018-027/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Številka: 018-027/2017-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nadgradnja SV naprav na odsekih železniške proge Zidani Most - Šentilj« v zvezi s predlogoma družbe GH Holding d.d., Letališka cesta 27, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in družbe Thales Transportation Systems Gmbh, Thalesplatz 1, Ditzingen, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc d.o.o., Bleiweisova cesta 30, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje naročila, ki ga izvaja Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.02.2017

ODLOČILA

Predlogoma prvega in drugega vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se ne ugodi

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 31.10.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 006938/2016-B01.

Zoper razpisno dokumentacijo je prvi vlagatelj dne 06.02.2017 vložil zahtevek za revizijo. Prvi vlagatelj zatrjuje, da naročnikove tehnične zahteve privilegirajo proizvajalca Siemens, ter da naročnik nezakonito pogojuje prevzem razpisne dokumentacije s podpisom Pogodbe o prenosu upravičenj avtorske pravice. Prvi vlagatelj tudi navaja, da je naročnik netransparentno prevalil ocenitev stroškov čuvajske službe na ponudnike, ter da naročnik ne bo prejel primerljivih ponudb tudi iz razloga, ker so stroški korektivnega in preventivnega vzdrževanja, vključno s storitvami, omejeni na 20 % ponudnikove predračunske vrednosti (brez DDV). Navaja še, da so okvirni plani medsebojno neusklajeni, ter da naročnik ni podal nedvoumnega odgovora v delu, ki se nanaša na zagotavljanje avtonomije. Prvi vlagatelj prav tako oporeka naročnikovi zahtevi, v skladu s katero zahteva od ponudnikov, da sodelujejo z vnaprej določenimi podizvajalci, ter zatrjuje, da je naročnik nezakonito naložil ponudnikom, da pridobijo dodatne informacije od tretje osebe.

Prvi vlagatelj predlaga, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila razveljavi v celoti, oziroma podredno, da se razveljavijo vsi sporni deli razpisne dokumentacije, v obeh primerih zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Prvi vlagatelj je z isto vlogo predlagal tudi, da se postopek oddaje javnega naročila zadrži do pravnomočne odločitve o zahtevku za revizijo.

Prvi vlagatelj navaja, da njegovi očitki izvirajo iz številnih kršitev temeljnih načel javnega naročanja in drugih določb Zakona o javnem naročanju (Uradni lis RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3). Zatrjuje, da bi mu nadaljevanje postopka pod takšnimi pogoji lahko povzročilo veliko poslovno škodo, saj ne more oddati ponudbe, ki bi izpolnjevala vse naročnikove zahteve, oziroma zaradi diskriminatornih zahtev naročnika ne more oddati konkurenčne ponudbe. Prvi vlagatelj tudi navaja, da skladno z internimi akti njegove družbe, ki so označeni kot poslovna skrivnost, ne sme sodelovati v tistih postopkih javnega naročanja, katerih razpisne dokumentacije so diskriminatorne, nesorazmerne in v nasprotju s temeljnimi načeli oziroma drugimi določbami ZJN-3. Prvi vlagatelj še opozarja, da je razpisna dokumentacija diskriminatorna in očitno privilegira le enega ponudnika, zato razpis konceptualno ni primerno pripravljen in bi ga bilo potrebno v celoti razveljaviti.

Tudi drugi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentaciji (dokument, z dne 06.02.2017). Drugi vlagatelj oporeka naročnikovi tehnični zahtevi, v skladu s katero zahteva razvoj rešitve, ki bo omogočila priklop na napravo ILTIS. Zatrjuje, da navedena zahteva izkrivlja konkurenco in favorizira zgolj enega ponudnika. Predlaga, da se razpisna dokumentacija v spornem delu razveljavi in zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva.

Drugi vlagatelj je istega dne (06.02.2017) vložil tudi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Navaja, da je potrebno glede na dejstvo, da na dan 07.02.2017 poteka odpiranje ponudb, sprejeti sklep o zadržanju nadaljnjih aktivnosti in o tem obvestiti vse ponudnike ali po potrebi prestaviti rok za odpiranje ponudb. Zatrjuje, da bi informacije glede ponujenih cen v morebitnem novem postopku nepopravljivo vplivale na enakopravnost ponudnikov. V primeru, če bi naročnik izvedel kakršnakoli dejanja bi s tem škodoval samemu sebi, saj bi se ponudniki seznanili s ponujenimi cenami, hkrati pa bi na ta način oškodoval tudi vse morebitne ponudnike, ki niso predložili ponudbe iz razloga, ker so ocenili, da zaradi nezakonitih zahtev niso konkurenčni. Ti ponudniki bodo imeli možnost podati ponudbo po odpravi ali razveljavitvi izpodbijanih določil razpisne dokumentacije, vendar pa ne bodo seznanjeni s ponudbenimi cenami ostalih ponudnikov, s čimer bo ponovno ustvarjena neenakopravnost med ponudniki. Drugi vlagatelj še navaja, da je vložil zahtevek za revizijo šele dan pred rokom za oddajo ponudb, s čimer je nastala situacija, v kateri naročnik nima dovolj časa za popolno seznanitev z vloženim zahtevkom, saj naj bi na isti dan že odpiral ponudbe. Tudi zato je potrebno zadržati vsa nadaljnja ravnanja in na ta način zagotoviti učinkovitost pravnega varstva.

Naročnik je dne 10.02.2017 na podlagi druge alineje drugega odstavka 19. člena ZPVPJN z Državni revizijski komisiji odstopil predloga obeh vlagateljev. Naročnik navaja, da je dne 07.02.2017 že izvedel odpiranje ponudb. Naročnik predlaga Državni revizijski komisiji, naj predloga obeh vlagateljev zaradi njune neobrazloženosti zavrne.



Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji naročila, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja, razen, če so za to podani razlogi, ki jih zakon v nadaljevanju te določbe taksativno našteva. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo, sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila (četrti odstavek 19. člena ZPVPJN).

Iz navedenih določb ZPVPJN torej izhaja, da lahko naročnik praviloma nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila oziroma opraviti določenih drugih ravnanj (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon), dokler postopek pravnega varstva po ZPVPJN ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije. Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila je zato, skladno z 19. členom ZPVPJN, pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

V obravnavanem primeru je potrebno pri presoji, ali bi lahko nadaljevanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva prvega in drugega vlagatelja, upoštevati dejstvo, da je naročnik predloga obeh vlagateljev za zadržanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila prejel dne 07.02.2017, pri čemer je istega dne tudi že izvedel odpiranje ponudb. Naročnik je torej ponudbe v konkretnem primeru že odprl, prav nasprotovanje odpiranju ponudb pa predstavlja poglavitni argument drugega vlagatelja, zaradi katerega je vložil predlog za zadržanje postopka. Kot namreč navaja drugi vlagatelj, je zadržanje postopka nujno zlasti zato, da se prepreči odpiranje ponudb, saj bi se na ta način ponudniki, ki so oddali ponudbe, seznanili s cenami, s čimer bi bila povzročena nepopravljiva tako ponudnikom, kakor tudi naročniku.

Prvi in drugi vlagatelj sta vložila zahtevek za revizijo zoper določbe razpisne dokumentacije, ki ju bo moral naročnik (oziroma Državna revizijska komisija) obravnavati skladno z določili ZPVPJN, in v kolikor bo zahtevkoma za revizijo (ali enemu izmed njiju) ugodeno, bo moral naročnik delno ali v celoti razveljaviti postopek javnega naročanja ali odpraviti kršitve (glej druga alineja prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alineja prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). To pomeni, da bo moral naročnik v primeru, če bosta vlagatelja (ali eden izmed njiju) uspela z zahtevkoma za revizijo, uskladiti svoja ravnanja že v razpisni fazi (npr. začeti postopek oddaje javnega naročila znova). V kolikor se bo torej v postopku vsebinske presoje ugotovilo, da je naročnik kršil ZJN-3, oziroma da so naročnikove strokovne zahteve diskriminatorne in nekonkretizirane, ter da razpisna dokumentacija ne omogoča oddaje primerljivih ponudb, bosta imela vlagatelja možnost oddati ponudbi pod drugačnimi pogoji. Učinkovitost pravnega varstva tako vlagateljema, ne glede na nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (največ do sklenitve pogodbe o oddaji naročila, zavrnitve vsej ponudb ali do začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja), ne bo zmanjšana ali otežena. Le-to bo vlagateljema zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, ki so bila izvedena v nasprotju z zakonom.

Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija predlogoma prvega in drugega vlagatelja za zadržanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 17.02.2017


predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije











Vročiti:
 GH Holding d.d., Letališka cesta 27, Ljubljana,
 Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc d.o.o., Bleiweisova cesta 30, Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
 v spis zadeve, tu.