018-018/2017 Dars, d.d.

Številka: 018-018/2017-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Opravljanje nalog koordinatorja za varnost in zdravje pri delu za gradbena in elektro-strojna dela na AC«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika AKIS, storitve in gradbeništvo, d.o.o., Trg svobode 11a, Trbovlje, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica mag. Mateja Likozar Rogelj, Cesta Staneta Žagarja 14, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 2. 2017

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila »Opravljanje nalog koordinatorja za varnost in zdravje pri delu za gradbena in elektro-strojna dela na AC«. Naročnik je javno naročilo objavil dne 25.3.2016 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN2098/2016, in dne 30.3.2016 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2016/S 062-107082.

Naročnik je dne 21. 12. 2016 sprejel dokument »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb« (v nadaljevanju: odločitev o zavrnitvi vseh ponudb), iz katerega je razvidno, da je vse prispele ponudbe na podlagi tretjega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) zavrnil. V obrazložitvi te odločitve je navedel, da zaradi dolgotrajnosti postopka oddaje predmetnega javnega naročila predmeta javnega naročila v predvidenem obsegu ne potrebuje več, predmet javnega naročila pa bo objavil v spremenjenem obsegu in pod spremenjenimi pogoji. O razlogih za zavrnitev vseh ponudb ter o tem, da bo začel nov postopek javnega naročanja, je naročnik obvestil tudi vse ponudnike, ki so predložili ponudbe.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb dne 4. 1. 2017 vložil zahtevek za revizijo, v katerem je zatrjeval kršitev tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 in kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2). Uvodoma je naročniku očital, da je sporno odločitev vročil samo vlagatelju, ne pa tudi njegovemu pooblaščencu, čeprav je bil s pooblastilom za zastopanje nedvomno seznanjen. Navedel je, da gre v obravnavanem primeru za ponovljeni postopek, zato določba tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 ne more priti v poštev, naročniku pa je očital tudi arbitrarno odločanje v neskladju z napotili Državne revizijske komisije (iz sklepa, št. 018-218/2016-6 z dne 2. 12. 2016). Naročnikov razlog glede dolgotrajnosti postopka je ocenil kot neobstoječ oz. zgolj navidezen, naročniku pa je v tej zvezi očital tudi zavestno izigravanje prava in neenakopravno obravnavo ponudnikov zaradi prirejanja postopka javnega naročanja določenemu ponudniku. Izpostavljen naročnikov razlog je zavrnil, ker meni, da se je naročnik zavedal možnosti uporabe pravnih sredstev pri oddaji predmetnega javnega naročila in bi moral to tudi upoštevati, v tej zvezi pa še dodal, da se predmetni postopek javnega naročanja izvaja za namen sklenitve pogodbe v trajanju štirih let. Vlagatelju ni logično, da je naročnik sprejel sporno odločitev po prejemu sklepa Državne revizijske komisije, s katerim je ta razveljavila njegovo predhodno odločitev o oddaji naročila v predmetnem postopku javnega naročanja, ni pa sprejel takšne odločitve pred tem, kar vzbuja pri vlagatelju občutke neenakopravne obravnave. Vlagatelj je navedel, da določba tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 ni namenjena izigravanju prava na način, da lahko naročnik sprejme odločitev o zavrnitvi vseh ponudb potem, ko po prejemu odločitve instance ne uspe nezakonito oddati naročila drugemu ponudniku, saj mora imeti za to dejanske in objektivno utemeljene, ne pa splošne in nekonkretizirane razloge. Dalje je navedel, da mora naročnik navesti konkretne razloge za svojo odločitev zato, da lahko ponudnik učinkovito zaščiti svoj položaj in preveri zakonitost sprejete odločitve, česar pa v obravnavanem primeru naročnik ni storil, posledično temu pa tudi ni zagotovil transparentnosti javnega naročanja, kot minimuma zagotavljanja enakopravne obravnave ponudnikov. V tej zvezi se je vlagatelj skliceval na nekatere odločitve Državne revizijske komisije.

Naročnik je 18. 1. 2017 sprejel odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil (v nadaljevanju: odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo). Uvodoma je zavrnil vlagateljeve očitke glede nepravilnega vročanja odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, saj je vlagatelj v svoji ponudbi za vročanje pooblastil zakonito zastopnico H.A., v skladu s tem pa je naročnik vse odločitve v postopku javnega naročanja vročal na naslov vlagatelja. Odvetnico mag. Matejo Likozar Rogelj je vlagatelj pooblastil zgolj za zastopanje v obeh revizijskih postopkih. Zavrnil je očitek glede arbitrarnosti izpodbijane odločitve, saj jo je sprejel v skladu zakonom kot posledico dejstva, da se je postopek javnega naročanja po odločitvi Državne revizijske komisije (št. 018-218/2016-6 z dne 2. 12. 2016) vrnil v fazo pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Ob tem je še pojasnil, da ni v pristojnosti Državne revizijske komisije to, da naročniku naloži kakšno odločitev naj ta sprejme v nadaljevanju, temveč je to odprava ugotovljene kršitve, temu pa je naročnik z odločitvijo o zavrnitvi vseh ponudb sledil. V tej zvezi je zavrnil tudi vlagateljevo navedbo glede ponovljenega postopka javnega naročanja kot nerazumljivo. Naročnik je navedel, da je v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb jasno navedel razlog za njen sprejem, t.j. dolgotrajnost postopka javnega naročanja, kot je navedel tudi dejstvo, da javnega naročila v razpisanem obsegu ne potrebuje več, zato ga bo oddal v spremenjenem obsegu in pod spremenjenimi pogoji. Iz navedenega razloga je zavrnil vlagateljeve navedbe glede neobstoja razloga za sprejem izpodbijane odločitve, ob tem pa pojasnil, da ZJN-2 ne določa kako natančno naj bo razlog v tem primeru obrazložen, kar potrjuje, poleg domačega prava, tudi pravo skupnosti in sodna praksa. Kot nepojasnjene je zavrnil vlagateljeve navedbe glede kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov, ter navedel, da nobene ponudbe ni obravnaval bolje, drugače ali ugodnejše, ker sprejeta odločitev velja enako za vse ponudnike, ponudnikom pa bo ob spoštovanju temeljnih načel dana nova možnost sodelovanja v postopku. Vlagateljevo primerjavo z izpostavljeno prakso Državne revizijske komisije je zaradi drugačnega dejanskega stanja ocenil kot neprimerno. Naročnik meni, da je sporno odločitev sprejel v skladu z ZJN-2 ter jo obrazloženo posredoval vsem sodelujočim ponudnikom, v tej zvezi pa zato zavrnil tudi vlagateljeve navedbe glede kršitve načela transparentnosti. Dalje je navedel, da ne razume vsebine vlagateljevega očitka glede potrebnosti (naročnikovega) zavedanja in upoštevanja možnosti uporabe pravnih sredstev, pritrdil pa, da se je postopek javnega naročanja vodil za namen sklenitev pogodb v trajanju štirih let, vendar pa mu je bilo že v trenutku sprejema sporne odločitve jasno, da zaradi spremenjenega plana izvedbe investicij oz. projektov, (v projektni nalogi) predvidenega obsega del ne bo mogel ne naročiti in ne izvajati, s čemer bi še pred oddajo naročila poslabšal položaj izbranega ponudnika. V nadaljevanju je naročnik zavrnil vlagateljev očitek, da je sporna odločitev bila procesno nepravilna in napačna, temeljila pa je na navideznih razlogih za njen sprejem. Navedel je, da je bil sestavni del razpisne dokumentacije tudi popis del za javno naročilo (kot del projektne naloge), skladno s katerim je bilo predvideno opravljanje nalog koordinatorja za varnost in zdravje v fazi izvajanja del na AC omrežju. To je pomenilo koordinacijo v obsegu 5.900 predvidenih aktivnih dni gradbišč ter izdelavo varnostnih načrtov za dela na AC omrežju v obsegu 150 varnostnih načrtov, iz česar je razvidno, da je bila skupna ponudbena cena oblikovana na podlagi razpisanih količin. Ker je postopek predmetnega naročila trajal dlje časa, kot je naročnik lahko predvidel in pričakoval - navedeno pa je razvidno iz časa njegove objave (dne 25.3.2016) in vsebine projektne naloge (v skladu s katero bi se dela na gradbiščih pričela izvajati v letu 2016) - je zaradi dolgotrajnosti postopka spremenil obseg planiranih investicij oz. projektov tako, da se je njihov obseg – skladno s projektno nalogo in ponudbenim predračunom – bistveno zmanjšal. Poudaril je, da v obrazložitvi odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ni našteval vseh investicij oz. projektov (ki jih je v vmesnem času bodisi že izvedel ali pa je od njihove izvedbe odstopil), zaradi česar bi se obseg predvidenih del zmanjšal do te mere, da bi se bistveno spremenila splošna narava javnega naročila. V projektni nalogi je podal le informativni obseg projektov, pridržal pa pravico, da tekom izvajanja pogodbe zamenja posamezen projekt (oz. posamezno izvedbo) z drugim projektom (ali izvedbo), ni pa na nikjer določil tega, da bo tekom izvajanja kakorkoli zmanjšal obseg dela. Naročnik je navedel, da bi v skladu s 95. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) lahko tekom izvajanja pogodbe spremenil njen obseg le tedaj, če bi bila sprememba potrebna zaradi okoliščin, ki jih (kot) skrben naročnik ni mogel predvideti, sprememba pa ne bi spreminjala splošne narave javnega naročila, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Dalje je navedel, da bo predmetno naročilo oddal ne le v spremenjenem obsegu, temveč tudi pod spremenjenimi pogoji. Izdelavo varnostnih načrtov bo odslej naročal že v fazi izdelave projektne dokumentacije (in ne več ločeno kot doslej), saj se ločena izdelava varnostnega načrta ni izkazala za optimalno pri obvladovanju naročil oz. pogodb, katerih predmet je bila izdelava projektne dokumentacije. Pojasnil je, da je oddaja naročila izdelave varnostnega načrta - skupaj z izdelavo projektne dokumentacije - skladna z zahtevo iz Pravilnika o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/2008; v nadaljevanju: Pravilnik), obenem pa bi se tako zmanjšal tudi obseg del, ki bi jih naročnik oddal po predmetnem javnem naročilu. Posledično temu bi vsaka sprememba količin posameznih postavk neposredno vplivala na obračun izvedenih del po popisu del, na osnovi katerega je bila ponudba pripravljena. Naročnik je menil, da takšna sprememba (zmanjšanje) obsega del po posameznih postavkah pomeni prevelik poseg v strukturo cene celotnega ponudbenega predračuna, zaradi česar je potrebno predmet naročila definirati na novo, in ga objaviti v spremenjenem obsegu in pod spremenjenimi pogoji. Glede na to, da je Državna revizijska komisija razveljavila njegovo odločitev o oddaji naročila (z dne 25. 8. 2016), je toliko bolj razumljiva njegova odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, saj bi s sprejemom drugačne odločitve (npr. izbira najugodnejše ponudbe) ponudbo vlagatelja neenakopravno obravnaval v razmerju do ostalih ponudnikov. Sklepno je zavrnil tudi vlagateljeve navedbe glede favoriziranja drugega ponudnika kot pretirane in nedokazane, upoštevaje dejstvo, da je imel ravno vlagatelj z njim za ta isti predmet sklenjeno pogodbo o izvajanju zadevnih storitev, pa meni, da je imel zaradi izkušenj z naročnikom prav vlagatelj prednost pri oblikovanju ponudbe.

Naročnik je dne 25. 1. 2017 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka, ki jo je dopolnil dne 30. 1. 2017.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 30. 1. 2017 opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi je ponovil in dodatno pojasnil svoje revizijske navedbe.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je spor o zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik v utemeljitvi svoje odločitve ni navedel konkretnih in objektivnih razlogov, sporno odločitev pa je sprejel z namenom izogniti se oddaji predmetnega naročila najugodnejšemu ponudniku zaradi favoriziranja določenega ponudnika (neenakopravna obravnava ponudnikov).

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da so v skladu z določbami ZJN-2 možni različni zaključki postopka oddaje javnega naročila. Praviloma naročnik odda javno naročilo v izvedbo najugodnejšemu ponudniku, ki je predložil popolno ponudbo (prvi odstavek 79. člena ZJN-2). ZJN-2 pa ureja tudi primere, ko se postopek oddaje javnega naročila ne konča z izbiro najugodnejšega ponudnika. Razlogi za neuspešen zaključek postopka oddaje javnega naročila so lahko bodisi na strani ponudnikov, ker so oddali nepopolne ponudbe, zaradi česar naročnik vse ponudbe izloči iz postopka oddaje javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), bodisi na strani naročnika, zaradi česar ta vse ponudbe zavrne (tretji odstavek 80. člena ZJN-2). Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, in vlado oziroma svoj nadzorni organ. V odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik ponudnike opozoriti tudi na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena tega zakona. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4. ali 6. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik razloge, s katerimi utemeljuje svojo odločitev o (ne)oddaji naročila, navede že v odločitvi (obvestilu) o (ne)oddaji naročila oziroma najkasneje v morebitni dodatni obrazložitvi te odločitve, s čimer zagotovi transparentnost (8. člen ZJN-2), ki je minimum zagotavljanja enake obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), in možnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva (9. člen ZPVPJN). V četrtem odstavku 80. člena ZJN-2 še določa, da kadar naročnik v skladu s tretjim odstavkom zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.

V konkretnem primeru je naročnik, kot je to razvidno iz odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 vse tri prejete ponudbe zavrnil. Naročnik je to odločitev utemeljil z obrazložitvijo:»[…] Zaradi dolgotrajnosti postopka oddaje predmetnega javnega naročila, naročnik predmeta javnega naročila v predvidenem obsegu ne potrebuje več, zato se […] zavrnejo vse ponudbe. Naročnik bo predmet javnega naročila objavil v spremenjenem obsegu in pod spremenjenimi pogoji«.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, kot je že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah, št. 018-71/2010, 018-284/2011, 018-054/2012, 018-183/2014), da je namen odločitve o oddaji naročila in torej tudi odločitve o zavrnitvi vseh ponudb predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Ni tako nujno, da je obrazložitev vseobsežna, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoj položaj in preverijo, ali je odločitev o (ne)oddaji naročila zakonita ali ne.

Iz odločitve o zavrnitvi vseh ponudb je ugotoviti, da je ta jasna in določna do te mere, da je iz nje mogoče razumeti, da je naročnik (v istem in ne v ponovljenem postopku) vse prejete ponudbe zavrnil zaradi dolgotrajnosti postopka oddaje predmetnega javnega naročila, kot tudi, da je naročnik to odločitev sprejel (domala) devet mesecev od dneva objave obvestila o predmetnem javnem naročilu. O svoji odločitvi je naročnik na primeren način obvestil vse sodelujoče ponudnike. Dalje gre ugotoviti, da navedba »[…] naročnik predmeta javnega naročila v predvidenem obsegu ne potrebuje več […]« lahko pomeni tako potrebno zmanjšanje ali povečanje obsega, v vsakem primeru pa pomeni spremenjen obseg javnega naročila, kar po oceni Državne revizijske komisije predstavlja jasen in nedvoumen razlog za naročnikovo odločitev. Dodati gre, da ta tudi ni bila v nasprotju z napotki Državne revizijske komisije iz sklepa, št. 018-218/2016-6.

Ob vlagateljevih zatrjevanjih glede umanjka konkretnih razlogov za sporno naročnikovo odločitev Državna revizijska komisija zgolj pojasnjuje, da je imel vlagatelj še pred vložitvijo zahtevka za revizijo možnost, v kolikor je ocenil da naročnikova sporna odločitev ne vsebuje zadostnih razlogov, v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 vložiti zahtevo za dodatno obrazložitev le-te. Ker tega ni storil, je zato naročnik (šele) v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo (še) natančneje in prepričljivo pojasnil pojem spremenjenega obsega, in sicer da se je zaradi dolgotrajnosti postopka javnega naročanja v vmesnem času (od objave pa do sprejete odločitve o zavrnitvi vseh ponudb) obseg planiranih investicij oz. projektov bistveno zmanjšal iz razloga, ker jih je naročnik (v tem vmesnem času) bodisi že izvedel ali pa je od njihove izvedbe odstopil, ob tem pa v razpisni dokumentaciji kot pomembno ni predvidel možnosti zmanjšanja obsega naročila, temveč zgolj zamenjavo posameznih projektov z drugimi projekti. Utemeljenost naročnikovih razlogov za sprejem izpodbijane odločitve podpirajo tudi njegove navedbe (v odločitvi o zahtevku za revizijo) glede spremenjenih pogojev v (načrtovanem) ponovljenem postopku javnega naročanja, ko pojasnjuje, da bo izdelavo varnostnih načrtov (kot predmet zadevnega javnega naročila) v prihodnje naročal že v fazi izdelave projektne dokumentacije, iz razloga, ker se ločena izdelava varnostnih načrtov ni izkazala za optimalno pri obvladovanju naročil, tovrstni pristop pa zagovarja tudi kot skladen s Pravilnikom. Zatorej gre slediti navedbam, da je ob opisani rešitvi potrebno predmet naročila definirati na novo, javno naročilo pa posledično oddati v spremenjenem obsegu in pod spremenjenimi pogoji.

Vlagatelj skozi revizijske navedbe zatrjuje neenakopravno obravnavo in kršitev načela enake obravnave ponudnikov, pri čemer pa s tem v zvezi ne navede relevantnih dejstev in ne predloži dokazov, ki bi utemeljevali nezakonitost konkretnih naročnikovih ravnanj. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo očitek neenakopravne obravnave namreč utemeljeval predvsem z navedbami glede nezadostne obrazložitve odločitve o zavrnitvi vseh ponudb.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z odločitvijo o zavrnitvi vseh ponudb, vse ponudnike dejansko postavil v enak položaj, to je v položaj, v katerem javno naročilo ni bilo dodeljeno nobenemu od ponudnikov in v katerem se bodo vsi ponudniki v morebitnem novem postopku lahko potegovali za javno naročilo v spremenjenem obsegu.

Po pregledu obrazložitve izpodbijane naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb pa Državna revizijska komisija ocenjuje tudi, da je naročnik dovolj jasno in obrazloženo navedel razloge za zavrnitev vseh ponudb, saj je pojasnil, katere ponudbe je prejel, jasno in pregledno pa je tudi zapisal, da zaradi dolgotrajnosti postopka javnega naročanja v razpisanem obsegu več ne potrebuje. Glede na navedeno je imel vlagatelj možnost preveriti, ali je naročnik pri sprejemu odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ravnal diskriminatorno, in v zahtevku za revizijo predstaviti in utemeljiti razloge za to trditev, zgolj pavšalnim navedbam vlagatelja s tem v zvezi pa utemeljenosti ni mogoče priznati.

Ker vlagatelj po oceni Državne revizijske komisije v revizijskem postopku ni uspel dokazati, da je naročnik pri sprejemu Odločitve o zavrnitvi ponudb kršil tretji odstavek 80. člena ZJN-2 ponudnike neenakopravno obravnaval, je zahtevek za revizijo na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 22. 2. 2017

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetnica mag. Mateja Likozar Rogelj, Cesta Staneta Žagarja 14, 4000 Kranj,
- DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.