018-002/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Številka: 018-002/2017-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »A-141/16; Izdelava PGD in PZI za cesto G2-108 Hrastnik-Zidani Most in deviacijo ceste G1-5 Rimske Toplice-Zidani Most-Radeče«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika GRAVITAS d.o.o., Vodnikov trg 5, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik mag. Matija Mauhler iz Ljubljane, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 1. 2. 2017

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 28. 10. 2016 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN006897/2016-B01, s popravki oziroma spremembami pod številkami objav JN006897/2016-K01 z dne 10. 11. 2016; JN006897/2016-K02 z dne 16. 11. 2016; JN006897/2016-K03 z dne 21. 11. 2016; JN006897/2016-K04 z dne 30. 11. 2016; JN006897/2016-K05 z dne 7. 12. 2016 ter JN006897/2016-K06 z dne 13. 12. 2016. V okviru prvotne objave javnega naročila je naročnik odgovore na zastavljena vprašanja potencialnih ponudnikov objavil dne 9. 11. 2016, 15. 11. 2016, 17. 11. 2016, 18. 11. 2016, 21. 11. 2016, 22. 11. 2016, 28. 11. 2016, 29. 11. 2016, 7. 12. 2016, 12. 12. 2016 ter 19. 12. 2016.

Predmetno naročilo je naročnik dne 29. 10. 2016 objavil tudi v Uradnem listu EU, in sicer pod številko objave 2016/S 210-381559, popravke oziroma spremembe pa pod številkami objav 2016/S 218-397367 z dne 11. 11. 2016; 2016/S 222-404773 z dne 17. 11. 2016; 2016/S 225-410312 z dne 22. 11. 2016; 2016/S 232-423023 z dne 1. 12. 2016; 2016/S 237-432023 z dne 8. 12. 2016 ter 2016/S 241-439726 z dne 14. 12. 2016.

Vlagatelj je pred potekom roka za predložitev ponudb dne 16. 12. 2016 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj je uvodoma zatrjeval, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija) krši načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen Zakona o javnem naročanju - Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3), načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), načelo sorazmernosti (8. člen ZJN-3) in določbe Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (Uradni list EU, št. L 94/2014; v nadaljevanju: Direktiva 2014/24/EU) v vsebini, da mora ureditev javnega naročanja oz. njegovo izvajanje temeljiti na načelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz PDEU. Nadalje je zatrjeval nezakonitost določbe razpisne dokumentacije št. 3.2.3.3 iz Navodil za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila) v delu, kjer je naročnik glede odgovornega vodje projekta postavil zahtevo, da ta oseba aktivno govori slovenski jezik, kot tudi določbe razpisne dokumentacije, št. 3.2.3.4 Navodil v delu, kjer je naročnik glede odgovornih oseb (projektanti/izdelovalci) postavil zahtevo, da te osebe, navedene pod zaporednimi številkami 2., 3., 4., 5., 5.a, 5.b, 6., 13. in 15., aktivno govorijo slovenski jezik. Vlagatelj je pojasnil, da je v zvezi s spornimi določbami razpisne dokumentacije naslovil na naročnika vprašanje, ta pa je s svojim odgovorom, objavljenim dne 12. 12. 2016 ob 13.52 uri na portalu javnih naročil, spremenil Navodila pod točko 3.2.3.4 na način, da je za odgovornega vodjo projekta in navedene odgovorne osebe ohranil zahtevo glede aktivnega govorjenja slovenskega jezika. V tej zvezi je vlagatelj navedel, da v skladu s prakso odločanja Državne revizijske komisije to ni objektivno opravičljivo, saj pomeni osebno diskriminacijo ponudnikov, pri čemer je ob zatrjevanju enakega dejanskega stanja citiral sklep, št. 018-340/2010-18 z dne 9. 2. 2011, zavrnil pa je tudi naročnikova pojasnila glede neprimernosti sporazumevanja po tolmaču, ki jih je je ta podal v objavljenem odgovoru na portalu javnih naročil. Navedel je, da se naročnik v odgovoru pavšalno sklicuje na Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, ki vsebuje programsko normo o spoštovanju nacionalne identitete držav članic oz. varstvo uradnega nacionalnega jezika države, saj mu v svojem odgovoru ni pojasnil zakaj oz. kako bi se s postavljeno zahtevo varovalo slovenski jezik. Kot bistveno izpostavlja dejstvo, da izvajalec javnega naročila ne bo opravljal oblastvene funkcije, kot tudi, da morajo vsi poslovni subjekti z registrirano dejavnostjo na območju Republike Slovenije poslovati s strankami v slovenskem jeziku, na tak način pa se zagotavlja tudi varstvo in spoštovanje slovenskega jezika. V tej zvezi je še navedel, da sporna naročnikova zahteva ne počiva v objektivno opravičljivem razlogu, izhajajoč tudi iz prakse sodišča EU. Ker iz razpisne dokumentacije predmetnega naročila izhaja, da »[….] morajo biti vodja projekta in odgovorne osebe vpisane v imenik pooblaščenih inženirjev pristojne poklicne zbornice v Republiki Sloveniji (IZS, ZAPS), oziroma za ta vpis izpolnjuje predpisane pogoje [….]« vlagatelj zaključuje, da so zahteve po znanju slovenskega jezika, oziroma po predložitvi potrdil, ki izkazujejo stopnjo znanja slovenskega jezika, nedopustne, kar je utemeljeval z odločitvijo Državne revizijske komisije, št. 018-329/2011-8 z dne 8. 11. 2011. Vlagatelj je izpostavil, da izvajalec lahko za namen komunikacije nastopa s prevajalcem ali tolmačem, kot tudi, da za strokovnjake oz. osebe vpisane v IZS oz. ZAPS izkazovanje znanja slovenskega jezika s posebnim potrdilom (določene stopnje) ni potrebno in predlagal, da naročnik določi nov rok za predložitev ponudb, ter zahteval povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je dne 29. 12. 2016 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi odločitve je uvodoma navedel, da dvomi v obstoj vlagateljeve aktivne legitimacije in v tem delu predlagal, da Državna revizijska komisija odloči o izkazu vlagateljeve aktivne legitimacije. V nadaljevanju je pojasnil, da vlagatelj dejstev v zahtevku ni navedel določno, ampak zgolj posredno s sklicevanjem na nekatere odločitve Državne revizijske komisije, te pa so temeljile na drugačnem dejanskem stanju, pri čemer ni razvidna vsebinska povezanost z obravnavano zadevo, zato v tej zvezi meni, da vlagatelj ni izpolnil trditveno – dokaznega bremena z jasno argumentacijo. Dalje je navedel, da je pogoj v točkah 3.2.3.3 in 3.2.3.4 Navodil postavljen smiselno in sorazmerno s predmetom javnega naročila in poudaril, da zahteva hitro, učinkovito in neposredno komunikacijo v velikem obsegu med njim in ostalimi deležniki, v tej zvezi pa je obširneje navedel tudi glavne naloge izvajalca, konkretno pa tudi odgovornega vodje projekta in odgovornih oseb, od katerih se pričakuje strokovno zahtevna, intenzivna in obsežna komunikacija z javnostmi. Navedeno bi bilo z angažiranjem tujca ali pritegnitvijo tolmača težko, komunikacija po pošti ali telefonu z njimi pa nemogoča. Naročnik meni, da stopnja znanja slovenskega jezika na ravni B2 ni pretirana, saj gre za potreben nivo znanja le za tiste kadre, ki bodo morali tekom izvajanja predmetnega naročila z njim neposredno sodelovati. Glede zatrjevane nedopustnosti zahteve po znanju slovenskega jezika ob hkratni zahtevi po vpisu v imenik pooblaščenih inženirjev pristojne poklicne zbornice v Republiki Sloveniji (IZS, ZAPS) je navedel, da vpisa v imenik pooblaščenih inženirjev ni mogoče enačiti z znanjem slovenskega jezika, znanje slovenskega jezika pa tudi ni navedeno kot pogoj za priznanje poklicne kvalifikacije, zato vpis v imenik pooblaščenih inženirjev ne more nadomestiti potrdila o znanju slovenskega jezika za tujce, predvsem pa ne potrdila o določeni stopnji znanja na nivoju B2.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 3. 1. 2017, ki jo je dopolnil z vlogo z dne 10. 1. 2017, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN odstopil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v odločanje.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 11. 1. 2017 opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi se opredeljuje do naročnikovih trditev in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Ob izraženem naročnikovem dvomu glede vlagateljeve aktivne legitimacije Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja sledeče: Vlagatelj ni zagovornik javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZPVPJN v povezavi z drugo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN), zato je obstoj njegove aktivne legitimacije treba ugotavljati v okviru prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, ki določa, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za (med drugim) sklenitev okvirnega sporazuma in ji je bila ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Naročnik nima dvoma glede vlagateljevega interesa, ki je prvi izmed kumulativno določenih elementov aktivne legitimacije iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, pač pa ima dvom glede drugega elementa aktivne legitimacije iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, ki se nanaša na vsaj možnost nastanka škode zaradi domnevnih kršitev.

Državna revizijska komisija opozarja, da gospodarski subjekt ni nujno oškodovan le v primeru, če mu je zaradi naročnikovih ravnanj (ki se kažejo kot določitev spornih določb razpisne dokumentacije) onemogočeno sodelovanje v postopku javnega naročanja. Gospodarski subjekt bi lahko bil oškodovan tudi v primeru, ko mu naročnikova ravnanja sicer ne preprečujejo sodelovanja v postopku javnega naročanja, vendar pa mu nalagajo obveznosti, zaradi katerih meni, da mu npr. neupravičeno manjšajo možnost pridobitve javnega naročila (npr. da ne bi bil konkurenčen, če bi moral ravnati na način, kot ga je določil naročnik) ali pa imajo zahteve odvračilno naravo. Že iz prve predpostavke aktivne legitimacije iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN je mogoče razbrati, da je interes gospodarskega subjekta v dodelitvi javnega naročila oziroma sklenitvi okvirnega sporazuma, ne pa le v sodelovanju v postopku javnega naročanja. Tako je treba upoštevati, da lahko škodo izkaže tudi gospodarski subjekt, ki ima neupravičeno otežen položaj za pridobitev javnega naročila oziroma sklenitev okvirnega sporazuma. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj izkazal aktivno legitimacijo, zato je v nadaljevanju vsebinsko obravnavala zahtevek za revizijo.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je pogoj aktivnega govorjenja slovenskega jezika za odgovornega vodjo projekta in nekatere projektante oz. izdelovalce, določen v skladu z določbami ZJN-3.

V postopku javnega naročanja naročnik postavi pogoje za sodelovanje z namenom ugotavljanja sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila. Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in je izključne narave. Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:
 ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
 ekonomski in finančni položaj;
 tehnično in strokovno sposobnost.

Konkretne vsebine pogojev za sodelovanje ZJN-3 ne določa, pač pa zahteve za sodelovanje konkretno opredeli naročnik. Pri tem naročnik ni povsem avtonomen, saj lahko skladno z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnično in strokovno sposobnost za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti, v zvezi s katero vlagatelj naročniku očita kršitve, deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Pri določitvi zahtev mora naročnik upoštevati tudi načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3), načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člena ZJN-3) in načelo sorazmernosti (8. člen ZJN-3).

Na kakšen način morajo ponudniki izkazati izpolnjevanje pogojev za sodelovanje, določi naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Kot izhaja iz njenih relevantnih določb, je naročnik v točkah, št. 3.2.3.3 in 3.2.3.4 Navodil (»Pogoji za sodelovanje«), ob upoštevanju spremembe št. 4 (objava dne 30. 11. 2016 na portalu javnih naročil, pod št. JN006897/2016-K04, in dne 1. 12. 2016 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. 2016/S 232-423023, v nadaljevanju: sprememba št. 4) in spremembe št. 6 (objava dne 13. 12. 2016 na portalu javnih naročil, pod št. JN006897/2016-K06, in 14. 12. 2016 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2016/S 241-439726, v nadaljevanju: sprememba št. 6), ki sta z objavo postali del razpisne dokumentacije (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3), določil zahtevo za tehnično in strokovno sposobnost, pri čemer je v točki, št. 3.2.3.3 Navodil zahteval, da mora biti zagotovljen odgovorni vodja projekta, ki izpolnjuje (med drugim) naslednji zahtevi:
»[…..]
 vpisan je v imenik pooblaščenih inženirjev pristojne poklicne zbornice v Republiki Sloveniji (IZS), oziroma za ta vpis izpolnjuje predpisane pogoje
 aktivno govori slovenski jezik. Šteje se, da oseba aktivno govori slovenski jezik, če je državljan Republike Slovenije ali je zahtevano formalno izobrazbo pridobila v Republiki Sloveniji. V nasprotnem primeru mora ponudbi priložiti dokazilo, izdano s strani ustrezno pooblaščene institucije o znanju slovenskega jezika na nivoju B2, v skladu s Common European Framework of Reference for Languages – CEFRL […..]«.

Dalje je naročnik v točki, št. 3.2.3.4 Navodil določil, da morajo biti zagotovljene odgovorne osebe (projektanti/izdelovalci), kot so navedene v podrobni specifikaciji naročila (priloga I) v točkah od 1 do 27, pri čemer morajo odgovorne osebe (med drugim) izpolnjevati naslednjo zahtevo: »[…..]
 vpisani so v imenik pooblaščenih inženirjev pristojne poklicne zbornice v Republiki Sloveniji (IZS, ZAPS), oziroma za ta vpis izpolnjujejo predpisane pogoje »[…..].

Naročnik je dalje za projektante oz. izdelovalce (načrtov gradbenih konstrukcij), navedene pod zaporednimi številkami 2., 3., 4., 5.a, 5.b, 6., 13. in 15 tudi zahteval, da navedene osebe

 »[…..] aktivno govori[jo] slovenski jezik. Šteje se, da oseba aktivno govori slovenski jezik, če je državljan Republike Slovenije ali je zahtevano formalno izobrazbo pridobila v Republiki Sloveniji. V nasprotnem primeru mora ponudbi priložiti dokazilo, izdano s strani ustrezno pooblaščene institucije o znanju slovenskega jezika na nivoju B2, v skladu s Common European Framework of Reference for Languages – CEFRL […..]«.

Kot navedeno, naročnik sporno zahtevo za tehnično in strokovno sposobnost v določbe razpisne dokumentacije sprva ni vključil, ga je pa dodal s spremembo št. 4 za odgovornega vodjo projekta (točka št 3.2.3.3 Navodil) in odgovorne osebe (točka št. 3.2.3.4 Navodil), navedene pod zaporednimi številkami od 1 do 27 iz podrobne specifikacije naročila - priloga I (v nadaljevanju: priloga I). Naročnik je z odgovorom na portalu javnih naročil, objavljenim dne 12. 12. 2016 ob 13.52 uri, spremenil Navodila pod točko št. 3.2.3.4. – sprememba št. 6, na način, da je zahtevo glede aktivnega govorjenja slovenskega jezika ohranil le še za odgovorne osebe, navedene pod zaporednimi številkami 2., 3., 4., 5.a, 5.b, 6., 13. in 15. iz priloge I, ni pa sledil predlogu ponudnika, objavljenem v njegovem vprašanju dne 12. 12. 2016 ob 13.52 uri, da se zahtevo glede aktivnega znanja slovenskega jezika razveljavi za odgovornega vodjo projekta in vse odgovorne osebe (točki št 3.2.3.3 in 3.2.3.4 Navodil).

Iz citirane sporne zahteve za tehnično in strokovno sposobnost je razvidno, da je naročnik določil zahtevo po aktivnem govorjenju slovenskega jezika, pri čemer šteje ta pogoj kot izpolnjen v primeru, da je oseba državljan Republike Slovenije ali pa je zahtevano formalno izobrazbo (strokovno poklicno kvalifikacijo) pridobila v Republiki Sloveniji. Za tujce, ki so zahtevano formalno izobrazbo pridobili v tujini, zahteva znanje slovenskega jezika na ravni B2, v skladu s skupnim evropskim jezikovnim okvirjem – CEFR, ki opredeljuje skupne referenčne ravni znanja jezika.

Vlagatelj je v zvezi sporno zahtevo za tehnično in strokovno sposobnost iz točk št. 3.2.3.3 in 3.2.3.4 Navodil s sklicevanjem na odločitve Državne revizijske komisije navedel razloge za zatrjevanje, da ta ni zakonit, vendar pa vlagatelj, kot to ugotavlja že naročnik, v zahtevku za revizijo tega ni ustrezno konkretiziral, glede vlagateljevih navedb, da je kot vodilni partner želel oddati ponudbo skupaj še z dvema subjektoma hrvaškega prava, ki zaposlujeta osebe, ki ne obvladajo slovenskega jezika, pa je glede teh novih dejstev v vlogi z dne 11. 1. 2017 sicer prekludiran. Vlagatelj se sklicuje na sklep, št. 018-340/2010-18 z dne 9. 2. 2011, vendar pa spregleda, da dejansko stanje v luči objektivne opravičljivosti postavljenega pogoja ni primerljivo iz razloga, ker je bil takrat določen drugačen pogoj, in sicer v vsebini, da mora odgovorni vodja projekta obvladati slovenski jezik, kar ni primerljivo s postavljenim pogojem v obravnavani zadevi, kjer je naročnik določil, da mora ponudnik za to osebo predložiti dokazilo o znanju slovenskega jezika na stopnji B2. Državna revizijska komisija je že v zadevi, št. 018-340/2010-18, zapisala, da zahteve po tem, da določena oseba (strokovnjak) obvlada slovenski jezik, ter zahteve, da določena oseba (strokovnjak) zna jezik (zgolj) s tisto stopnjo, ki je potrebna za opravljanje reguliranega poklica oziroma dejavnosti, ni možno enačiti.

Prav tako gre ugotoviti, da dejanskega stanja iz sklepa, št. 018-329/2011-8 z dne 8. 11. 2011, ni mogoče aplicirati na obravnavano zadevo, saj je tedanji naročnik glede na svoje potrebe opustil zahteve v zvezi z znanjem slovenskega jezika, ki bi ga bilo potrebno izkazati s posebnim dokazilom in je štel, da strokovnjak vpisan v imenik IZS ali ZAPS izpolnjuje vse za vpis zahtevane pogoje. Državna revizijska komisija je v navedenem sklepu tudi zapisala, da naročnik lahko zahteva, da ponudniki izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede kadrov, upoštevajoč omejitve (z npr. načelom sorazmernosti) pa določijo nek minimalni pogoj in zahtevajo, da ponudniki izkažejo, da ga izpolnjujejo. Vendar v primeru, če naročnik v postopku oddaje javnega naročila ne določi nekega pogoja, ki ga kot obveznega pri izvajanju storitve določa področna zakonodaja, in ne zahteva, da ponudniki že v ponudbi izkažejo, da ga izpolnjujejo, to ne pomeni, da izvajalcu (tj. izbranemu ponudniku, ki po pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z naročnikom sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila) tega pogoja ne bo treba izpolnjevati pri izvajanju pogodbe o izvedbi javnega naročila.

Kot izhaja iz prvega odstavka 7. člena Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (Uradni list RS, št. 39/16, v nadaljevanju: ZPPPK) mora strokovnjak, ki mu je v Republiki Sloveniji priznana poklicna kvalifikacija za opravljanje reguliranega poklica, za potrebe opravljanja reguliranega poklica znati slovenski jezik. Med strankami ni sporno dejstvo, da se odgovorni vodja projekta in odgovorne osebe uvrščajo med regulirane poklice v Republiki Sloveniji, pri čemer je naročnik že v odgovoru, objavljenim dne 12. 12. 2016 ob 13.52 uri na portalu javnih naročil, obsežneje pa v sklepu, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, prepričljivo utemeljil svoje argumente glede postavljene zahteve za tehnično in strokovno sposobnost.

Naročnik je obširno pojasnil, da se bo izvajal strokovno zahteven, vsebinsko in časovno obsežen projekt, v katerega bo vključenih veliko število strokovnjakov z različnih področij in z različnimi nalogami, komunicirali in sodelovali pa bodo s strokovno in z laično javnostjo ter organi na različnih ravneh in v različnih (u)pravnih postopkih.

Slediti gre argumentom naročnika, da so v obravnavanem primeru obveznosti izvajalca povezane s potrebo po hitri, učinkoviti in neposredni komunikaciji med njegovimi strokovnjaki in drugimi deležniki, določene pa so v velikem obsegu, zaradi česar je naročnik upravičen zahtevati znanje slovenskega jezika zahtevane stopnje na podlagi objektivno opravičljivih in strokovno utemeljenih razlogov, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila. Posledično temu bodo morali določeni kadri izvajati obsežno komunikacijo, pri čemer je naročnik od projektanta oz. izvajalca izrecno zahteval sodelovanje v postopkih recenzij in revizij, ter v vseh upravnih postopkih za izdajo dovoljenj v okviru projektantskega nadzora. Izvajalec bo moral biti naročniku za pojasnila glede izdelave projektne dokumentacije kadar koli na voljo in v stalnem stiku na relaciji geomehanik - projektant - predstavnik naročnika (inženir), ter na razpolago za sodelovanje na koordinacijskih sestankih pri naročniku in strokovni službi za področje geologije. Od izvajalca naročnik zahteva komunikacijo in usklajevanje tudi s strokovnjaki drugih strok s področja varstva narave, kulturne in arheološke dediščine, železniškega prometa, energetike, vodnogospodarskih ureditev, ekologije, dalje tudi s soglasodajalci in vsemi pravnimi ali fizičnimi osebami, od katerih bo za uspešno izvedbo dejanj v okviru projektiranja potrebno pridobiti dovoljenja, soglasja ali informacije, prav tako pa pričakuje tudi sodelovanje na morebitnih odškodninskih obravnavah. Ob ugotovljenem je mogoče kot prepričljivo sprejeti naročnikovo stališče, da vseh navedenih nalog ni možno izpolniti kvalitetno, če ključni kader slovenskega jezika ne obvlada na ustrezni stopnji. Naročnik je izrazil upravičen zadržek glede sporazumevanja s pomočjo konsekutivnega tolmača. Pojasnil je, da glede na strokovne vsebine iz več področij za zagotavljanje hitrega in učinkovitega naročila to ni primerno, kot praktičen primer pa je navedel problem daljše komunikacije, vprašljivost tolmačeve stalne prisotnosti, podražitev naročnikovega dela ob upoštevanju, da njegov kader ne bo angažiran v optimalni meri, kot tudi problem tolmačevega dobrega poznavanja strokovne terminologije. Iz naročnikovih argumentov je razvidno, da izpostavlja prednosti neposredne komunikacije v slovenskem jeziku izhajajoč iz operativnih razlogov, čemur pa vlagatelj argumentirano ne nasprotuje. Razvidno je, da naročnik sporno zahtevo za tehnično in strokovno sposobnost ni določil z namenom diskriminacije ponudnikov, temveč zaradi razlogov, ki so povezani z izvajanjem predmeta javnega naročila, zato njegova zahteva glede govorjenja slovenskega jezika na stopnji B2, ob upoštevanju, da predstavljata višji nivo znanja še stopnji C1 in C2 ni pretirana. Izpostavljena zahteva za tehnično in strokovno sposobnost je ob dejstvu, da izvajalec ne bo izvajal kakšnih oblastnih upravičenj, smiselno povezana in sorazmerna s predmetom javnega naročila, vlagatelj pa se razvidno zaveda tudi obveznosti, da je zavezan v Republiki Sloveniji poslovati v slovenskem jeziku.

Ob zapisanem Državna revizijska komisija še ugotavlja, da - v nasprotju z izraženim stališčem vlagatelja - vpis kadrov v imenik pooblaščenih inženirjev pristojne poklicne zbornice v Republiki Sloveniji (IZS, ZAPS), ob izpolnjevanju pogojev za tak vpis, nikakor ne pomeni tudi tega, da tem osebam zato ni potrebno obvladati slovenskega jezika, saj vpis v imenik pooblaščenih inženirjev pristojne poklicne zbornice sovpada (zgolj) s priznavanjem poklicnih kvalifikacij, teh pa z znanjem nacionalnega jezika na področju reguliranih poklicev ni mogoče enačiti. In še, kot izhaja iz drugega odstavka 7. člena ZPPPK, se preverjanje znanja jezika lahko izvede šele po priznanju poklicne kvalifikacije oz. vpisu v ustrezen imenik, zakon ki na novo ureja področje priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (ZPPPK) pa je bil sprejet na podlagi direktive 2013/55/EU v letu 2016.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija na podlagi revizijskih navedb vlagatelja ni ugotovila, da bi bile naročnikove zahteve za tehnično in strokovno sposobnost iz točk št. 3.2.3.3 in 3.2.3.4 Navodil v nasprotju z določili 76. in 77. člena ZJN-3, niti da bi bile v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3), načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) ali z načelom sorazmernosti (8. člen ZJN-3), kot tudi ni ugotovila kršitev Direktive 2014/24/EU.

Poleg navedenega je vlagatelj zatrjeval tudi kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Kot pa je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, omenjeno načelo prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa, ki se kaže v racionalni porabi javnofinančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno ter kakovostjo kupljenega blaga oziroma naročenih storitev in/ali gradenj. Posamezen ponudnik se zato že po naravi stvari v revizijskem postopku praviloma ne more uspešno sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj ponudnik z zahtevkom za revizijo, vloženim v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, ščiti svoj lastni ekonomski interes, medtem ko lahko pravno varstvo javnega interesa v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZPVPJN uveljavljajo zagovorniki javnega interesa, med katere je na podlagi drugega odstavka 6. člena ZPVPJN šteti ministrstvo, pristojno za javna naročila, Računsko sodišče Republike Slovenije, organ, pristojen za varstvo konkurence, ter organ, pristojen za preprečevanje korupcije. Ker vlagatelja torej ni mogoče opredeliti kot zagovornika javnega interesa, slednji nima aktivne legitimacije za obravnavo navedb, podanih v povezavi z zatrjevano kršitvijo načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

Glede stališča naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo o zlorabi pravice do pravnega varstva, kot jo opredeljuje drugi. odstavek 21. člena ZPVPJN, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni izkazal, da je vlagatelj s tem, ko je vložil zahtevek za revizijo, morebiti zlorabil svoje pravice, ki jih ima po ZPVPJN (z namenom škodovati naročniku (oziroma drugim) ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem). Takšnega zaključka v konkretnem primeru ni napravila niti Državna revizijska komisija. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da razlogov za izrek denarne kazni vlagatelju po 21. členu ZPVPJN ni.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da vlagatelj v okviru revizijskih navedb ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 1. 2. 2017

Predsednica senata
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
– Odvetnik mag. Matija Mauhler, Mala ulica 5/VII, Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
 v spis zadeve, tu