018-016/2017 Občina Rogaška Slatina

Številka: 018-016/2017-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Rekonstrukcija LC Podplat – Kačji Dol«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika GAAL gradnje, d. o. o., Sela 1, Podčetrtek, ki ga zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Na Trati 11, Ljubljana – Šentvid (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 2. 2017

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta št. 430-0063/2016 z dne 10. 1. 2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.611,50 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, dne 12. 12. 2016 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN007757/2016-W01. Dne 10. 1. 2017 je naročnik na portalu javnih naročil objavil odločitev o oddaji javnega naročila (dokument št. 430-0063/2016 z dne 10. 1. 2017), iz katere je razvidno, da je predmetno javno naročilo dodelil ponudniku Janko Orač, s. p., Predenca 9, Šmarje pri Jelšah (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji naročila je tudi razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izključil, in sicer zato, ker je ugotovil, da je vlagatelj predložil neustrezno listino S.BON-1.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 17. 1. 2017, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je izločitev njegove ponudbe neupravičena in nezakonita. Naročnik je svojo odločitev o izključitvi obrazložil s tem, da listina S.BON-1 z dne 23. 11. 2016, ki jo je vlagatelj predložil kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja S5, ne ustreza zahtevi naročnika, da listina ne sme biti izdana več kot 30 dni pred rokom za oddajo ponudb. Kot je pojasnil naročnik, je vlagatelj na podlagi naročnikovega poziva svojo ponudbo dopolnil z novo listino, in sicer z obrazcem S.BON-1 z dne 5. 1. 2016, ker ta dokument ni obstajal pred iztekom roka za predložitev ponudb, pa je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil. Vlagatelj v zvezi s temi naročnikovimi ugotovitvami navaja, da ne drži trditev, da je predložil S.BON-1 obrazec z dne 5. 1. 2016, saj bi to dejansko pomenilo, da gre za prestar dokument. Svojo ponudbo je dopolnil z S.BON-1 obrazcem z dne 5. 1. 2017. S tem je v celoti izpolnil zahtevo iz pogoja S5 razpisne dokumentacije (bonitetna ocena vsaj SB6 ali boljše). Glede starosti ponudbenih dokumentov je naročnik zahteval, da listina ne sme biti izdana več kot 30 dni pred rokom za oddajo ponudb. Naročnik je tako določil le spodnjo mejo, ne pa tudi zgornje, saj ni določil, da naknadno predloženi dokumenti ne smejo biti predloženi po roku za oddajo ponudb. Vlagatelj je ponudbo dopolnil skladno z naročnikovo zahtevo in mu predložil S.BON-1 obrazec z dne 5. 1. 2017, kar pomeni, da ni bil izdan več kot 30 dni pred rokom za oddajo ponudb. Vlagatelj ob tem tudi poudarja, da bonitetna ocena preverja poslovanje poslovnih partnerjev in kaže na zmožnost poravnavanja obveznosti v obdobju 12 mesecev po datumu izdelave računovodskih izkazov. Gre za dokument, ki se ne glede na datum izdaje med letom ne spreminja, zato ni pomembno, ali je bil izdan 10 dni pred oddajo ponudbe ali 10 dni po oddaji. Dokument se prav tako nanaša na takšne elemente ponudbe, ki jih je mogoče objektivno preveriti. Dejstvo je, da sta bonitetna ocena in vsebina obrazca S.BON-1 ves čas med letom enaki in se ne spreminjata, saj je bonitetna ocena izdana na podlagi letnega poročila za preteklo leto. Gre za podatke, ki izkazujejo preteklo poslovanje in ki se ne morejo spreminjati ter ostajajo ves čas enaki. Vlagatelj ob tem opozarja, da bonitetno oceno izdaja državna institucija, zato bi moral naročnik ta dokument navsezadnje pridobiti sam. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je s sklepom z dne 23. 1. 2017 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi odločitve naročnik navaja, da je pri pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da v ponudbi predložena bonitetna informacija ne ustreza njegovi zahtevi, zato je vlagatelja pozval k dopolnitvi ponudbe. Vlagatelj je na podlagi poziva predložil novo bonitetno informacijo, iz katere glede na datum ni mogoče objektivno preveriti obstoj elementov ponudbe pred iztekom roka za predložitev ponudb. Naročnik se sklicuje na določbe razpisne dokumentacije in navaja, da so te jasno določale, da je rok za predložitev ponudbe 4. 1. 2017, da mora ponudba vsebovati bonitetno informacijo in da ta ne sme biti izdana več kot 30 dni pred rokom za oddajo ponudb. Glede na to bi bil kakršenkoli zapis zgornje meje za starost zahtevane listine nepotreben in nerazumljiv. Enako velja za pravila v zvezi z dopolnjevanjem, saj so ta opredeljena z zakonodajo. Pogoj S5 se ne nanaša le na bonitetno oceno, temveč tudi na neporavnane obveznosti v lastnih in odvisnih družbah, šteto od dne izdaje bonitetne informacije. Vlagatelj je predložil S.BON-1 obrazec z dne 5. 1. 2017, ki vsebuje informacijo, da ni imel neporavnanih obveznosti v zadnjih šestih mesecih. Glede na dejstvo, da je bila bonitetna informacija izdana po roku za predložitev ponudb, naročnik ne more objektivno preveriti, ali je vlagatelj pogoj izpolnjeval pred iztekom roka za predložitev ponudb. Enako velja za v listini vsebovano informacijo, da vlagatelj nima odvisnih družb, saj naročnik ne more objektivno preveriti, če jih ni imel tudi pred rokom za predložitev ponudb. Naročnik tudi navaja, da se prvi del pogoja S5 ne nanaša na bonitetno oceno za leto, temveč na bonitetno oceno na dan. Če bi naročnik upošteval bonitetno oceno na podlagi letnega poročila za leto 2015, bi moral vlagatelja izločiti že zaradi neustrezne bonitetne ocene, ki se glasi SB7. Za izpolnjevanje prvega dela pogoja S5 je torej relevantna izključno informacija »Bonitetna ocena podjetja na dan…«, ki se med letom spreminja. Z bonitetno informacijo, ki je bila izdana po roku za predložitev ponudbe, pa naročnik ne more objektivno preveriti, ali je vlagatelj pogoj bonitetne ocene izpolnjeval pred iztekom roka. Vlagatelj je z dopolnitvijo ponudbe torej predložil dokument, ki se nanaša na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka za predložitev ponudb ni mogoče objektivno preveriti.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 23. 1. 2017 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 27. 1. 2017 opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi se vlagatelj opredeljuje do posameznih naročnikovih trditev in dodatno pojasnjuje revizijske navedbe.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) in lastne razpisne dokumentacije, ko je vlagateljevo ponudbo izključil iz postopka, in sicer zaradi ugotovitve, da vlagatelj tudi po izvedeni dopolnitvi ponudbe ni predložil ustreznega bonitetnega obrazca, s katerim bi izkazal zahtevano stopnjo finančne in ekonomske usposobljenosti.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

- ponudba je predložena pravočasno,
- za ponudnika ne obstajajo razlogi za izključitev (75. člen ZJN-3),
- ponudnik izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3),
- ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila,
- v zvezi s ponudbo ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija,
- ponudba ni neobičajno nizka,
- ponudba ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Naročnik lahko gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:

- ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
- ekonomski in finančni položaj;
- tehnično in strokovno sposobnost.

Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

V skladu s petim odstavkom 76. člena ZJN-3lahko naročnik glede ekonomskega in finančnega položaja ponudnikov določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila. Naročnik lahko v ta namen zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti določen najnižji letni promet, vključno z določenim najnižjim prometom na področju, zajetem v javnem naročilu. Naročnik lahko poleg tega zahteva, da mu gospodarski subjekti predložijo informacije o svojih letnih računovodskih izkazih, ki izkazujejo na primer razmerje med sredstvi in obveznostmi. Naročnik lahko prav tako zahteva ustrezno raven zavarovanja poklicnega tveganja.

Možna dokazila za izkazovanje ekonomskega in finančnega položaja ponudnikov so navedena v šestem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno ekonomsko oz. finančno usposobljenost usposobljenost predloži eno ali več naslednjih dokazil:

- ustrezne bančne izpiske, po potrebi pa dokazilo o določenem škodnem zavarovanju poklicnega tveganja;
- računovodske izkaze ali izvlečke iz računovodskih izkazov, če je v državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt, objava računovodskih izkazov obvezna v skladu s predpisi;
- računovodski izkaz celotnega prometa podjetja, po potrebi pa prometa na področju, ki ga zajema naročilo, za največ zadnja tri poslovna leta, z upoštevanjem datuma ustanovitve podjetja ali začetka poslovanja gospodarskega subjekta, če so informacije o prometu na voljo.

Naročnik mora v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveriti obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo. Če ob tem ugotovi, da so informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Ponudnik v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ne sme dopolnjevati ali popravljati:

- svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 (odprava računske napake), in ponudbe v okviru meril,
- tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
- tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pogoje, ki se nanašajo na ekonomski in finančni položaj, določil v točki B.1 razpisne dokumentacije, v kateri je zapisal:

»S5
Bonitetna ocena gospodarskega subjekta, izdana pri AJPES, na dan izdaje dokazila dosega vsaj bonitetni razred SB6 ali boljše, in, gospodarski subjekt v lastni in v odvisnih družbah ni imel neporavnanih obveznosti v zadnjih 6 mesecih, šteto od dne izdaje bonitetne informacije.«

Kot dokazilo za izpolnjevanje navedenega pogoja je naročnik določil:

»bonitetna informacija, izdana s strani agencije AJPES, Moody's, S&P, Fitch ali s strani druge finančne institucije, ki uporablja metodologijo Basel II. Iz bonitetne informacije mora biti razvidna bonitetna ocena. Listina ne sme biti izdana več kot 30 dni pred rokom za oddajo ponudb.«

V razpisni dokumentaciji (5. člen) je naročnik določil, da je rok za predložitev ponudb 4. 1. 2017.

Iz predložene dokumentacije je razvidno, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil obrazec S.BON-1 z dne 23. 11. 2016 in da ga je naročnik z dopisom z dne 4. 1. 2017 pozval, naj predloži bonitetno informacijo v skladu z naročnikovimi zahtevami. Na podlagi navedenega poziva je vlagatelj naročniku z vlogo z dne 6. 1. 2017 posredoval nov obrazec S.BON-1, ki je bil datiran na 5. 1. 2017. Iz obrazca S.BON-1 z dne 23. 11. 2016 je razvidno, da je imel vlagatelj na dan 23. 11. 2016 bonitetno oceno SB6 in da v zadnjih šestih mesecih ni imel neporavnanih obveznosti niti ni imel odvisnih družb. Iz obrazca S.BON-1 z dne 23. 11. 2016 je prav tako razvidno, da je v letu 2016 prišlo do spremembe bonitetne ocene, in sicer je bila dne 29. 7. 2016 na podlagi sklepa bonitetnega odbora bonitetna ocena SB7 spremenjena v oceno SB6. Iz obrazca S.BON-1 z dne 5. 1. 2017, ki ga je vlagatelj predložil naknadno, na podlagi naročnikovega poziva, je nadalje razvidno, da je imel vlagatelj tudi na dan 5. 1. 2017 bonitetno oceno SB6 in da v zadnjih šestih mesecih ni imel neporavnanih obveznosti in tudi ni imel odvisnih družb. Prav tako je iz obrazca S.BON-1 z dne 5. 1. 2017 razvidno enako dejstvo glede spremembe bonitetne ocene po 1. 1. 2016, saj je v rubriki »Spremembe bonitetnih ocen po 1. 1. 2016« ponovno navedeno, da je bila dne 29. 7. 2016 na podlagi sklepa bonitetnega odbora bonitetna ocena SB7 spremenjena v oceno SB6. Druge spremembe bonitetne ocene v letu 2016 v rubriki »Spremembe bonitetnih ocen po 1. 1. 2016« niso navedene.

Na podlagi predloženih bonitetnih informacij s strani vlagatelja je treba v nadaljevanju ugotoviti, ali je vlagatelj z njimi izkazal izpolnjevanje ekonomsko – finančnega pogoja, ki ga je naročnik določil v točki B.1 razpisne dokumentacije, oz. ali je mogoče slediti naročniku, ki navaja, da iz predloženih obrazcev S.BON-1 ni mogoče objektivno preveriti obstoj elementov ponudbe pred iztekom roka za predložitev ponudb. Kot je bilo že ugotovljeno, je naročnik v točki B.1 razpisne dokumentacije določil dva vsebinska ekonomsko – finančna pogoja, in sicer:

- bonitetna ocena, izdana pri AJPES, na dan izdaje dokazila dosega vsaj bonitetni razred SB6 ali boljše,
- ponudnik v lastni in v odvisnih družbah ni imel neporavnanih obveznosti v zadnjih šestih mesecih od dne izdaje bonitetne informacije.

Glede na dejstvo, da je naročnik kot dokazilo za izpolnjevanje navedenih pogojev zahteval predložitev bonitetne informacije, ki ni smela biti izdana več kot 30 dni pred rokom za oddajo ponudb (torej v obdobju od 5. 12. 2016 do 4. 1. 2017), in glede na naročnikovo zahtevo, da bo upošteval bonitetno oceno na dan izdaje dokazila oz. poravnanost obveznosti za obdobje šest mesecev od dne izdaje dokazila, je treba ugotoviti, da ekonomsko in finančno sposobnost izkaže vsak ponudnik, ki lahko dokaže, da je imel kadarkoli v obdobju od 5. 12. 2016 do 4. 1. 2017 bonitetno oceno vsaj SB6 in da niti on niti njegove odvisne družbe niso imele neporavnanih obveznosti v obdobju šestih mesecev, šteto od kateregakoli dneva iz obdobja od 5. 12. 2016 do 4. 1. 2017.

Vlagatelj je v svoji ponudbi predložil obrazec S.BON-1 z dne 23. 11. 2016, ki nesporno ni v skladu z navodilom naročnika glede starosti dokumenta. Na podlagi naročnikovega poziva je vlagatelj predložil še obrazec S.BON-1 z dne 5. 1. 2017. Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do vprašanja, ali je bil naročnikov poziv k dopolnitvi vlagateljeve ponudbe skladen z določbami ZJN-3 (to vprašanje namreč ni predmet spora v tem postopku), je treba ugotoviti, da so iz obeh predloženih obrazcev S.BON-1 objektivno razvidna vsa dejstva, ki so pomembna za ugotovitev izpolnjevanja ekonomsko – finančne sposobnosti. Z drugimi besedami: iz obeh predloženih obrazcev S.BON-1 izhaja, da vlagatelj izpolnjuje oba ekonomsko – finančna pogoja, in sicer tako glede stopnje bonitetne ocene kot tudi glede poravnanih obveznosti.

Iz obeh obrazcev S.BON-1 je namreč razvidno, da je bila vlagateljeva bonitetna ocena tako 23. 11. 2016 kot tudi 5. 1. 2017 SB6 in da je do spremembe bonitetne ocene iz SB7 v SB6 prišlo dne 29. 7. 2016. Vlagatelju sicer ni mogoče slediti v delu, kjer navaja, da se bonitetna ocena med letom ne spreminja, saj je prav iz obeh predloženih obrazcev S.BON-1 razvidno, da se je njegova bonitetna ocena spremenila. Vendar, kot opozarja tudi naročnik, razpisna dokumentacija ni zahtevala izkazovanja določene stopnje bonitetne ocene v celoletnem obdobju, temveč na dan izdaje dokazila (bonitetne informacije), to pa je bil glede na točko B.1 razpisne dokumentacije katerikoli dan od 5. 12. 2016 do 4. 1. 2017. Ker niti v obrazcu S.BON-1 z dne 23. 11. 2016 niti v obrazcu S.BON-1 z dne 5. 1. 2017 ni navedeno, da bi se bonitetna ocena po 29. 7. 2016 še spreminjala, je tako mogoče objektivno ugotoviti, da je bila vlagateljeva bonitetna ocena ves čas trajanja obdobja od 5. 12. 2016 do 4. 1. 2017 SB6 in da s tem izpolnjuje zahtevo glede bonitetne ocene, kot je bila določena v točki B.1 razpisne dokumentacije. Ne drži torej naročnikova ugotovitev, da glede na datum izdaje bonitetnih informacij ni mogoče objektivno preveriti obstoja elementov ponudbe pred iztekom roka za predložitev ponudb. Glede na dejstvo, da imata oba predložena obrazca S.BON-1 rubriko »Spremembe bonitetnih ocen po 1. 1. 2016«, iz katere je razvidno, da se bonitetna ocena SB 6 po 29. 7. 2016 in vse do 5. 1. 2017 ni spreminjala, je torej treba ugotoviti, da je vlagateljeva bonitetna ocena v celotnem časovnem obdobju, kot izhaja iz točke B.1 razpisne dokumentacije, ustrezala zahtevani stopnji.

Podobno je treba ugotoviti tudi v zvezi z izpolnjevanjem pogoja, ki se nanaša na poravnane obveznosti. Iz obrazca S.BON-1 z dne 23. 11. 2016 je namreč razvidno, da v obdobju zadnjih šestih mesecev, šteto od 23. 11. 2016, vlagatelj ni imel neporavnanih obveznosti in da v tem obdobju tudi ni imel odvisnih družb. Iz obrazca S.BON-1 z dne 5. 1. 2017 pa izhaja, da vlagatelj ni imel neporavnanih obveznosti (in da prav tako ni imel odvisnih družb) tudi v obdobju zadnjih šestih mesecev, šteto od 5. 1. 2017. Iz predloženih dokazil je torej razvidno, da vlagatelj ni imel lastnih neporavnanih obveznosti in da tudi ni imel odvisnih družb (iz česar posledično izhaja, da izpolnjuje pogoj poravnanih obveznosti tudi v delu, ki se nanaša na morebitne odvisne družbe), pri čemer oba obrazca skupaj izkazujeta izpolnjevanje teh zahtev celo v daljšem časovnem obdobju, kot ga je zahteval naročnik glede na dikcijo točke B.1 razpisne dokumentacije. Obrazec S.BON-1 z dne 23. 11. 2016 namreč pokriva obdobje šestih mesecev, šteto od 23. 11. 2016, obrazec S.BON-1 z dne 5. 1. 2017 pa obdobje šestih mesecev, šteto od 5. 1. 2017. Tudi v tem delu zato ni mogoče slediti naročniku, ki navaja, da iz predloženih dokazil ni mogel objektivno preveriti, ali je vlagatelj pogoj izpolnjeval pred iztekom roka za predložitev ponudb.

Glede na navedeno je zato treba ugotoviti, da je iz obeh predloženih obrazcev S.BON-1 mogoče objektivno preveriti vsa dejstva, ki so pomembna za izkazovanje ekonomsko – finančnega pogoja, določenega v točki B.1 razpisne dokumentacije. Tako je mogoče objektivno preveriti, da je bila vlagateljeva bonitetna ocena v celotnem obdobju od 5. 12. 2016 do 4. 1. 2017 SB6, da vlagatelj v zadnjih šestih mesecih, šteto od kateregakoli dne iz obdobja od 5. 12. 2016 do 4. 1. 2017, ni imel neporavnanih obveznosti in da v tem časovnem okviru tudi ni imel morebitnih odvisnih družb, ki bi imele neporavnane obveznosti. Naročnik tako ni imel podlage niti v ZJN-3 niti v določbah lastne razpisne dokumentacije, ko je vlagateljevo ponudbo označil za nedopustno in jo izločil iz postopka oddaje predmetnega naročila. Državna revizijska komisija je zato v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta št. 430-0063/2016 z dne 10. 1. 2017.

Državna revizijska komisija naročniku v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN nalaga, da v primeru, če bo nadaljeval postopek oddaje javnega naročila, pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe upošteva, da je mogoče na podlagi predloženih obrazcev S.BON-1 objektivno preveriti vsa dejstva, ki so pomembna za presojo ekonomsko – finančne sposobnosti vlagatelja, kot je definirana v točki B.1 razpisne dokumentacije.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je glede na navedeno vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN kot potrebne priznala naslednje opredeljeno navedene stroške:

- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.870,64 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v navedeni višini, ki je skladna s pravnim poukom naročnika, priložil zahtevku za revizijo),
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.300 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 727,97 EUR,
- izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 300 točk) v višini 23 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 12,89 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 2.611,50 EUR. Razliko do priglašenih stroškov za sestavo zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj za njeno priznanje ni pravne podlage. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ne priznava priglašenega stroška za sestavo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške v višini 2.611,50 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, dne 21. 2. 2017




predsednica senata
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:

- Občina Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, 3250 Rogaška Slatina
- Odvetnik mag. Franci Kodela, Na Trati 11, 1210 Ljubljana – Šentvid
- Janko Orač, s. p., Predenca 9, 3240 Šmarje pri Jelšah
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve