja, da je naročnik »vlagateljevo ponudbo že štel kot« […] »dopustno«, niti zaključku vlagatelja, da je naročnik za vlagateljevo ponudbo »že odločil, da je dopustna«, niti zaključku vlagatelja, po katerem se naročnik spreneveda in ponovno odloča »o (ne)dopustnosti ponudbe, za katero je enkrat že odločil, da je dopustna«. Vlagatelj ni z ničemer dokazal svojega zatrjevanja, da »se je naročnik spustil v ponovni preizkus dopustnosti ponudbe« vlagatelja »samo zato, ker je ponudba ponudnika MIKRO+POLO d.o.o. nedopustna«, dokazal pa tudi ni svojega zatrjevanja, da je navedeno »v nasprotju z določilom 7. člena ZJN-3«. Ravnanje naročnika, ki ga vlagatelj označuje za nezakonito, namreč ne »postavlja ponudnika LABORMED d.o.o. v neenakopraven (slabši) položaj v primerjavi s ponudnikom MIKRO+POLO d.o.o.«. Zahteva, da naročnik odda naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3 in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena,
jasno izhaja iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3.

Neodvisno od odgovora na vprašanje, ali je v prvotnem obvestilu o izbiri naročnik ravnal v skladu s prvo povedjo četrtega odstavka 89. člena ZJN-3, je dejstvo, da iz obvestila o izbiri ne izhaja podatek o tem, ali je naročnik vlagateljevo ponudbo predhodno preveril z vidika ustreznosti zagotavljanja zahtev glede predmeta naročila. V tokratnem postopku pravnega varstva se ne presoja zakonitosti ravnanj naročnika (s sklepom Državne revizijske komisije, številka 018-181/2016-19, razveljavljenega) prvotnega obvestila o izbiri, zato se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do (s tem povezanih) zatrjevanj vlagatelja, kot izhajajo iz 3. točke opredelitve do navedb. Državna revizijska komisija zato poudarja, da ne držijo navedbe vlagatelja, da »velja domneva, da je vlagateljeva ponudba« […] »dopustna, saj je prestala preizkus procesnih predpostavk, ker se je naročnik že spustil v fazo izbire ponudnika na podlagi meril o najugodnejši ponudbi«.

Ob vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v dokumentu »RAZPISNA DOKUMENTACIJA«, številka javnega naročila 13-NMV200716-02 (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija), določeno, da ponudnik pripravi ponudbo, v kateri so vsebovani vsi zahtevani dokumenti (točka 1.10 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb), ponudniki pa so morali »vse zahtevane obrazce iz Splošnega dela s prilogami opremiti s štampiljko in lastnoročnim podpisom zakonitega zastopnika oz. pooblaščene osebe ponudnika oziroma partnerjev pri skupni ponudbi«. Naročnik je v prvem odstavku točke 1.14 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb določil, da mora ponudba vsebovati vse dokumente, navedene v točki »7 PONUDBENA DOKUMENTACIJA – opomnik za pripravo ponudbe« razpisne dokumentacije, med drugim tudi »PONUDBA in PREDRAČUN – Obrazec št. 1«, ter »vse ostale dokumente, zahtevane v tej razpisni dokumentaciji«, ne sme pa vsebovati nobenih sprememb in dodatkov, ki niso v skladu z razpisno dokumentacijo (tretji odstavek točke 1.14 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb). Kot izhaja iz točke 4.2.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb mora ponujena aparatura »izpolnjevati vse zahteve tehnične specifikacije naročnika, ki so določene v tej razpisni dokumentaciji – Prilogi 3«, kot dokazilo za izpolnjevanje tega pogoja pa je naročnik določil: »Dokazilo: Specifikacije, katalogi in podobna dokazila, iz katerih so razvidne lastnosti, specifikacije ponujene aparature – Obrazec št. 5«.

Naročnik si je v prvem odstavku točke 5.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe pridržal pravico, da pred oddajo naročila preveri resničnost ponudnikovih navedb iz ponudbe in zahteva dodatna pojasnila in dopustne popravke o izpolnjevanju posameznih zahtev in pogojev iz razpisne dokumentacije, obenem pa je določil, da bo ponudba, ki »ne bo upoštevala celotne razpisne dokumentacije z vsemi spremembami in dopolnitvami in odgovori,« […] »izločena iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila« (tretji odstavek točke 1.5.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb), oziroma, da se, če »ne izpolnjuje zahtev in pogojev iz razpisne dokumentacije«, ponudba zavrne (drugi odstavek točke 5.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb).

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo vlagatelja in predračuna vlagatelja (št. 00457/2016).

Ob tem je ugotovila, da »OBRAZEC št. 1« (v dokument »PONUDBA IN PREDRAČUN ŠT. 00457/2016«), z dne 10. 8. 2016, (v nasprotju z zatrjevanjem in dokazovanjem vlagatelja v zahtevku za revizijo) ni opremljen »s štampiljko in lastnoročnim podpisom zakonitega zastopnika oz. pooblaščene osebe ponudnika oziroma partnerjev pri skupni ponudbi«, kot je naročnik zahteval v prvi povedi prvega odstavka točke 1.14 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb. Vlagatelj zahtevku za revizijo v dokaz svojih navedb sicer prilaga »OBRAZEC št. 1« (v dokument »PONUDBA IN PREDRAČUN ŠT. 00457/2016«), z dne 10. 8. 2016, ki je podpisan in žigosan, vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da omenjeni dokument tudi po vsebini ni identičen dokumentu »OBRAZEC št. 1« (v dokument »PONUDBA IN PREDRAČUN ŠT. 00457/2016«), z dne 10. 8. 2016, ki se nahaja v ponudbi vlagatelja. Glede na navedeno ne držijo navedbe vlagatelja, da sta »[p]onudba in predračun št. 00457/2016, obrazec št. 1,« […] »podpisana in žigosana s strani vlagatelja - ponudnika LABORMED d.o.o. in njegovega zakonitega zastopnika«, kar »izhaja iz ponudbe«. Res je sicer, da se v vlagateljevi ponudbi nahaja podpisan in žigosan dokument »PREDRAČUN 00457/2016«, ki ga je vlagatelj izdelal sam, vendar pa ta ne vključuje celotne vsebine, kot izhaja iz »OBRAZ[CA] št. 1« (zlasti – in v prvi vrsti – ne vsebuje pretežnega dela odstavkov, ki so zapisani pod tabelo 3. točke »OBRAZ[CA] št. 1«). V posledici vlagatelj pri pripravi ponudbe ni sledil navodilom prve povedi prvega odstavka točke 1.14 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb.

Ob upoštevanju dejstva, da se pri pregledu ponudb presojajo tiste listine in navedbe, ki so zahtevane v razpisni dokumentaciji (prva poved točke 5.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb), ter ob upoštevanju, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje in dokazuje, da njegova ponudba izpolnjuje vse zahteve naročnika, določene v razpisni dokumentaciji, je Državna revizijska komisija vpogledala tudi v ostalo vsebino vlagateljeve ponudbe. Pri tem je ugotovila, da se v njej nahaja tudi s štampiljko in lastnoročnim podpisom opremljena »KUPOPRODAJNA POGODBA« (v nadaljevanju: vzorec pogodbe), nanjo pa se v obvestilu o zavrnitvi ponudb naročnik ne sklicuje, niti v zvezi z njo naročnik ne zatrjuje, da ni opremljena z »lastnoročnim podpisom zakonitega zastopnika oz. pooblaščene osebe« vlagatelja. Iz vzorca pogodbe izhaja, da z njim vlagatelj potrjuje zagotavljanje vseh tistih zahtev (razen ene zahteve – to je zahteve iz pete alinee prvega odstavka na drugi strani obvestila o zavrnitvi ponudb, izpostavljene v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa), ki so sicer zapisane v odstavkih pod tabelo 3. točke »OBRAZ[CA] št. 1« in v zvezi s katerimi naročnik v obvestilu o zavrnitvi ponudb ugotavlja, da jih vlagateljeva ponudba »ne vsebuje oziroma ne izkazuje«. Omenjeno dejstvo izhaja predvsem iz 1. člena, 2. člena, prve alinee prvega odstavka 4. člena, prvega in tretjega odstavka 8. člena, tretjega odstavka 10. člena ter tretjega odstavka 11. člena. Iz vzorca pogodbe jasno izhaja tudi, da se vlagatelj zavezuje (med drugim), da »bo še 10 let, šteto od dneva izteka garancijskega roka«, […] »po tej pogodbi zagotavljal pooblaščen servis v Republiki Sloveniji in rezervne dele ter odzivni čas servisa« (tretji odstavek 11. člena vzorca pogodbe), pa tudi, da »kupcu jamči«, da »je kupljena oprema nova, da deluje brezhib¬no in nima stvarnih napak« (prva alinea prvega odstavka 4. člena vzorca pogodbe).

Podpisana in žigosana vsebina vzorca pogodbe kljub izostalemu podpisu in žigu »OBRAZ[CA] št. 1« (dokumenta »PONUDBA IN PREDRAČUN ŠT. 00457/2016«), z dne 10. 8. 2016, jasno (prepričljivo) izkazuje voljo vlagatelja, da v svoji ponudbi ponudi vse tiste zahteve (razen zahteve iz pete alinee prvega odstavka na drugi strani obvestila o zavrnitvi ponudb – ta zahteva je izpostavljena v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa), v zvezi s katerimi naročnik v obvestilu o zavrnitvi ponudb ugotavlja, da jih vlagateljeva ponudba »ne vsebuje oziroma ne izkazuje«. Ta zaključek dodatno potrjuje vsebina »OBRAZ[CA] št. 10«, ki je s strani vlagatelja žigosan in podpisan ter v katerem je vlagatelj (na pogajanjih) potrdil vsebino odstavkov, zapisanih pod tabelo 3. točke »OBRAZ[CA] št. 1«. Manjkajoča podpis in žig »OBRAZ[CA] št. 1« (dokumenta »PONUDBA IN PREDRAČUN ŠT. 00457/2016«), z dne 10. 8. 2016 (upoštevaje vsebino podpisanega in žigosanega dokumenta »PREDRAČUN 00457/2016«), tako ne pomenita, da vlagatelj v svoji ponudbi ne izkazuje izpolnjevanja zahtev treh alinei zadnjega odstavka na prvi strani in prvih dveh alinei prvega odstavka na drugi strani obvestila o zavrnitvi ponudb, pač pa predstavlja očitno napako (formalne narave) v tistem delu ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ki ga sme ponudnik (tudi vlagatelj) dopolnjevati ali popravljati, saj zaradi tega popravka ali dopolnitve ne bo dejansko predlagana nova ponudba (primerjaj šesti odstavek 89. člena ZJN-3).

Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudba vlagatelja ne izpolnjuje zahteve, ki jo je naročnik določil v sedmi alinei I. točke in v sedmi alinei III. točke Priloge 3 (»Tehnična specifikacija«) razpisne dokumentacije, da mora ponujeni aparat omogočati »nastavitev aparata za polnjenje petrijevk različnih proizvajalcev, vključno z domačimi proizvajalci (na primer Golias)«. Vlagatelj zatrjuje, da izpolnjevanje te zahteve izhaja iz njegove »ponudbe, kot tudi iz« […] »predračuna 00457/2016«, […] »šifra artikla 113001«. Po vpogledu v opis artikla št. 113001 v dokumentu »PREDRAČUN 00457/2016«, ki se nahaja v vlagateljevi ponudbi, Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da je ponudil artikel M. (ob upoštevanju 67. člena ZPVPJN je ponujeni artikel na prvo črko okrajšala Državna revizijska komisija) s pripisom »vario, hlajenje, osnovna enota, možnost uporabe različnih petrijevk«, ne drži pa, da iz opisa izhaja, da »ponujeni aparati ponudnika LABORMED d.o.o. omogočajo nastavitev aparata za polnjenje petrijevk različnih proizvajalcev, vključno z domačimi proizvajalci (na primer Golias)«, niti ne drži, da je »jasno navedel, da njegovi aparati omogočajo uporabo petrijevk različnih proizvajalcev«. Iz opisa artikla št. 113001 izhaja zgolj, da ponujeni M. omogoča »možnost uporabe različnih petrijevk«, zato je slediti naročniku, da to »ne omogoča razlage, da aparata omogočata uporabo petrijevk različnih proizvajalcev, vključno z domačimi proizvajalci (npr. Golias). En proizvajalec namreč lahko proizvaja različne petrijevke«. Iz kataloga, ki je sestavni del ponudbe vlagatelja, tudi sicer izhaja, da ponujeni aparat M. omogoča možnost uporabe različnih velikosti (različnih oddelkov) petrijevk kot tudi epruvet različnih premerov in dolžine (ne izhaja pa, da omogoča »nastavitev aparata za polnjenje petrijevk različnih proizvajalcev, vključno z domačimi proizvajalci (na primer Golias)«). Iz dokumentacije v vlagateljevi ponudbi tako nikjer izrecno ne izhaja, da ponujeni aparat omogoča »nastavitev aparata za polnjenje petrijevk različnih proizvajalcev, vključno z domačimi proizvajalci (na primer Golias)«, vlagatelj pa tudi v zahtevku za revizijo konkretizirano in jasno ne odkazuje in se ne sklicuje na del ponudbe (vključno s podatki v katalogih oziroma prospektih), iz katerega bi citirana lastnost ponujenega aparata M. morebiti jasno izhajala. Vlagatelj niti zahtevku za revizijo ni priložil npr. izjave proizvajalca, iz katere bi jasno in prepričljivo izhajalo, da aparat M. omogoča »nastavitev aparata za polnjenje petrijevk različnih proizvajalcev, vključno z domačimi proizvajalci (na primer Golias)«, niti kakšnega drugega verodostojnega in prepričljivega dokaza, povezanega s tem.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v sedmi alinei I. točke in v sedmi alinei III. točke Priloge 3 (»Tehnična specifikacija«) razpisne dokumentacije, po kateri mora ponujeni aparat omogočati nastavitev aparata za polnjenje petrijevk različnih proizvajalcev, vključno z domačimi proizvajalci (na primer Golias), pred besedo »Golias« zapisal besedno zvezo »na primer«. Navedeno pomeni, da ne držijo navedbe vlagatelja, da naročnik »mimo razpisne dokumentacije postavlja pogoj, da mora aparat omogočati uporabo petrijevk izključno tega proizvajalca Golias«. Prav tako ne držijo zatrjevanja vlagatelja, da naj bi naročnik oblikoval omenjeni »tehničn[i] pogo[j] tako, da« ga »lahko izpolnjuje samo en ponudnik«, kar je zatrjevano prepozno (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN) in v nasprotju s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v spornem delu ponudbe ni sledil zahtevi naročnika, kot izhaja iz točke 4.2.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb, in z dokazilom, ki ga je določil naročnik: »[s]pecifikacije, katalogi in podobna dokazila, iz katerih so razvidne lastnosti, specifikacije ponujene aparature – Obrazec št. 5«, ni dokazal izpolnjevanja zahteve, ki določa, da mora ponujena aparatura »izpolnjevati vse zahteve tehnične specifikacije naročnika, ki so določene v tej razpisni dokumentaciji – Prilogi 3«. Iz razloga, ker:
– je naročnik določil, da bo ponudba, ki »ne bo upoštevala celotne razpisne dokumentacije z vsemi spremembami in dopolnitvami in odgovori,« […] »izločena iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila« (tretji odstavek točke 1.5.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb)
– je naročnik določil, da se, če »ne izpolnjuje zahtev in pogojev iz razpisne dokumentacije«, ponudba zavrne (drugi odstavek točke 5.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb)
– gre v spornem segmentu za tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta naročila, vlagatelj pa ni izkazal, da manko podatka, ali ponujeni aparat omogoča »nastavitev aparata za polnjenje petrijevk različnih proizvajalcev, vključno z domačimi proizvajalci (na primer Golias)«, morebiti predstavlja očitno napako, katero bi smel pod pogoji iz 89. člena ZJN-3 po poteku roka za prejem ponudb popraviti oziroma dopolniti (če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba),
Državna revizijska komisija (z enako stopnjo strogosti, kot je to storila v sklepu, številka 018-181/2016-19 z dne 8. 12. 2016, glede ponudnika MIKRO+POLO, d. o. o.), ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik kršil katero od določb ZJN-3 ali katero od določb razpisne dokumentacije s tem, ko je vlagateljevo ponudbo označil za nedopustno. Vlagatelj namreč ni izkazal, da njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah (sedma alinea I. točke in sedma alinea III. točke Priloge 3) razpisne dokumentacije (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3, v povezavi s prvim, petim in šestim odstavkom 89. člena ZJN-3; v zvezi s prvima dvema alineama tega odstavka smiselno primerjaj tudi 40. točko sodbe Sodišča Evropske unije, dne 10. 10. 2013 sprejete v zadevi številka C 336/12, Ministeriet for Forskning, Innovation og Videregående Uddannelser proti Manova A/S, ECLI:EU:C:2013:647).

Kot je Sodišče Evropske unije zapisalo že v več svojih odločitvah, mora naročnik ravnati strogo v skladu z merili, ki jih je sam določil (glej v tem smislu na primer sodbo Sodišča Evropske unije, dne 29. 4. 2004 sprejeto v zadevi številka C 496/99 P, Komisija Evropskih skupnosti proti CAS Succhi di Frutta SpA, ECLI:EU:C:2004:236, točka 115, sodbo Sodišča Evropske unije, dne 10. 10. 2013 sprejeto v zadevi številka C 336/12, Ministeriet for Forskning, Innovation og Videregående Uddannelser proti Manova A/S, ECLI:EU:C:2013:647, točka 40, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije, dne 6. 11. 2014 sprejeto v zadevi številka C 42/13, Cartiera dell’Adda SpA proti CEM Ambiente SpA, ECLI:EU:C:2014:2345, točka 42), kar velja tudi za presojo izpolnjevanja konkretnih zahtev, ki jih je v razpisni dokumentaciji naročnik določil v sedmi alinei I. točke in v sedmi alinei III. točke Priloge 3. Ta stroga obveznost je del načela enakega obravnavanja ponudnikov in iz njega izhajajoče obveznosti po preglednosti, ki ju morajo naročniki spoštovati. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih preteklih odločitvah je ponudnik tisti, od katerega se pričakuje, da pripravi ponudbo z ustrezno skrbnostjo in odgovornostjo, v kolikor ponudba ni pripravljena skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, pa posledice nosi ponudnik sam. To še zlasti poudarjeno velja za postopek oddaje naročila male vrednosti, saj je razpisna dokumentacija relativno kratka (enostavna), pregledna, (v sedmi alinei I. točke in v sedmi alinei III. točke Priloge 3) jasna in od ponudnikov ne zahteva pretiranega angažiranja pri pripravi ponudb.

Zatrjevanja vlagatelja, po katerih naj bi naročnik s tem, ko je »ponudnika MIKRO+POLO d.o.o.« pozival »k dopolnitvi ponudbe in odpravo pomanjkljivosti v smislu 5. odst. 89. člena ZJN-3«, vlagatelja pa na dopolnitev ni pozival, oba ponudnika obravnaval neenakopravno, ne držijo. Državna revizijska komisija je že v sklepu, številka 018-181/2016-19, z dne 8. 12. 2016, zapisala, da je slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da sta »naknadno, na poziv naročnika podani izjavi izbranega ponudnika« (to je ponudnika MIKRO+POLO, d. o. o.), […] »neupoštevn[i], ker« sta »podan[i] prepozno«. Naročnik ni kršil določb ZJN-3 (zlasti 6. in 7. člena, v povezavi z 89. členom), ker iz razlogov, navedenih doslej, vlagatelja v zvezi z zahtevo, po kateri mora ponujeni aparat omogočati »nastavitev aparata za polnjenje petrijevk različnih proizvajalcev, vključno z domačimi proizvajalci (na primer Golias)«, ni pozival na dopolnitev ali popravek ponudbe. V okoliščinah konkretnega dejanskega stanja ni pravne podlage za zaključek, da »bi lahko naročnik pozval vlagatelja k odpravi nepravilnosti« […] »v postopku s pogajanji, saj so« […] »pomanjkljivosti takšne narave, da bi jih« […] »lahko odpravil na licu mesta že na pogajanjih«. Kot je namreč Državna revizijska komisija že večkrat zapisala v svojih odločitvah, morata ponudnik oz. ponudba po naravi stvari ter glede na specifičnosti postopka oddaje (javnega) naročila pogoje in zahteve razpisne dokumentacije vsebinsko izpolnjevati v trenutku poteka roka za predložitev oz. prejem ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb (kot nedopustnih) brezpredmetna. Dopustiti, da bi lahko posamezni ponudniki določene zahteve razpisne dokumentacije izpolnili šele naknadno, torej po poteku roka za predložitev oz. prejem ponudb, tudi ne bi bilo v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

V posledici doslej navedenega ni slediti zatrjevanjem vlagatelja, da so navedbe v obvestilu o zavrnitvi ponudb, v katerem naročnik ugotavlja, da njegova ponudba »ne vsebuje oziroma ne izkazuje« naštetih »zahtev naročnika«, »povsem napačne in ne držijo ter« […] »so posledica kršitve načela neenake obravnave ponudnikov v postopku javnega naročanja«. Prav tako ni mogoče slediti zatrjevanju vlagatelja, da je naročnik kršil določbe ZJN-3 s tem, ko je ugotovil, da ponudba vlagatelja ni dopustna in da ne ustreza potrebam in zahtevam, določenim v tehničnih specifikacijah in v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj tudi ni dokazal, da ga je naročnik obravnaval neenakopravno.

Glede na navedeno vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) tudi ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je ponudniku MIKRO+POLO, d. o. o., s »svojo odločitvijo, ki jo sedaj izpodbija vlagatelj, omogočil, da bo v novem postopku javnega naročila, ker predmetni ni bil zaključen z oddajo javnega naročila, ponovno nastopil s popolno ponudbo«, ravnal v nasprotju z določbami ZJN-3 oziroma v nasprotju z določbami razpisne dokumentacije.

V navezavi na zatrjevanja vlagatelja, da »je kršeno tudi načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj bi moral naročnik v postopku javnega naročila izbrati vlagateljevo ponudbo kot najugodnejšo ponudbo«, pa Državna revizijska komisija pripominja, da je že v večih odločitvah zapisala, da načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti v prvi vrsti ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa. Le-ta se odraža zlasti v racionalni porabi javnofinančnih sredstev, skladno s 6. členom ZPVPJN pa pravno varstvo javnega interesa v postopku oddaje javnega naročila lahko uveljavljajo zagovorniki javnega interesa, ki so taksativno navedeni v drugem odstavku omenjenega člena (med njimi pa ni vlagatelja). Že po naravi stvari se zato ponudnik v zahtevku za revizijo praviloma ne more uspešno sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj se z njim varuje javni interes in ne interes posameznega ponudnika, kar velja tudi za vlagatelja v postopku oddaje naročila. Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da ZJN-3 tudi sicer naročniku omogoča, da javnega naročila ne odda, oziroma ZJN-3 ne določa oz. naročniku ne nalaga dolžnosti, da javno naročilo odda (primerjaj zlasti 90. člen ZJN-3). Sodišče Evropske unije je tudi sicer že v več svojih sodbah (na primer v sodbi številka C 440/13, Croce Amica One Italia Srl proti Azienda Regionale Emergenza Urgenza, ECLI:EU:C:2014:2435, točki 35 in 36) zapisalo, da naročnik ne more biti zavezan, da zaključi začet postopek za oddajo javnega naročila in da naročilo odda, če na koncu postopka za oddajo naročila ostane le en ponudnik, ki bi bil sposoben naročilo izvršiti, (v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja to ni niti vlagatelj, saj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah ni uspel dokazati, da je njegova ponudba dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

Upoštevaje vsa predstavljena dejstva, ugotovitve in zaključke Državna revizijska komisija ni ugodila dokaznemu predlogu vlagatelja »za razjasnjevalni sestanek na podlagi 35. člena ZPVPJN pred DRK«. Presodila je namreč, da je dejansko stanje mogoče pravilno in popolno ugotoviti na podlagi dokumentacije postopka naročila male vrednosti, predrevizijskega postopka oziroma postopka revizije (tretji odstavek 35. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da vlagatelj ni natančno opredelil, katera vprašanja naj bi se na sestanku razjasnila, niti in navedel razlogov, zaradi katerih posameznega vprašanja ne bi bilo mogoče razjasniti s pomočjo dokumentacije postopka javnega naročanja, predrevizijskega postopka oziroma iz postopka revizije (drugi odstavek 35. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je zato vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljenega zavrnila.

V zvezi z delom pravovarstvenega predloga, v katerem vlagatelj predlaga, da se »naročniku naloži odpravo kršitev tako, da se javno naročilo« […] »odda ponudniku LABORMED d.o.o.«, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ima v reviziji postopkov javnega naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo le kasatorična pooblastila, ne pa tudi reformatoričnih pooblastil. To pomeni, da s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o oddaji naročila ali katere druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Revizija postopka namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro ponudnika, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja v pristojnosti naročnika.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da se mu povrnejo stroški postopka.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.

Državna revizijska komisija je ob predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo in njegovih obveznih sestavin (druga alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, v povezavi s 15. členom ZPVPJN) ugotovila, da je vlagatelj zahtevku za revizijo priložil tudi dokument »IZPIS NALOGOV ZA RAČUN« glede plačila takse v znesku 1.265,14 EUR. Ker se zahtevek za revizijo ne nanaša na odločitev o oddaji naročila, pač pa se nanaša na odločitev o zavrnitvi ponudb, znaša taksa za predrevizijski in revizijski postopek (upoštevaje 74. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 – Uradni list RS, št. 96/2015 in sprem.; v nadaljevanju: ZIPRS1617) 1.000,00 EUR. Glede na ugotovljeno bo Državna revizijska komisija ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč vplačane takse v znesku 265,14 EUR vlagatelju na njegov transakcijski račun (četrti odstavek 72. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 6. 3. 2017


Predsednik senata
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
– NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO, Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor
– Odvetniška pisarna Nikola Maslovarić, d. o. o., Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
– finančna služba – tu

Vložiti:
– v spis zadeve, tu