018-005/2017 Skupna naročnika: Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje in Splošna bolnišnica Murska Sobota

Številka: 018-005/2017-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Nine Velkavrh, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Oprema za laboratorijsko diagnostiko Splošne bolnišnice Murska Sobota«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Laboratorijska tehnika Burnik, d.o.o. Skaručna, Skaručna 14A, Vodice (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje skupnih naročnikov Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana in Splošna bolnišnica Murska Sobota, Ulica dr. Vrbnjaka 6, Murska Sobota (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.2.2017

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »Oprema za laboratorijsko diagnostiko Splošne bolnišnice Murska Sobota«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 4110/8/2016/, z dne 23.11.2016.

2. Ministrstvo za zdravje in Splošna bolnišnica Murska Sobota sta vlagatelju dolžna nerazdelno povrniti stroške pravnega varstva v višini 25.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Kar zahteva vlagatelj več ali drugače, se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 7.7.2016, pod št. objave JN003505/2016, in v Uradnem listu EU dne 8.7.2016, pod št. objave 2016/S 130-232586.

Naročnik je z dokumentom »Obvestilo o oddaji javnega naročila«, št. 4110/8/2016/, z dne 23.11.2016 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku ROCHE, d.o.o., Vodovodna cesta 109, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedenega dokumenta izhaja, da je dopustna ponudba izbranega ponudnika gleda na merila za oddajo javnega naročila ekonomsko najugodnejša ponudba, medtem ko je vlagateljeva ponudba nedopustna, ker cena ponujenega avtomatiziranega laboratorijskega sistema z vzdrževanjem presega razpoložljiva sredstva.

Vlagatelj je z vlogo z dne 12.12.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem primarno predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, podredno pa razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila. V vsakem primeru vlagatelj zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da
– naročnik zavrnitve njegove ponudbe ni ustrezno obrazložil in da naročnik ni imel podlage, da je del njegove ponudbe označil za nesprejemljiv;
– je naročnik kršil načelo transparentnosti javnega naročanja, ker ni jasno, kdo je naročnik;
– naročnik ni določil ocenjene vrednosti javnega naročila v skladu s 24. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Iz Proračuna RS za leto 2016 izhaja, da ima naročnik za izvedbo javnega naročila zagotovljenih dovolj sredstev, da bi lahko sprejel njegovo ponudbo;
– naročnik ni uporabil merila za oddajo javnega naročila, kot ga je predvidel v razpisni dokumentaciji, poleg tega je spremenil ponudbeno vrednost izbranega ponudnika;
– ponudbeni predračun izbranega ponudnika vsebuje napake, zato bi naročnik moral izbranega ponudnika pozvati ali na odpravo računskih napak ali pa ga izključiti. Naročnik je ponudbeno vrednost, ki izhaja ponudbenega predračuna z napakami, upošteval v okviru meril za oddajo javnega naročila;
– je ponudba izbranega ponudnika nejasna v bistvenih delih, saj iz vzorca Pogodbe izhaja drugačna ponudbena vrednost, kot izhaja iz obrazca Predračun;
– naročnik izbranega ponudnika ni pozval na pojasnila v zvezi s ponudbeno ceno na vnaprej določen način, pojasnilo izbranega ponudnika v zvezi z neobičajno nizko ponudbo pa je neprepričljivo in nejasno;
– izbrani ponudnik za gospodarski subjekt Atrij, d.o.o., ni predložil ESPD obrazca, za podizvajalca Mollier, d.o.o., pa ESPD obrazec ni v celoti izpolnjen;
– izbrani ponudnik cenika ni pripravil v skladu z zahtevami naročnika, saj izbrani ponudnik v ceniku ni vpisal celih števil pakiranja in cene za ponujeno pakiranje;
– iz tehnične dokumentacije, ki je predložena v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, ne izhaja izpolnjevanje naročnikovih zahtev,
– izbrani ponudnik ni ponudil ustrezne količine materiala za predvideno število preiskav.

Izbrani ponudnik, ki ga v postopku pravnega varstva zastopa odvetnik Gregor Zupančič, Mala ulica 5, Ljubljana, se je z vlogo z dne 20.12.2016 opredelil do navedb vlagatelja. Izbrani ponudnik predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo in povrnitev stroškov predrevizijskega postopka.

Naročnik je s sklepom z dne 3.1.2017 zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na očitke v zvezi z vprašanjem, kdo je naročnik v predmetnem postopku, zavrgel (ker vlagatelj v tem delu ne more izkazati nastanka škode), v ostalem delu pa je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da
– je odločitev o oddaji javnega naročila ustrezno obrazložil. Vsi ponudniki so bili seznanjeni, da Ministrstvo za zdravje financira javno naročilo v delu, ki se nanaša na nakup opreme. Predmet javnega naročila je tudi dobava reagentov in potrošnega materiala, le-to pa financira SB Murska Sobota. Dopustnost cen je potrebno presojati z vidika vsakega sofinancerja posebej. Ker Ministrstvo za zdravje nima dovolj zagotovljenih sredstev za nakup opreme, ni relevantno, ali ima SB Murska Sobota zagotovljena sredstva za nakup reagentov in potrošnega materiala, ki so vezani na nakup opreme. Vlagatelj ne zatrjuje, da njegova ponudba ne presega zagotovljenih sredstev naročnika;
– ocenjena vrednost celotnega javnega naročila izhaja iz Sklepa o začetku postopka, ki ga je sprejela SB Murska Sobota;
– je naročnik za izračun točk v okviru merila 1 zaradi računske operacije upošteval ponudbeno vrednost 0,01 EUR (in ne 0 EUR) izbranega ponudnika, kar ne vpliva na število dosežnih točk, ki sta jih prejela preostala ponudnika. S tem ni spreminjal ponudbene vrednosti izbranega ponudnika. V okviru merila 2 je točkovanje oz. število dodeljenih točk neodvisno od tega, ali se upošteva letna vrednost ali vrednost za celotno obdobje. Vlagatelj ne zatrjuje, da bi se točkovanje spremenilo oz. da bi bila izbrana njegova ponudba, če bi bile »domnevne« napake odpravljene;
– je v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika prišlo do odstopanj v zmnožku cene na enoto za posamezno preiskavo in številom preiskav, ker je izbrani ponudnik v Excelovo tabelo vnesel vrednosti na štiri decimalna mesta natančno, predračun pa je pripravljen na način, da se v fizični obliki izpiše cena na dve decimalni mesti natančno. Kot cene na enoto so relevantne le cene, ki jih je izbrani ponudnik navedel v predračunu v fizični obliki, morebitna odstopanja pa je mogoče šteti kot računske napake, ki ne vplivajo na razvrstitev ponudb v okviru meril. Za naročnika so relevantne le cene na enoto, ki se niso spremenile, medtem ko vsota zmnožkov cene na enoto in števila preiskav služi zgolj za določitev okvirne skupne vrednosti reagentov in potrošnega materiala ter razvrstitev ponudb v okviru meril. Vlagatelj ne zatrjuje, da bi bila v primeru odprave računskih napak vlagateljeva ponudba izbrana kot ekonomsko najugodnejša ponudba;
– sta različni ponudbeni vrednosti, navedeni v ponudbi izbranega ponudnika, posledica tipkarske napake, ki jo je mogoče odpraviti z računsko operacijo. Z odprave te napake naročnik ni spremenil cene na enoto in tudi ne razvrstitve ponudb v okviru meril;
– izbrani ponudnik je, na podlagi naročnikove zahteve za pojasnilo v zvezi z neobičajno nizko ponudbo, v zadostni meri pojasnil ponudbeno vrednost;
– so neutemeljene navedbe vlagatelja v zvezi z ESPD obrazcem za gospodarski subjekt Atrij, d.o.o., in podizvajalca Mollier, d.o.o;
– je cenik informativne narave in da morajo ponudniki za ceno, določeno za posamezno preiskavo, zagotavljati ves potrošni material. Ker ni smiselno za vsako preiskavo naročiti novega pakiranja potrošnega materiala, tudi ni smiselno, da bi ponudniki v okviru cene za posamezno preiskavo navajali ceno celotnega pakiranja, temveč le vrednost tistega potrošnega materiala, ki se bo dejansko uporabil. Cene oz. količine pakiranja so relevantne le z vidika naročanja potrošnega materiala;
– je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil dokumentacijo, iz katere izhaja, da je ponujena oprema skladna z zahtevami naročnika.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 10.1.2017 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 12.1.2017, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.

Naročnik se je z vlogo z dne 17.1.2017 opredelil do navedb vlagatelja v vlogi z dne 12.1.2017.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 23.1.2017 opredelil do navedb naročnika v vlogi z dne 17.1.2017.

Po pregledu odstopljene dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku (točka IV.1.1 obvestila o naročilu). Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je predmet obravnavanega javnega naročila (1) dobava avtomatiziranega laboratorijskega analiznega sistema, ki ga sestavljata dva biokemična in imunokemična analizatorja (v nadaljevanju: oprema), (2) izvedba gradbeno obrtniških del za potrebe montaže nove opreme, (3) vzdrževanje in servisiranje dobavljene opreme (v 24 mesečnem garancijskem roku in v 60 mesečnem obdobju po izteku garancijskega roka) in (4) dobava reagentov in potrošnega materiala, potrebnega za izvedbo predvidenih preiskav, za obdobje 60 mesecev. Predmetno javno naročilo ni razdeljeno na sklope (točka II.1.6 obvestila o naročilu)

Naročnik je do roka za predložitev ponudb (tj. do dne 17.8.2016) prejel tri pravočasne ponudbe (Zapisnik o odpiranju ponudb z dne 17.8.2016). Po razvrstiti prejetih ponudb glede na merilo za oddajo javnega naročila se je na prvo mesto uvrstila ponudba izbranega ponudnika, na drugo mesto vlagateljeva ponudba, na tretje mesto pa ponudba skupnih ponudnikov Interexport, d.o.o. Komenda in Siemens Healthcare Diagnostics, GmbH, Dunaj. Naročnik je je ponudbo izbranega ponudnika ocenil za dopustno, medtem ko je vlagateljevo ponudbo in ponudbo skupnih ponudnikov Interexport, d.o.o. Komenda in Siemens Healthcare Diagnostics, GmbH, Dunaj, zavrnil kot nedopustni.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita kršitve v zvezi z vodenjem postopka javnega naročanja in v zvezi z ocenjevanjem in pregledovanjem njegove ponudbe ter ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je naprej presojala revizijske navedbe, da ponudnikom v okviru postopka oddaje javnega naročila ni bilo predstavljeno, da je naročnik (tudi) Ministrstvo za zdravje in da SB Murska Sobota vodi postopek javnega naročanja do izdaje odločitve o oddaji naročila.

V zvezi z navedenim se v odstopljeni dokumentaciji nahaja nepodpisan dokument »Izračun ocenjene vrednosti« z dne 10.6.2016, iz katerega izhaja:
– da Ministrstvo za zdravje za izvedbo postopka oddaje javnega naročila »Oprema za laboratorijsko diagnostiko Splošne bolnišnice Murska Sobota« po odprtem postopku pooblašča SB Murska Sobota,
– da ocenjena vrednost predmetnega naročila znaša 205.203,00 EUR brez DDV oz. 250.347,66 EUR z DDV,
– da se sredstva za dobavo predmeta naročila zagotavljajo iz PP 875 »Proračunski sklad po Zakonu o investicijah« in PP 3564 »Investicije v javne zdravstvene zavode« oz. da so sredstva zagotovljena na projektu št. 2711-02-0001 z nazivom »Oprema za več javnih zavodov«.

V odstopljeni dokumentaciji se nadalje nahaja dokument »Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila in Pooblastilo za izvedbo javnega naročila« z dne 27.6.2016, ki ga je sprejelo Ministrstvo za zdravje, in iz katerega izhaja:
– da se postopek oddaje javnega naročila »Oprema za laboratorijsko diagnostiko Splošne bolnišnice Murska Sobota« izvede po odprtem postopku,
– da ocenjena vrednost naročila znaša 400.000,00 EUR z DDV oz. 327.868,85 EUR brez DDV, pri čemer je ocenjena vrednost razdeljena na dva dela in sicer obrtna dela, katerih ocenjena vrednost znaša 149.652,34 EUR z DDV oz. 122.665,85 EUR brez DDV, in opreme, katere ocenjena vrednost znaša 205.203,00 EUR brez DDV oz. 250.347,66 EUR z DDV,
– da Ministrstvo za zdravje zagotavlja zgolj sredstva za dobavo opreme (tj. sredstva v višini 250.347,66 EUR z DDV), medtem ko sredstva, potrebna za izvedbo obrtnih del, zagotavlja SB Murska Sobota,
– da so sredstva Ministrstva za zdravje zajeta v Načrtu razvojnih programov na proračunskih postavkah 3564 in 875, projekt št. 2711-02-0001 z nazivom »Oprema za več javnih zavodov«,
– da se SB Mursko Soboto pooblasti za izvedbo postopka od objave javnega naročila do sprejema odločitve o oddaji javnega naročila.

V odstopljeni dokumentaciji se nadalje nahaja dokument »Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila« z dne 1.7.2016, ki ga je sprejela SB Murska Sobota, in iz katerega izhaja:
– da se postopek oddaje javnega naročila »Oprema za laboratorijsko diagnostiko Splošne bolnišnice Murska Sobota« izvede po odprtem postopku,
– da ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila znaša 2.966.462,65 EUR brez DDV, in sicer obrtnih del 122.665,85 EUR, opreme 205.203,00 EUR, potrošnega materiala za obdobje 1 leta 527.718,76 EUR oz. za obdobje 5 let 2.638.593,80 EUR,
– da opremo financira Ministrstvo za zdravje, obrtna dela pa SB Murska Sobota.

Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da predmetno javno naročilo, ki je celovito, skupaj oddajata SB Murska Sobota in Ministrstvo za zdravje. V okviru predmetnega javnega naročila Ministrstvo za zdravje (za potrebe SB Murske Sobote) naroča opremo in obrtna dela, medtem ko SB Murska Sobota naroča vzdrževanje in servisiranje dobavljene opreme ter dobavo reagentov in potrošnega materiala. Ministrstvo za zdravje je pooblastilo SB Murska Sobota za izvedbo postopka oddaje javnega naročila do sprejema odločitve o oddaji, in sicer v delu, ki se nanaša na dobavo opreme in izvedbo obrtnih del. Že na tem mestu gre pojasniti, da se v odstopljeni dokumentaciji ne nahaja pooblastilo, iz katerega bi izhajalo, da je SB Murska Sobota pooblastila Ministrstvo za zdravje za vodenje postopka oddaje javnega naročila v delu, ki se nanaša na vzdrževanje in servisiranje dobavljene opreme ter dobavo reagentov in potrošnega materiala. Če gre navedbe naročnika v zavrnitvi zahtevka za revizijo, da »v konkretnem primeru ne gre za skupno javno naročilo« razumeti na način, da naročnik zatrjuje, da predmetno javno naročilo oddaja le Ministrstvo za zdravje in da je SB Murska Sobota le pooblaščena za izvedbo postopka do sprejema odločitve o oddaji naročila, gre pojasniti, da navedeno iz odstopljene spisovne dokumentacije ne izhaja. Ministrstvo za zdravje namreč, upoštevajoč sklep o začetku postopka, za potrebe SB Murske Sobote naroča zgolj dobavo opreme in izvedbo obrtnih del, medtem ko izvedbo ostalih storitev in dobavo ostalega blaga, ki je predmet konkretnega javnega naročila, za svoje potrebe naroča SB Murska Sobota.

Sodeč po predstavljenih sklepih o začetku postopka, ki se nahajajo v spisovni dokumentaciji in sodeč po navedbah naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, bo dobavo opreme plačalo Ministrstvo za zdravje, medtem ko bo izvedbo ostalega dela javnega naročila plačala SB Murska Sobota. Naročnikove navedbe o »ustaljeni praksi«, da »ministrstvo financira nakup opreme, posamezna bolnišnica pa sama sklene pogodbo z izvajalcem za npr. vzdrževanje, dobavo potrošnega materiala in tudi ta del naročila financira iz lastnih sredstev«, za rešitev konkretnega spora niso pravno relevantne. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč ne zatrjuje, da ni bil seznanjan z dejstvom, da bo Ministrstvo za zdravje plačalo del izvedbe predmetnega naročila, prav tako tudi ne zatrjuje, da bi morala Ministrstvo za zdravje za del javnega naročila, izvedbo katerega bo plačalo, skleniti pogodbo z izbranim ponudnikom.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da potencialni ponudniki v obravnavanem postopku niso bili seznanjeni, da predmetno javno naročilo skupaj oddajata SB Murska Sobota in Ministrstvo za zdravje, kot tudi ne z dejstvom, da je Ministrstvo za zdravje pooblastilo SB Murska Sobota za izvedbo postopka oddaje javnega naročila (v delu, ki se nanaša na dobavo opreme in izvedbo obrtnih del) do sprejema odločitve o oddaji, kot to zatrjuje vlagatelj. Iz obvestila o naročilu namreč izhaja, da predmetno javno naročilo oddaja (le) SB Murska Sobota (točka I.1 obvestila o naročilu). Iz dokumenta »ePRO – Navodila ponudnikom« (v nadaljevanju: Navodila ponudnikom), ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, izhaja, da je naročnik SB Murska Sobota, in da »opremo, ki je predmet predmetnega javnega naročila, delno financira Ministrstvo za zdravje« (točka 1 Navodil ponudnikom). Prav tako tudi iz dokumenta »ePRO – Ponudba – Pogodba 1« (v nadaljevanju: Pogodba o dobavi in montaži opreme), ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, izhaja, da je »naročnik/uporabnik« SB Murska Sobota in da je Ministrstvo za zdravje (so)investitor predmetnega javnega naročila, ki (so)financira dobavo opreme in »izdelavo PZI in GOI dela« (glej 6. člen Pogodbe o dobavi in montaži opreme). Iz predstavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (kot tudi iz katerega drugega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ne izhaja, da je Ministrstvo za zdravje naročnik (in posledično tudi ne, da je Ministrstvo za zdravje pooblastilo SB Mursko Soboto za izvedbo dela postopka oddaje javnega naročila), ampak izhaja, da Ministrstvo za zdravje »zgolj« plača oz. financira izvedbo dela javnega naročila.

Glede na navedeno gre pritrditi navedbam vlagatelja, da je naročnik kršil načelo transparentnosti javnega naročanja, skladno s katerim mora ponudnik biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (6. člen ZJN-3), s tem ko zainteresiranih gospodarskih subjektov ni seznanil, da predmetno naročilo skupaj oddajata Ministrstvo za zdravje in SB Murska Sobota in da je Ministrstvo za zdravje pooblastilo SB Murska Sobota za izvedbo postopka oddaje javnega naročila (v delu, ki se nanaša na dobavo opreme in izvedbo obrtnih del) do sprejema odločitve o oddaji naročila. Iz načela transparentnosti javnega naročanja namreč izhaja tudi, da je potrebna objava obvestila o naročilu, na podlagi katere se potencialno zainteresirani gospodarski subjekti lahko ustrezno seznanijo s potekom in bistvenimi značilnostmi postopka. Ena izmed sestavin obvestila o javnem naročilu je tudi predstavitev naročnika [tretji odstavek 52. člena ZJN-3, v povezavi s prilogo V Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju (UL L 94 z dne 28. 3. 2014)]. Pri tem gre še dodati, da se, ob upoštevanju, da je izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila sprejelo (le) Ministrstvo za zdravje, in ob upoštevanju, da SB Murska Sobota ni pooblastila Ministrstva za zdravje za sprejem odločitve o oddaji javnega naročila (in vodenje postopka pravnega varstva), v delu, ki se nanaša na vzdrževanje in servisiranje opreme ter dobavo reagentov in potrošnega materiala, postavi tudi vprašanje, na kakšni podlagi je Ministrstvo za zdravje sprejelo odločitev o oddaji naročila tudi v delu, ki se nanaša na vzdrževanje in servisiranje dobavljene opreme ter dobavo reagentov in potrošnega materiala (torej v delu javnega naročila, ki ga oddaja SB Murska Sobota in ne Ministrstvo za zdravje).

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da naročnik ocenjene vrednosti ni določil v skladu s 24. členom ZJN-3. Vlagatelj zatrjuje, da mu je naročnik na vpogledu v dokumentacijo omogočil vpogled v vsebino (nepodpisanega) dokumenta »Izračun ocenjene vrednosti« z dne 10.6.2016, na njegovo vprašanje, ali je to edini dokument v zvezi z ocenjeno vrednostjo, pa mu je naročnik omogočil vpogled še v vsebino dokumenta »Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila in Pooblastilo za izvedbo javnega naročila« z dne 27.6.2016. Državna revizijska komisija sicer razume vlagatelja, da se mu je na podlagi izpostavljenih dokumentov vzbudil dvom v (pravilni) izračun ocenjene vrednosti predmetnega javnega naročila, saj iz nobenega dokumenta ne izhaja ocenjena vrednost za vzdrževanje in servisiranje dobavljene opreme in za dobavo reagentov in potrošnega materiala. Ocenjena vrednost dobave reagentov in potrošnega materiala namreč izhaja iz dokumenta »Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila« z dne 1.7.2016, medtem ko ocenjena vrednost vzdrževanja in servisiranja dobavljene opreme iz (odstopljene) spisovne dokumentacije ne izhaja. V zvezi s spornim vprašanjem, ali je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v dokument »Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila« z dne 1.7.2016, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz Zapisnika o vpogledu z dne 8.12.2016 ni jasno razvidno, v vsebino katerih dokumentov je bil vlagatelju vpogled omogočen, in posledično tudi ni razvidno, ali je bil vlagatelju omogočen vpogled v vsebino spornega dokumenta. Vendar po presoji Državne revizijske komisije v obravnavani zadevi ni bistveno, ali se je vlagatelj na vpogledu seznanil z ocenjeno vrednostjo predmetnega naročila. Ocenjena vrednost naročila namreč predstavlja vrednost, ki jo naročnik določi ob upoštevanju pravil javnega naročanja, od nje pa so odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila (npr. pravilna izbira postopka, dolžnost objave javnega naročila). Ob upoštevanju, da naročnik oddaja predmetno javno naročilo po odprtem postopku, in ob upoštevanju, da ocenjene vrednosti ni mogoče enačiti z razpoložljivimi sredstvi (med strankama je, kot bo to pojasnjeno v nadaljevanju, sporna (tudi) višina razpoložljivih sredstev), Državna revizijska komisija ni presojala, ali je naročnik ocenjeno vrednost predmetnega naročila določil skladno z določbami 24. člena ZJN-3.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo nezakonito zavrnil kot nedopustno.
Izpostavljene očitke vlagatelj utemeljuje z navedbami, da naročnik ni imel podlage, da je le za del vlagateljeve ponudbene vrednosti ugotovil, da presega zagotovljena sredstva. Vlagatelj še zatrjuje, da se naročnik ni opredelil, ali tudi celotna ponudbena vrednost presega zagotovljena sredstva, poleg tega pa je glede na Proračun RS za leto 2016 za projekt, v okviru katerega naj bi naročnik zagotovil sredstva za izvedbo naročila, zagotovljenih dovolj sredstev, da bi naročnik lahko sprejel njegovo ponudbo.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

Kot razlog za nedopustnost vlagateljeve ponudbe (in posledično za njeno zavrnitev) je naročnik v odločitvi o oddaji naročila navedel, da »cena ponujenega avtomatiziranega laboratorijskega sistema z vzdrževanjem presega naročnikova razpoložljiva sredstva«. Ob upoštevanju predvidenega načina plačila za izvedbo predmetnega javnega naročila iz odločitve o oddaji naročila izhaja naročnikova ugotovitev, da Ministrstvo za zdravje nima razpoložljivih oz. zagotovljenih sredstev za nakup opreme po ceni, ki jo je ponudil vlagatelj. To pomeni, da je naročnik, kar med strankama ni sporno, ugotovil, da ponujena vrednost za izvedbo enega dela javnega naročila (tj. za dobavo opreme) presega zagotovljena sredstva, medtem ko se naročnik, kot to zatrjuje tudi vlagatelj, ni opredelil oz. zatrjeval, da končna ponudbena cena vlagatelja (torej ponudbena cena za izvedbo celotnega javnega naročila) presega zagotovljena sredstva.

Če posamezno javno naročilo ni razdeljeno na sklope, ampak je razpisano kot celota, kot je to v obravnavanem primeru, je praviloma relevantna le skupna ponudbena cena (in torej ne ponudbene cene za izvedbo posameznih delov javnega naročila oz. cene posameznih postavk). V takem primeru je namreč končna skupna ponudbena cena dana za izvedbo celotnega javnega naročila, podrobnejša struktura ponudbene cene oz. oblikovanje ponudbene cene za izvedbo posameznih delov javnega naročila pa je načeloma stvar poslovne politike posameznega ponudnika (v konkretnem primeru vlagatelja) na relevantnem trgu. Tudi v obravnavanem primeru je končna skupna ponudbena vrednost vlagatelja (isto velja tudi za ostale ponudbe) dana za izvedbo celotnega javnega naročila, torej za dobavo opreme, izvedbo GOI del, izvajanje storitev vzdrževanja in servisiranja ter za dobavo reagentov in potrošnega materiala. Navedeno (posredno) izhaja tudi iz pojma »dopustna ponudba«, saj je ponudba dopustna, če cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika, in ne, če posamezne cene za posamezne dele javnega naročila ne presegajo (posameznih) zagotovljenih sredstev naročnika. Naročnik zato ocenjuje ponudbe kot celote oz. celotno ponudbeno vrednost in posledično presoja, ali končna skupna ponudbena cena posameznega ponudnika presega zagotovljena sredstva naročnika, in ne, ali posamezne ponudbene cene za izvedbo posameznih delov javnega naročila presegajo (posamezna) zagotovljena sredstva. Stališče, ki ga ponuja naročnik, in sicer da bi dopustnost ponudb temeljila na vprašanju, ali posamezne ponudbene cene za izvedbo posameznega dela javnega naročila presegajo posamezna zagotovljena sredstva, bi (lahko) pripeljalo do zaključka, da bi naročnik kot nedopustno zavrnil ponudbo (iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev), istočasno pa bi dražjo ponudbo, z drugačno strukturo ponudbene cene, ocenil kot dopustno oz. kot ponudbo, ki ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Navedenega ne morejo spremeniti naročnikove navedbe, da je zaradi predvidenega načina plačila za izvedbo predmetnega javnega naročila potrebno presojati ponudbe z vidika zagotovljenih sredstev vsakega »sofinancerja/sonaročnika« posebej. Državna revizijska komisija sicer razume naročnika, da če Ministrstvo za zdravje plača za dobavo opreme in če Ministrstvo za zdravje nima zagotovljenih sredstev za nakup opreme, potem naročanje ostalega dela javnega naročila (tj. GOI dela, potrebna za umestitev opreme v prostor, vzdrževanje in vzdrževanje in servisiranje dobavljene opreme ter dobava reagentov in potrošnega materiala) ni relevantno, posledično pa tudi niso relevantna za ta namen zagotovljena sredstva. Vendar navedeno ni vprašanje zagotovljenih sredstev naročnika za izvedbo (celotnega) javnega naročila, ampak vprašanje strukture ponudbene cene. Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da mora naročnik presojati prejete ponudbe le na podlagi vnaprej izrecno določenih in objavljenih zahtev. V obravnavanem primeru naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila potencialnim ponudnikom ni predstavil, da bo prejete ponudbe presojal glede na ponudbeno ceno za dobavo opreme. Zato bi presoja prejetih ponudb glede na ponudbeno ceno za dobavo opreme (oz. ločeno glede na zagotovljena sredstva Ministrstva za zdravje in glede na zagotovljena sredstva SB Murske Sobote) pomenila, da je naročnik naknadno, po poteku roka za oddajo ponudb, določil bistveni, celo odločilni element za odločitev o oddaji naročila. To pa bi tudi pomenilo kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) ter načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Dodati gre še, da ne le, da ponudniki v obravnavanem primeru niso bili seznanjeni, da bo naročnik prejete ponudbe presojal (ločeno) tudi glede na (zgolj) ponudbeno ceno za dobavo opreme, ampak so bili celo seznanjeni, da zagotovljena sredstva Ministrstva za zdravje niso relevantna za presojo ponudb. Naročnik je namreč v 6. členu Pogodbe o dobavi in montaži opreme določil, da opremo in »izdelavo PZI in GOI dela« (slednje je sicer, kot to zatrjuje tudi vlagatelj, v nasprotju z dokumentom »Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila in Pooblastilo za izvedbo javnega naročila« z dne 27.6.2016) financira Ministrstvo za zdravje, in sicer do vrednosti, ki je zagotovljena v okviru projekta št. 2711-02-0001, z nazivom »Oprema za več JZZ« na proračunskih postavkah 3564 in 875, presežek nad tem zneskom pa krije naročnik/uporabnik, torej SB Murska Sobota. Iz navedenega torej izhaja, da je naročnik potencialnim ponudnikom predstavil, da ponudbena cena za dobavo opreme sama po sebi ne bo relevantna z vidika zagotovljenih sredstev Ministrstva za zdravje, saj se bodo stroški nakupa opreme, če bo ponudbena cena za dobavo opreme presegala sredstva Ministrstva za zdravje, krili iz sredstev SB Murska Sobota.

Naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja tudi, da bi bila vlagateljeva ponudba nedopustna tudi, če bi jo z vidika cene presojal kot celoto. V zvezi z izpostavljenimi navedbami naročnika gre pojasniti, kot je to Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, da mora naročnik že v odločitvi o oddaji javnega naročila navesti vse razloge, s katerimi utemeljuje nedopustnost ponudbe. Učinkovito pravno varstvo (9. člen ZPVPJN) v postopkih oddaje javnih naročil je lahko zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v predrevizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nedopustnost njegove ponudbe. Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o njegovem zahtevku za revizijo, (praviloma) ne sme navajati novih kršitev (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nedopustnost vlagateljeve ponudbe, ki jih ni navedel že v odločitvi o dodelitvi naročila. S tem bi bil tak vlagatelj namreč onemogočen v možnosti učinkovitega pravnega varstva. Kot že navedeno, naročnik v odločitvi o oddaji naročila ugotovitve o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe ni utemeljeval na (domnevnem) dejstvu, da vlagateljeva skupna ponudbena cena presega zagotovljena sredstva naročnika (torej tako Ministrstva za zdravje in SB Murska Sobota), ampak zgolj na podlagi ugotovitve, da vlagateljeva ponudbena cena za dobavo opreme presega zagotovljena sredstva Ministrstva za zdravje. Ker je naročnik očitke, da vlagateljeva skupna ponudbena cena presega zagotovljena sredstva naročnika, prvič predstavil šele v okviru predrevizijskega postopka, le-ti ne morejo predstavljati dopustnih (dodatnih) argumentov v prid odločitvi o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe. Pri tem gre še v zvezi z naročnikovi pomisleki o vlagateljevi aktivni legitimaciji še dodati, da v revizijskem postopku v okviru preverjanja procesnih predpostavk ni mogoče presojati, ali je vlagateljeva ponudba nedopustna iz razlogov, ki jih v postopku oddaje javnega naročila ni ugotovil že naročnik. Državna revizijska komisija zato v nadaljevanju ni presojala, ali vlagateljeva skupna ponudbena cena presega zagotovljena sredstva naročnika.

Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo izkazal, da naročnik ni imel podlage, da je iz razloga, ki ga je navedel v odločitvi o oddaji naročila, vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno. Naročnik namreč niti v ZJN-3 niti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni imel podlage, da je dopustnost vlagateljeve ponudbe presojal glede na strukturo ponudbene cene oz. gleda na zagotovljena sredstva, ki jih ima (oz. jih naj bi imelo) Ministrstvo za zdravje za izvedbo dela javnega naročila (tj. za nakup opreme). Državna revizijska komisija zato v nadaljevanju ni presojala vlagateljevih očitkov, da naročnik odločitve o oddaji naj ne bi ustrezno obrazložil v delu, ki se nanaša na višino zagotovljenih sredstev, kot tudi ne navedb, da bi naročnik lahko, glede na višino sredstev, kot izhaja iz Proračuna RS za leto 2016 oz. projekta št. 2711-02-0001 z nazivom »Oprema za več javnih zavodov«, sprejel tudi vlagateljevo ponudbo.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da naročnik prejetih ponudb ni ocenjeval glede na vnaprej določena merila za oddajo javnega naročila. Merila za oddajo javnega naročil, ki so urejena v 84. členu ZJN-3, morajo biti nediskriminatorna, sorazmerna in povezana s predmetom javnega naročila (peti odstavek 84. člena ZJN-3). Naročnik mora v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, razen če se slednja določi le na podlagi cene (sedmi odstavek 84. člena ZJN-3). Zahteve določil ZJN-3, ki se nanašajo na opis merila za oddajo javnega naročila, so namenjene zagotavljanju načela transparentnosti tudi v tistih fazah postopka oddaje javnega naročila, v kateri je javnost s strani ponudnikov izključena, kot tudi zagotavljanju načela enakopravnosti, ki nalaga naročniku, da vse ponudnike, ki predložijo ponudbo in izpolnjujejo vnaprej določene pogoje, obravnava enakopravno, ter da opravi izbiro med njimi na podlagi, ki jo je vnaprej določil.

V obravnavanem primeru je naročnik merila za oddajo javnega naročila v točki 8 »Ocenjevanje ponudb« Navodil ponudnikom. Iz navedene točke izhaja, da bo naročnik javno naročilo oddal na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki jo bo določil na podlagi:
1. cene ponujenega avtomatiziranega laboratorijskega sistema z vzdrževanjem – 40 točk,
2. cene predvidenih preiskav – 30 točk in
3. kakovosti ponujene opreme – 30 točk.

Naročnik je nadalje določil, da bo v okviru merila »cena ponujenega avtomatiziranega laboratorijskega sistema z vzdrževanjem« (v nadaljevanju: merilo 1) upošteval ponudbeno ceno za opremo, izdelavo PZI in GOI del, vzdrževanje in servisiranje opreme v 24 mesečnem garancijskem roku in ponudbeno ceno za vzdrževanje in servisiranje opreme v 5 letnem obdobju po izteku garancijskega roka. Naročnik je nadalje določil, da bo točke dodelil po formuli »(najnižja ponudbena cena/ponudnikova cena) x 40«.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, kar med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik ponudil najnižjo ponudbeno ceno v okviru merila 1, in sicer 0,00 EUR. Iz odločitve o oddaji naročila (v odstopljeni spisovni dokumentaciji se namreč vlagateljeva ponudba ne nahaja) izhaja, da vlagateljeva ponudbena cena, ki je relevantna v okviru merila 1, znaša 643.589,45 EUR. Iz odločitve o oddaji naročila še izhaja, da je naročnik na podlagi izračuna (0,01/643.589,45) x 40 vlagatelju v okviru merila 1 dodelil 0,0000006 točke. Glede na navedeno gre pritrditi vlagatelju, da naročnik merila 1 ni uporabil na način, kot ga je vnaprej določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, saj najnižja ponudbena cena v okviru merila 1 znaša 0,00 EUR in ne 0,01 EUR, kot jo je upošteval naročnik pri izračunu dodeljenih točk. Prav tako gre pritrditi vlagatelju, da naročnik vlagatelju dodeljenih točk v okviru merila 1 ni upošteval v skupnem seštevku vlagatelju dodeljenih točk. Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da naročnik ni uporabil meril za oddajo javnega naročila, kot jih je vnaprej določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, s čimer je naročnik kršil načelo transparentnosti javnega naročila, saj naročnik javnega naročila ni oddal ob upoštevanju vnaprej določenega merila za oddajo javnega naročila.

Ni pa mogoče slediti revizijskim navedbam, da je naročnik »spremenil ponudbeno vrednost« izbranega ponudnika in da je naročnik posledično kršil šesti in sedmi odstavek 89. člena ZJN-3. Iz odločitve o oddaji naročila in iz navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo izhaja, da je naročnik »drugačno« ponudbeno vrednost izbranega ponudnika, kot izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika, upošteval »zaradi računske operacije iz merila«, torej le za potrebe dodelitve točk v okviru merila 1. Naročnik je torej ponudbeno vrednost 0,01 EUR upošteval »zgolj« v okviru merila 1, medtem ko se ponudbena vrednost izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na ponudbeno ceno za opremo, izdelavo PZI in GOI del, vzdrževanje in servisiranje opreme ni spremenila, le ta namreč (še vedno) znaša 0,00 EUR, kar tudi izhaja iz 7. točke obrazložitve odločitve o oddaji naročila.

V zvezi z merilom »cena predvidenih preiskav« (v nadaljevanju: merilo 2) je naročnik določil, da bo upošteval v Pogodbi o dobavi in montaži opreme navedeno okvirno ponudbeno vrednost reagentov in potrošnega materiala, potrebnega za izvedbo predvidenih preiskav, za obdobje 24 mesecev, in v dokumentu »ePRO – Ponudba – Pogodba 2« (v nadaljevanju: Pogodba o dobavi reagentov in potrošnega materiala) navedeno okvirno ponudbeno vrednost reagentov in potrošnega materiala, potrebnega za izvedbo predvidenih preiskav, za obdobje 36 mesecev. Naročnik je nadalje določil, da bo točke dodelil po formuli »(najnižja ponudbena cena/ponudnikova cena) x 30«.

V zvezi s ponudbeno vrednost reagentov in potrošnega materiala je naročnik pripravil Excelov dokument »Predračun – preiskave«, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in je sestavljen iz treh zavihkov. V zavihku »Preiskave« je naročnik oblikoval tabelo, v kateri je v prvem stolpcu navedel posamezne vrste preiskav, število predvidenih posameznih preiskav letno, število kontrol na dan, ponudniki pa so vpisali ceno ene preiskave v EUR brez DDV. Preko vpisanih formul se je (v pripadajoči vrstici) v stolpcu »Skupaj cena za celotno količino za 1 leto v EUR brez DDV« samodejno izračunal zmnožek med vpisano ceno ene preiskave in številom preiskav, torej cena posameznih preiskav za obdobje enega leta. Prav tako se je samodejno izračunala skupna cena vseh preiskav za 1 leto, za 2 leti in za 3 leta. Naročnik je previdel, da ponudniki vrednost reagentov in potrošnega materiala, potrebnega za izvedbo predvidenih preiskav za obdobje 24 mesecev, vpišejo v Pogodbo o dobavi in montaži opreme in da ponudniki vrednost reagentov in potrošnega materiala, potrebnega za izvedbo predvidenih preiskav za obdobje 36 mesecev, vpišejo v Pogodbo o dobavi reagentov in potrošnega materiala.

V ponudbi izbranega ponudnika se nahaja izpolnjen dokument »Specifikacija preiskav« (v nadaljevanju: Specifikacija preiskav), ki predstavlja natisnjen zavihek »Preiskave« Excelovega dokumenta »Predračun – preiskave«. Ugotoviti gre, kar med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik vpisal cene za posamezne preiskave in da v navedenemu dokumentu vpisane cene posameznih preiskav za obdobje enega leta ne ustrezajo zmnožku vpisane cene ene preiskave in števila preiskav. Iz navedb izbranega ponudnika, ki jih v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo povzema tudi naročnik, izhaja, da je izbrani ponudnik v Excelovo tabelo vpisal ceno ene preiskave na štiri decimalna mesta natančno. Excelova tabela je samodejno zaokrožilo vpisano ceno na dve decimalni mesti, medtem ko je formula v stolpcu »Skupaj cena za celotno količino za 1 leto v EUR brez DDV« upoštevala dejansko vpisane cene na štiri decimalna mesta natančno. Posledično v Specifikaciji preiskav vpisane cene za posamezno preiskavo letno ne ustrezajo zmnožku med vpisano ceno za preiskavo in številom preiskav.

Pritrditi gre naročniku, da so v obravnavanem primeru, ob upoštevanju, da je izbrani ponudnik predložil ponudbeno dokumentacijo zgolj v tiskani obliki (naročnik ni zahteval, da ponudniki predložijo ponudbeno dokumentacijo oz. njen del v elektronski obliki), relevantne cene za eno preiskavo, kot izhajajo iz Specifikacije preiskav, torej cene, zaokrožene na dve decimalni mesti natančno. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje tudi naročniku, da je ugotovljene napake (nepravilen zmnožek cene za preiskavo in števila preiskav ter posledično nepravilna skupna cena vseh preiskav za 1, 2 in 3 leta), mogoče opredeliti kot računske napake.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, kar med strankama ni sporno, da predstavljena računska napaka v ponudbi izbranega ponudnika (do sprejema odločitve o oddaji naročila) ni bila odpravljena. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da so ponudniki vpisali skupno ceno vseh preiskav za 2 oz. 3 leta v Pogodbo o dobavi in montaži opreme oz. v Pogodbo o dobavi reagentov in potrošnega materiala, gre ugotoviti, da je naročnik z izpodbijano odločitvijo o oddaji naročila sprejel ponudbo izbranega ponudnika, ne da bi prej ugotovil njeno dejansko ponudbeno ceno oz. da je ponudbo izbranega ponudnika sprejel po ponudbeni ceni, ki v tej ponudbi (upoštevajoč računske napake) dejansko sploh ni bila ponujena. Takšna (neustrezno) ugotovljena skupna cena vseh preiskav za 2 oz. 3 leta pa bi morala služiti tudi kot osnova za uporabo merila 2, kar pomeni da bi naročnik (zaradi neodpravljene računske napake) primerjal ponudbo izbranega ponudnika z ostalimi ponudbami na podlagi neustrezno ugotovljenih skupnih cen vseh preiskav za 2 oz. 3 leta. V zvezi z navedbami naročnika, da bi tudi po odpravi računskih napak razvrstitev ponudb ostala enaka, saj bi bil izbrani ponudnik ob odpravi računskih napak še cenejši, gre še dodati, da iz določil sedmega odstavka 89. člena ZJN-3 izhaja, da lahko izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popravi očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. ZJN-3 torej za odpravo računskih napak v ponudbi zahteva soglasje ponudnika, kar je skladno s samo naravo ponudbe. Soglasja ponudnika ne more nadomesti naročnik, saj bi to pomenilo, da bi ponudbeno dokumentacijo (oz. ponudbeno voljo) namesto ponudnika oblikoval naročnik.

Pri tem gre še dodati, da tudi če v Specifikaciji preiskav, ki se nahaja v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika, ne bi bilo računskih napak oz. bi bile le-te skladno z ZJN-3 odpravljene, naročnik merila 2 ni uporabil na način, kot ga je vnaprej določil v Navodilih ponudnikom. Med strankama ni sporno, da naročnik pri izračunu točk v okviru merila 2 ni upošteval v Pogodbi o dobavi in montaži opreme navedene okvirne ponudbene vrednost reagentov in potrošnega materiala (za obdobje 24 mesecev) in v Pogodbi o dobavi reagentov in potrošnega materiala navedene okvirne ponudbene vrednosti reagentov in potrošnega materiala (za obdobje 36 mesecev), ampak je upošteval skupno cena vseh preiskav za 1 leto. Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da naročnik ni uporabil meril za oddajo javnega naročila, kot jih je vnaprej določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, s čimer je naročnik kršil načelo transparentnosti javnega naročila, saj naročnik javnega naročila ni oddal ob upoštevanju vnaprej določenega merila za oddajo javnega naročila.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izpolnil cenika skladno z zahtevami naročnika. V Excelovem dokumentu »Predračun – preiskave«, zavihek »Cenik«, je naročnik pripravil tabelo »Cenik potrebnih materialov za izvedo preiskav« (v nadaljevanju: Cenik), v kateri je naročnik navedel vrste posameznih preiskav in število posameznih preiskav, ponudniki pa so izpolnili naslednje stolpce tabele: predvidena količina glede na število preiskav, proizvajalec, kataloška številka, pakiranje, stabilnost reagenta na analizatorju, cena brez DDV, stopnja DDV in cena z DDV. V Excelovem dokumentu »Predračun – preiskave«, zavihek »Zahteve«, je naročnik navedel navodila za izpolnjevanje dokumenta Cenik:
»Ponudnik v zavihku CENIK navede seznam vseh reagentov, kontrol, kalibratorjev in raztopin, s kataloškimi številkami, pakiranjem, stabilnostjo na analizatorju in predvidene letne količine za celotni razpisan material (količine so okvirne-letne)
Pri vsakem posameznem materialu, potrebnem za izvajanje preiskav, mora ponudnik v CENIKU obvezno navesti (ločeno za vsako vrsto materiala-delne vsote):
- naziv materiala,
- predvideno količino,
- proizvajalca,
- kataloška številka,
- pakiranje,
- stabilnost reagenta na analizatorju v dnevih.
Ponudnik mora v ponudbi predložiti tudi spremne liste za vse preiskave«.

V Ceniku je naročnik uvodoma zapisal:
»Ponudnik vstavi potrebno število vrstic za vnos kontrolnih materialov, kalibratorjev in vseh ostalih potrošnih materialov pri vsaki posamezni preiskavi. V primeru, da ponudnik ni navedel kateregakoli materiala, potrebnega za izvedbo preiskave, ga je dolžan dobavljati brezplačno.«

V zvezi z izpolnjevanjem Cenika je naročnik na Portalu javnih naročil na vprašanje »Cenik potrebnih materialov za izvedbo preiskav, predvidena količina glede na število preiskav; ali lahko vpisujemo parcialna (npr. 1,67 kos), ne cela pakiranja. Proizvajalci imamo v posameznem pakiranju različno število testov, ki se ne pokrijejo v celo število pakiranj, glede na vaše letne potrebe« odgovoril »Ponudnik vpiše celo število, saj naročnik ne more kupiti polovico pakiranja« (vprašanje in odgovor sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 8.8.2016 ob 15.49 uri). Izpostavljen odgovor naročnika, skladno 67. členom ZJN-3, šteje kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Iz izpostavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja jasna naročnikova zahteva, da ponudniki v Ceniku navedejo ves material, potreben za izvedbo posameznih (vrst) preiskav, pri čemer ponudniki v Ceniku v zvezi s predvideno količino glede na število preiskav vpišejo cela števila, kar posledično tudi pomeni, da so morali ponudniki vpisati cene (brez in z DDV) za cela pakiranja. Naročnikovega navodila za izpolnjevanje Cenika, da morajo ponudniki v Ceniku navesti »za vsako vrsto materiala-delne vsote«, ni mogoče razumeti na način, da je naročnik dovolil, da ponudniki upoštevajo celotno pakiranje glede na vse zahtevane preiskave, ta cela pakiranja pa lahko razdelijo glede na posamezne vrste preiskav, kot to zatrjuje izbrani ponudnik. Ne le, da je naročnik na Portalu javnih naročil izrecno zahteval vpis celih števil (in ne da pri izpolnjevanju Cenika upoštevajo cela števila pakiranj), pač pa se po presoji Državne revizijske komisije naročnikova navedba »delne vsote« nanaša na dejstvo, da količina materiala, ki ga ponudniki navedejo v Ceniku, ni celotna količina materiala, ki je predmet tega javnega naročila, saj so ponudniki morali vpisati količino potrebnega materiala za izvajanje posameznih vrst preiskav za obdobje enega leta, medtem ko naročnik naroča reagente in potrošni material, potreben za izvedbo posameznih preiskav, za obdobje petih let. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da je iz Cenika, ki se nahaja v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika, razvidno, da v njem kot predvidena količina glede na število preiskav niso vpisana le cela števila (npr. 22, 55), ampak tudi števila, na sedem decimalnih mest natančno (npr. 0,7986679, 0,0184843), gre ugotoviti, da izbrani ponudnik Cenika ni izpolnil skladno z zahtevami naročnika.

Med strankama ni sporno, da ugotovljena pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika do sprejema odločitve o oddaji naročila ni bila odpravljena. Skladno z določbami ZJN-3 je v določenih primerih dopuščeno dopolnjevanje, spreminjanje in pojasnjevanje ponudb. Skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ne sme dopolnjevati ali popravljati:
- svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena in ponudbe v okviru meril,
- tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
- tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Naročnik zatrjuje, da ugotovljene pomanjkljivosti v Ceniku izbranega ponudnika ni potrebno odpravljati, ker je Cenik zgolj informativne narave oz. da se je naročnik preko izpolnjenega Cenika seznanil zgolj s podatkom, kateri material je potreben za posamezno vrsto preiskav. Naročnik nadalje navaja, da v obravnavanem primeru ceno na enoto predstavlja cena ene preiskave, ki je navedena v Specifikaciji preiskav, in da podatki navedeni v Ceniku ne vplivajo na ceno na enoto oz. na ceno ene preiskave.

Izpostavljenim navedbam naročnika Državna revizijska komisija ne more slediti. V kolikor bi bil namen Cenika zgolj seznanitev naročnika z materialom, potrebnim za posamezno vrsto preiskav, potem je nelogična naročnikova zahteva, da ponudniki v Cenik vpišejo tudi predvideno količino materiala glede na število preiskav, kataloške številke materiala, pakiranje, stabilnost reagenta na analizatorju, ceno brez DDV, stopnjo DDV in ceno z DDV. Naročnik bi se namreč lahko seznanil z materialom, potrebnim za posamezno vrsto preiskav, če bi ponudniki v Cenik vpisali le potreben material (naziv, proizvajalca). Ker pa je naročnik zahteval, da ponudniki vpišejo ne le vrsto materiala, pač pa tudi predvideno količino materiala glede na število preiskav, ceno brez DDV, stopnjo DDV in ceno z DDV, je očitno, da se je naročnik želel »seznaniti« tudi s potrebno količino materiala in cenami potrebnega materiala.

Naročnikovih navedb, da je v obravnavanem primeru cena na enoto cena ene preiskave, ki je navedena v Specifikaciji preiskav, odstopljena spisovna dokumentacije ne potrjuje. Naročnik je v 1. členu Pogodbe o dobavi in montaži opreme in v 1. členu Pogodbe o dobavi reagentov in potrošnega materiala zapisal, da je predmet pogodbe zagotavljanje reagentov in potrošnega materiala, potrebnega za izvedbo posamezne preiskave, skladno z »obrazcem Predračun – preiskave.xls«. Skladno s 4. členom Pogodbe o dobavi reagentov in potrošnega materiala se izvajalec zaveže naročniku dobavljati reagente in potrošni material, potreben za izvedbo predvidenih preiskav. Naročnik je nadalje v 6. členu Pogodbe o dobavi reagentov in potrošnega materiala zapisal, da se dobava reagentov in potrošnega materiala, potrebnega za izvedbo posamezne preiskave, obračuna na podlagi posameznih naročil po cenah, navedenih v »obrazcu Predračun – preiskave.xls«, ki je priloga pogodbe. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da »obrazec Predračun – preiskave.xls« predstavlja Excelov dokument »Predračun – preiskave«, ki je, kot že navedeno, sestavljen iz treh dokumentov, med drugim Specifikacije preiskav in Cenika, na podlagi predstavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče zaključiti, ali bo naročnik potreben material naročal ob upoštevanju Specifikacij preiskav ali ob upoštevanju Cenika. Zato naročnik s sklicevanjem na 6. člen Pogodbe o dobavi reagentov in potrošnega materiala ne more utemeljiti (smiselnih) navedb, da v fazi izvajanja pogodbe naročal potrebni material glede na »eno oz. poljubno število posameznih preiskav«, po cenah, kot izhajajo iz Specifikacij preiskav, izvajalec pa mu bo dobavil reagente in potrošni material, ki je potreben za naročeno število preiskav.

Da bo naročnik reagente in potrošni material, potreben za izvedbo posameznih preiskav, naročal na način, da bo naročal material, ki je naveden v Ceniku, po cenah, ki so navedene v Ceniku, po presoji Državne revizijske komisije izhaja iz odgovora naročnika na Portalu javnih naročil. Naročnik je pojasnil, da morajo ponudniki v Cenik vpisati cela pakiranja, ker ne more kupiti le polovice pakiranja. To pomeni, da bo naročnik kupoval oz. naročal material, potreben za izvedbo posameznih preiskav, ki je predstavljen v Ceniku. Navedeno izhaja tudi iz 3. člena Pogodbe o dobavi reagentov in potrošnega materiala, v katerem je naročnik zapisal »Pogodbena cena, določena v tej pogodbi, velja za material naštet v obrazcu Predračun – preiskave.xls«. Ob upoštevanju, da je material, potreben za izvedbo posameznih preiskav, naveden v Ceniku, ki je del »obrazca Predračun – preiskave«, gre ugotoviti, da se pogodbena cena oz. vrednost, do katere bo naročnik naročal material, nanaša na podatke navedene v Ceniku oz. na potrošni material. Poleg tega se bo skladno s 5. členom Pogodbe o dobavi reagentov in potrošnega materiala prevzem blaga opravil z dobavnico, ki jo na podlagi pravilno izročenega »količinsko« in kakovostno ustreznega blaga podpišeta skrbnika pogodbe. Če bi namreč naročnik potreben material naročal glede na »število posameznih preiskav«, ni jasno, kako bi lahko preveril količinsko ustreznost dobavljenega blaga. Eno pakiranje potrošnega materiala se lahko namreč, po navedbah naročnika, uporabi za več istih vrst posameznih preiskav, kot tudi za več različnih vrst posameznih preiskav, zato bo eno pakiranje potrošnega materiala dobavljeno samo enkrat in ne bi bilo dobavljeno za vsako naročeno »število posameznih preiskav«.

Dodati še gre, da je naročnik v Ceniku uvodoma zapisal »V primeru, da ponudnik ni navedel kateregakoli materiala, potrebnega za izvedbo preiskave, ga je dolžan dobavljati brezplačno.« Iz navedenega ne izhaja, da so za naročnika relevantne zgolj cene ene preiskave, ki so navedene v Specifikaciji preiskav, saj v tem primeru naročniku izpostavljene zahteve niti ne bi bilo potrebno določiti. Že po naravi stvari je namreč logično, da če naročnik potreben material naroča glede na »število posameznih preiskav«, potem mu je ponudnik dolžan dostaviti ves material, ki je potreben za naročeno število posameznih preiskav, posledično pa se tudi ne bi postavilo vprašanje, po kakšni ceni bo ponudnik dobavljal material, ki ni naveden v Ceniku. V nasprotju z mnenjem naročnika, pa po presoji Državne revizijske komisija citirana zahteva, ki je umeščena v navodila za izpolnjevanje Cenika in ne v navodila za izpolnjevanje Specifikacij preiskav, le še potrjuje, da bo naročnik naročal material, potreben za izvedbo posameznih vrst preiskav, ki je naveden v Ceniku, po cenah, ki so navedene v Ceniku. V tem primeru je namreč relevantno, ali je ponudnik v Ceniku navedel ves material, potreben za izvedbo posameznih preiskav, kot tudi, po kakšni ceni bo dobavljal material, ki je sicer potreben za izvedbo posameznih preiskav, ni pa naveden v Ceniku.

Državna revizija komisija sicer pritrjuje naročniku, da ni smiselno, da bi ponudniki v okviru oblikovanja cene za eno preiskavo, ki je navedena v Specifikaciji preiskav, upoštevali ceno celotnega pakiranja, ampak je smiselno (ker je mogoče eno pakiranje materiala uporabiti več istih vrst posameznih preiskav, kot tudi za več različnih vrst posameznih preiskav), da v okviru oblikovanja cene za eno preiskavo upoštevajo material, ki bo dejansko potreben za eno preiskavo točno določene vrste preiskave. Vendar se navedeno nanaša na vprašanje, na kakšen način so ponudniki izpolnili Specifikacijo preiskav (kar v obravnavanem primeru ni sporno vprašanje), torej ali je izbrani ponudnik pravilno pripravil Specifikacijo preiskav, ampak je sporno, ali je izbrani ponudnik izpolnil Cenik skladno z zahtevami naročnika.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da ceno na enoto predstavlja cena ene enote (oz. pakiranja) materiala, potrebnega za izvedbo posameznih preiskav, ki so jo ponudniki navedli v Ceniku. Specifikacija preiskav (in tam navedena cena ene posamezne preiskave) je v obravnavanem primeru relevantna »zgolj« z vidika določitve ponudbene oz. pogodbene vrednosti, do katere bo naročnik v fazi izvajanja pogodbe naročal reagente in potrošni material, potreben za izvedbo posameznih preiskav, in z vidika vrednotenja ponudb v okviru meril za oddajo javnega naročila.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahteval, da ponudniki v Ceniku predstavijo bistvene elemente ponudbe (količine in cene), ki jih skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ni dopustno spreminjati. V kolikor bi se izbranemu ponudniku v obravnavanem primeru dovolilo, da šele po poteku roka za oddajo ponudbe predloži Cenik, izpolnjen skladno z navodili naročnika, bi to pomenilo, da bi izbrani ponudnik šele po poteku roka za oddajo ponudb naročniku predstavil predvideno količino materiala glede na število preiskav in ceno brez DDV za eno posamezno pakiranje potrebnega materiala. To bi pomenilo, da bi se izbranemu ponudniku dovolila sprememba ponujene količine in sprememba cene brez DDV na enoto, kar je, skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3, izrecno prepovedano.

Ker je naročnik, kljub pomanjkljivostim v Ceniku, predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, je naročnik kršil prvi odstavek 89. člen ZJN-3, ki določa, da naročnik odda naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3 (točka a) prvega odstavka 89. člena ZJN-3), in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena (točka b) prvega odstavka 89. člena ZJN-3).

Ker je potrebno zahtevku za revizijo ugoditi že ob upoštevanju, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo uspel izkazati, da naročnik ni imel podlage, da je iz razloga, ki ga je navedel v odločitvi o oddaji naročila, zavrnil vlagateljevo ponudbo kot nedopustno, in da je naročnik s tem, ko je predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, namesto da bi njegovo ponudbo zavrnil, kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3 (navedeni kršitvi naročnika pa tudi vplivata na pravni položaj vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila), Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala preostalih revizijskih navedb, saj njihova vsebinska presoja ne bi več vplivala na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila tako, da je razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila »Oprema za laboratorijsko diagnostiko Splošne bolnišnice Murska Sobota«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 4110/8/2016/, z dne 23.11.2016. Državna revizijska komisija ni razveljavila celotnega postopka oddaje javnega naročila, kot je to predlagal vlagatelj, saj za odpravo ugotovljenih kršitev naročnika, ki vplivajo na vlagateljev položaj v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, zadošča že razveljavitev odločitve o oddaji naročila in razveljavitev predhodno izvedenega postopka ni potrebna.

Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Državna revizijska komisija še dodaja, da naj naročnik pretehta, ali v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila oblikovani merili 1 in 2 dejansko merita cenovno oz. stroškovno ugodnost ponudb. Glede na oblikovani merili je namreč cenovno najbolj ugodna ponudba, katere vrednost v okviru merila 1 znaša 0,00 EUR, in to ne glede na višino ponudbene vrednosti, ki je relevantna v okviru merila 2. Kot primer gre tako navesti položaj, po katerem ponudnik, ki je določil ponudbeno vrednost, relevantno v okviru merila 1, v višini 0,00 EUR, prejeme 40 točk in lahko ponudi »poljubno« visoko ponudbeno vrednost, ki je relevantna v okviru merila 2 (in v kateri bi ponudnik upošteval stroške, ki so sicer upoštevni v okviru merila 1), saj tudi če bi v okviru merila 2 prejel le 0,01 točke, bi ta ponudnik v okviru merila 1 in 2 prejel 40,01 točke. Ostali ponudniki bi v tem primeru v okviru merila 1 in 2 lahko prejeli največ 30 točk (0 točk v okviru merila 1 in 30 točk v okviru merila 2), čeprav bi lahko bila njihova (skupna) ponudbena cena bistveno nižja od (skupne) ponudbene cene ponudnika, ki je ponudil ponudbeno vrednost, ki je relevantna v okviru merila 1, v višini 0,00 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potreben priznala strošek dolžne vplačane takse za postopke pravnega varstva v višini 25.000,00 EUR. Ni pa Državna revizijska komisija vlagatelju priznala »morebitnih ostalih stroškov, ki bi vlagatelju nastali tekom predrevizijskega in revizijskega postopka«, saj vlagatelj izpostavljenih stroškov v zahtevku za revizijo, kot tudi v vlogi z dne 12.1.2017 in v vlogi z dne 23.12.2016, ni opredeljeno navedel, kot to določa 70. člen ZPVPJN. Priglašeni stroški morajo namreč biti specificirani po vrsti in višini, vlagatelj pa ni navedel niti vrste stroškov niti njihove višine.

Državna revizijska komisija je skladno s 313. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, določila 15-dnevni rok za plačilo priznanih stroškov, ki teče od vročitve (prejema) tega sklepa naročniku (in ne 15-dnevni rok od pravnomočnosti odločitve, kot je to predlagal vlagatelj) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka. Skladno s 313. členom ZPP namreč rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Naročnik ne more izpolniti obveznosti oziroma priti v zamudo z njeno izpolnitvijo preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (ta je na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZPVPJN pravnomočna), s katero se odloči o njegovi obveznosti povračila stroškov.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 25.000,00 EUR, ki sta mu jih dolžna nerazdelno povrniti Ministrstvo za zdravje in Splošna bolnišnica Murska Sobota v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 20.12.2016, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, zahteval tudi povrnitev stroškov predrevizijskega postopka.

Ker izbrani ponudnik zahteva, da mu stroške postopka pravnega varstva povrne vlagatelj, vlagatelj pa mora izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, le v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila že ob upoštevanju navedene pravne podlage. Tudi sicer je treba ugotoviti, da izbrani ponudnik nastalih stroškov predrevizijskega postopka ni opredeljeno navedel, kot to določa šesti odstavek 70. člena ZPVPJN, kot tudi, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Posledično stroški v konkretnem primeru tudi niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 16.2.2017

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Laboratorijska tehnika Burnik, d.o.o. Skaručna, Skaručna 14A, 1217 Vodice,
- Odvetnik Gregor Zupančič, Mala ulica 5, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
- Splošna bolnišnica Murska Sobota, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.