018-008/2017 Dom upokojencev Podbrdo

Številka: 018-008/2017-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sukcesivna dobava pralnih sredstev« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba KIMI d.o.o., Planjava 1, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom upokojencev Podbrdo, Podbrdo 33, Podbrdo (v nadaljevanju: naročnik), dne 07.02.2017

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji naročila št. III-100000/2016-100, z dne 13.12.2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 845,94 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 04.11.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 007005/2016-W01. Naročnik je dne 13.12.2016 sprejel Odločitev o oddaji naročila št. III-100000/2016-100, s katero je javno naročilo oddal v izvedbo družbi ECOLAB d.o.o., Vajngerlova 4, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da vlagateljeva ponudba ni skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Naročnik je preverjal obe vlagateljevi referenci, pri čemer je bila ena referenca potrjena, za drugo referenco pa potrditve ni prejel. Iz obrazložitve tudi izhaja, da je vlagatelj v ponudbi predložil poročilo inštituta iz Nemčije, v katerem inštitut navaja kombinacijo štirih sredstev pri enokopelnem pranju, vlagatelj pa je v ponudbenem predračunu navedel le tri. Naročnik je v zvezi s tem pridobil strokovni mnenji zunanje neodvisne institucije. Iz njiju je razvidno, da izsledki poročila lahko vzdržijo le pod pogojem, če so izpolnjeni vsi v testnem poročilu navedeni pogoji. Ker vlagatelj pri doziranju sredstev ni upošteval vseh v poročilu navedenih pogojev, njegova ponudba ni dopustna.


Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 20.12.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi oziroma podredno, da se mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ter se mu dovoli, da po opravljenem vpogledu dopolni zahtevek za revizijo. V obeh primerih zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da je naročnik z izločitvijo njegove ponudbe kršil razpisno dokumentacijo in določila Zakona o javnem naročanju (Uradni lis RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki se nanašajo na dopustnost ponudbe ter zlasti tudi načelo enakopravnosti. Navaja, da je naročnik kljub temu, da je dvomil le v eno izmed predloženih referenc, preveril obe referenci, pri čemer v izpodbijani odločitvi ni navedel, pri kateri referenci ni dobil potrditve. Z navedenim je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 47. člena ZJN-3 in v nasprotju s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3. Vlagatelj opozarja, da njegova ponudba ne more biti nedopustna iz razloga, ker naročnik ni prejel odgovora referenčnega naročnika v roku, ki mu ga je postavil, saj gre pri tem za okoliščino na katero vlagatelj nima vpliva. Vlagatelj sklepa, da je imel naročnik v mislih referenco referenčnega naročnika Karat servis d.o.o., Ljubljana. Vlagatelj zatrjuje, da je referenčni naročnik dne 07.12.2016 naročniku telefonsko potrdil resničnost vseh podatkov iz sporne reference, nato pa mu je naročnik postavil nerazumno kratek (enodnevni) rok za predložitev pisnih potrdil. Da je zgolj enodnevni rok prekratek, pa je odločila tudi že Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-199/2016. Vlagatelj še navaja, da je v ponudbi predložil poročilo (Expert report) inštituta Institute for Hygiene and Microbiology - Dr. Brill + Partner GmbH iz Nemčije, z dne 04.11.2011. V tem poročilu je vsebovana vlagateljeva certificirana receptura za kemotermično dezinfekcijo pri temperaturi na in nad 60º C, pri predpisanem flotnem razmerju 1:4 in času pranja 15 min: 1.) Perikim Oxy: 1,2 ml/1 lit vode oz. 4,8 ml/1kg perila, 2.) Perikim T: 0,8 ml/1 lit vode oz. 3,2 ml/1kg perila, 3.) Perikim L: 1,3 ml/1 lit vode oz. 5,2 ml/1kg perila in 4.) Perikim C: 1 ml/1 lit vode oz. 4 ml/1kg perila. Vlagatelj navaja, da je že tekom pojasnjevanja svoje ponudbe navedel, da je certifikat za kemotermično dezinfekcijo narejen z dvema namenoma. Prvi namen testiranja je v doseganju učinkovite kemotermične dezinfekcije, za kar zadostuje kombinacija dveh sredstev. Ob tem je vlagatelj testiral tudi kompatibilnost in hkratno učinkovitost dezinfekcije v pralnih recepturah z drugimi pralnimi sredstvi (Perikim L in C), kar predstavlja drugi namen testiranja. Naročnik je v zvezi s tem pridobil dve mnenji, pri čemer iz mnenja, z dne 07.12.2016, izhaja točno to, kar je tudi vlagatelj navedel v svojem pojasnilu, in sicer, »da je zelo pomembna koncentracija uporabljenega pralnega sredstva (Perikim T) in razkuževalnega sredstva (Perikim Oxy), saj ti dve sredstvi zagotavljata rezultat primerne čistosti in razkuženosti opranega perila (ne glede na temperaturo pranja)«. Navedeno potrjuje tudi dodatna strokovna izjava »Additional Expert Statement«, z dne 15.12.2016, v kateri Dr. Florian H.H. Brill navaja, da certificirana receptura za keomotermično dezinfekcijo na 40ºC, ki jo zagotavlja vlagatelj s kombinacijo dveh ponujenih sredstev (Perikim Oxy in Perikim T), verjetno zagotavlja kemotermično dezinfekcijo tudi na temperaturi 70ºC. Vlagatelj še opozarja, da je naročnik kršil tudi načelo enakopravne obravnave, saj imata ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika Inter Koop d.o.o. istovrstne napake. Kljub temu, da je naročnik na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika nezakonito prekril nazive oziroma recepture ponujenih izdelkov, je vlagatelj izračunal koncentracije ponujenih sredstev. Ponujene recepture niso skladne s certificiranimi recepturami po standardih RKI oziroma VAH/DGHM. Vlagatelj navaja, da je iz javno dostopnih podatkov razvidno, da ima izbrani ponudnik na VAH/RKI listi vpisanih več dezinfekcijskih sredstev. Ker vlagatelju ni bilo omogočen vpogled v ponujena pralna sredstva, navaja podatke za Ozonit Performance, za katerega sklepa, da ga je ponudil izbrani ponudnik. Vlagatelj navaja, da je najnižja po RKI certificirana receptura s sredstvom Ozonit Performance sledeča: 1.) Ozonit Performance: 0,7 ml/1 lit vode = 3.5 ml/1 kg perila (predpisano flotno razmerje 1:5), 2.) Turbo Plus: 0,8 ml/1 lit vode = 4 ml/1 kg perila (predpisano flotno razmerje 1:5), 3.) Turbo Break: 0,5 ml/1 lit vode = 2,5 ml/1 kg perila (predpisano flotno razmerje 1:5), 4.) Temperatura pranja: 60ºC, 5.) Čas pranja: 10 min. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik ponudil recepture z nižjimi koncentracijami, ta odstopanja pa je možno ugotoviti z vpogledom v njegov ponudbeni predračun, konkretno v tiste dele, ki se nanašajo na 3, 6, 7, 8, 9, 10 in 11 program. Hkrati je mogoče sklepati tudi na neustreznost temperatur pranja v programih 7, 10, 11 in 12, saj tovrstno perilo ne prenese tako visoke temperature pranja, kot jo zahteva sredstvo Ozonit Performance. Vlagatelj navaja, da je naročnik pri izbranem ponudniku dovolil odstopanje ponujenih receptur od tistih, ki jih je certificiral. Kršitev načela enakopravne obravnave pa prav tako potrjuje dejstvo, da so tudi v ponujenih pralnih sredstvih ponudnika Inter Koop d.o.o. odstopanja od receptur, za katere je izkazal certifikacijo. Vlagatelj sklepa, da je naveden ponudnik ponudil sredstva proizvajalca Christeyns. Produkti navedenega proizvajalca (ki so registrirani po recepturah VAH/RKI) so cenovno neugodni, zaradi česar jih ni mogoče ponuditi po ceni, ki jo je ponudil ponudnik Inter Koop d.o.o., Maribor.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 30.12.2016, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da njegova ponudba vključuje kombinacijo treh ustreznih izdelkov, ki so uvrščeni na eno izmed dopustnih list in omogočajo kemotermično dezinfekcijo perila pri 60 in 70ºC. Vlagateljeva ponudba pa (kot navaja naročnik) ne vključuje kombinacije treh sredstev (kot je zahtevala razpisna dokumentacija), temveč štiri sredstva, ki so v tehnologiji pranja napačno uporabljena, in sicer v dveh in ne v eni fazi pranja. Vlagateljeva ponudba ni dopustna, saj dokazuje ustreznost svoje ponudbe s kombinacijo štirih sredstev za kemotermično dezinfekcijo perila pri 60ºC in nato še s kombinacijo dveh pralnih sredstev za kemotermično dezinfekcijo perila pri 40ºC, medtem ko je bila zahteva iz razpisne dokumentacije nedvoumna - zahtevana je bila kombinacija treh ustreznih izdelkov za kemotermično dezinfekcijo perila pri 60 in 70ºC. Izbrani ponudnik oporeka vlagateljevi trditvi, da pralna sredstva, ki jih je ponudil, niso dozirana skladno z navedbami na RKI listi. Naročnik tega ni zahteval, poleg tega so vlagateljeve trditve hipotetične, saj mu vpogled v ta del ponudbe ni bil omogočen.

Naročnik je z dokumentom, z dne 12.01.2017, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Zatrjuje, da mu določilo tretjega odstavka 47. člena ZJN-3 ne prepoveduje preverjanja katerihkoli ponudbenih vsebin. Navaja, da vlagatelj pravilno ugotavlja, da se nepotrjena referenca nanaša na družbo Karat servis d.o.o., Ljubljana. Naročnik v zvezi s tem zatrjuje, da je ravnal po postopku iz razpisne dokumentacije, in potrditev reference iskal pri kontaktu, ki ga je navedel vlagatelj v ponudbi. Potrditve reference do sprejema sklepa, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, ni prejel. Naročnik zatrjuje, da je s kontaktno osebo (K.S.) telefonski razgovor opravil dne 08.12.2016. Povedal ji je, da preverja vlagateljevo referenco, a je slednja odgovorila, da se nahaja na terenu, in da je klic prejela med vožnjo. Zato je naročnika zaprosila, naj ji poizvedbo pošlje na elektronski naslov in da bo nanjo odgovorila še istega dne. Na poslano elektronsko je naročnik prejel kratek odgovor, ki se nanaša na poslovanje gospodarskega subjekta pred datumom vpisa v register. Naročnik je kontaktno osebo nato klical še trikrat (09.12.2016, 12.12.2016 in 13.12.2016), a se na klice ni odzvala. Poleg tega je neresnična tudi navedba kontaktne osebe o tem, da naj bi bil naročnik tudi s strani zaposlenih seznanjen z odsotnostjo kontaktne osebe. Naročnik še navaja, da je ustreznost ponujenih kombinacij sredstev za pranje pri postopkih kemotermične dezinfekcije pogojeval s predloženim certifikatom, ki potrjuje vpis ponujene kombinacije posameznega ponudnika na RKI oziroma na VAH listo. Naročnik je nato te pogoje omilil in na Portalu javnih naročil objavil spremembo. Z navedeno spremembo je dopustil predložitev certifikatov, ki dokazujejo, da so ponujeni izdelki testirani po standardih in metodah RKI oziroma VAH/DGHM, ki jih izdajajo ILAC MRA akreditirane mednarodne institucije za certificiranje po RKI ali VAH/DGHM metodi. Vlagatelj je predložil poročilo inštituta Institute for Hygiene and Microbiology - Dr. Brill + Partner GmbH iz Nemčije, iz katerega je razvidno, da je bila v enokopelnem postopku testirana kombinacija štirih sredstev. Naročnik je podvomil v dopustnost ponudbe, saj vlagatelj pri enokopelnem pranju postopke termične dezinfekcije izvaja s kombinacijo zgolj treh od štirih sredstev, ki so navedena v poročilu. Zato je pridobil dve strokovni mnenji, ki ju je podala Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za tiskanje tekstilij in nego oblačil. Iz njiju je razvidno, da poročila inštitucij, ki izvajajo testiranje kombinacij sredstev za pranje po RKI oz. VAH metodi, vzdržijo pod pogojem, da se obdržijo pogoji pranja, kot so bili določeni v testnem okolju. Vlagatelj skuša naročnikovo odločitev ovreči s pomočjo dodatnega poročila navedenega inštituta, ki naj bi dokazovalo uspešno izvedeno termokemično dezinfekcijo opranega perila z zgolj kombinacijo dveh sredstev, to poročilo pa se nanaša na postopek pranja pri temperaturi 40ºC in torej ni merodajno za zagotavljanje ustreznosti postopkov kemotermične dezinfekcije pri temperaturi 60ºC. Naročnik še navaja, da so se z omiljenimi razpisnimi pogoji odprle možnosti manipulacij in različnih interpretacij priloženih dokazil in poročil o testiranju. Navaja še, da je obrazec predračuna zasnovan na postopku tehnologije pranja, ter da izpolnjeni ponudbeni predračuni vsebujejo podatke, ki prikazujejo tehnologijo pranja posameznega ponudnika, kar predstavlja poslovno skrivnost - tehnološki »know how«, od katerega je odvisna uspešnost podjetja na trgu. Po sklepu izbranega ponudnika se nepooblaščeno razkritje poslovne skrivnosti sankcionira skladno z veljavno zakonodajo. Tudi vlagatelj te podatke skriva pod oznako poslovne skrivnosti. Naročnik poudarja, da so očitki, ki se nanašajo na domnevne istovrstne pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika, zgolj hipotetični in neupravičeni, saj vlagatelj dostopa do teh podatkov ni imel. Naročnik še navaja, da vlagatelj enači odstopanja glede koncentracij sredstev izbranega ponudnika (in hkrati priznava, da ima takšna odstopanja tudi njegova ponudba) z napakami v svoji ponudbi, s čimer se naročnik ne strinja. Naročnik še navaja, da ponudnik Inter Koop d.o.o. ni ponudil sredstev Christeyns, kar pomeni, da vlagateljeve navedbe temeljijo na napačni predpostavki.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 18.01.2017, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Nasprotuje naročnikovi navedbi, da je sporna referenca nepotrjena. Odgovorna oseba referenčnega naročnika je namreč v elektronskem sporočilu, z dne 20.12.2016 (ob 15:00 uri), zapisala, da jim vlagatelj že zadnjih nekaj let dobavlja pralna sredstva na letnem nivoju v vrednosti od 30.000,00 do 35.000,00 EUR, ter da je referenčni naročnik z vlagateljem zelo zadovoljen. Vlagatelj opozarja, da je v zvezi s sporno referenco (za razliko od naročnika) ponudil listinski dokaz, predlagal pa je tudi zaslišanje direktorice referenčnega naročnika. Vlagatelj še opozarja, da naročnik postopka preverjanja reference ni predvidel v razpisni dokumentaciji. V zvezi z očitkom, ki se nanaša na odstopanje ponujenih receptur od certificiranih, vlagatelj ponavlja navedbe iz zahtevka za revizijo. Nenavadno je, opozarja vlagatelj, da naročnik graja določila lastne razpisne dokumentacije. Te navedbe sprejema le v primeru, če jih je mogoče interpretirati na način, da razpisna dokumentacija omogoča različno strogo razlago poročil o testiranjih, ki so jih predložili različni ponudniki. V zvezi s tem še opozarja, da njegove navedbe niso hipotetične, temveč predstavljajo dejstva, do katerih je prišel s pomočjo logičnega sklepanja. Vlagatelj tudi zatrjuje, da je naročnik kršil institut poslovne skrivnosti (saj so podatki specifikacije ponujenega blaga, skladno z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3, javni), pri čemer se na to protipravno ravnanje celo sklicuje in ob tem navaja, da so vlagateljeve navedbe hipotetične. Vlagatelj vztraja tudi pri navedbah, ki se nanašajo na ponudnika Inter Koop d.o.o., in navaja, da bi morala biti ob enako blagi presoji ponujenih sredstev s certificiranimi, tudi njegova ponudba dopustna.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba dopustna. Kot navaja vlagatelj, njegova ponudba ne more biti nedopustna iz razloga, ker naročnik ni prejel odgovora referenčnega naročnika, saj gre pri tem za okoliščino, na katero vlagatelj nima vpliva. Navaja še, da je njegova ponudba dopustna tudi v delu, ki se nanaša na usklajenost med predloženim certifikatom za kemotermično dezinfekcijo in med ponujeno recepturo za kemotermično dezinfekcijo. V zvezi s tem zlasti tudi opozarja, da imata ponudba izbranega ponudnika in ponudnika Inter Koop d.o.o. istovrstne pomanjkljivosti.

Čeprav naročnik (kot pravilno zatrjuje tudi vlagatelj) v izpodbijani odločitvi ni navedel, katera izmed obeh referenc je sporna, oziroma za katero izmed njiju ni prejel potrdila od referenčnega naročnika, pa iz zahtevka za revizijo izhaja, da je vlagatelj kljub temu seznanjen z dejstvom, da je sporna tista izmed obeh referenčnih dobav, ki jo je opravil za družbo Karat Servis d.o.o., Ljubljana. Z nenatančno in nekonsistentno obrazložitvijo torej niso bile v ničemer prizadete vlagateljeve pravice in pravne koristi, saj opisano dejanje ni vplivalo niti na dostopnost pravnega varstva niti na končni izid obravnavanega postopka.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil (tudi) iz razloga, ker tekom preverjanja ene izmed dveh predloženih referenc, ni prejel odgovora referenčnega naročnika.

Naročnik je referenčne zahteve postavil v točki 2.1.21 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudb:

»Ponudnik mora navesti, da je v obdobju zadnjih 3 let pred objavo obvestila o naročilu, sam ali v sodelovanju s podizvajalci izvedel najmanj 2 dobavi pralnih sredstev v pralnice, preko sistema avtomatskega doziranja, v letni vrednosti vsaj 25.000,00 EUR brez DDV. Potrdila o dobro opravljenem poslu (reference) ni potrebno prilagati. Naročnik si pridržuje pravico pri referenčnem naročniku (navedite kontakt v obrazcu 3.5 Reference ponudnika) preveriti kvaliteto opravljenega posla, ki ga ponudnik navede kot referenčnega. V kolikor referenčni naročnik ne potrdi kvalitetne izvedbe, se referenca ne upošteva.

Naročnik bo kot ustrezne priznal reference, pri katerih so bile dobave v celoti izvedene, ponudnik pa je izstavil račun, ki ni bil zavrnjen.«

Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil obrazec 3.5 (Reference ponudnika), ki so ga morali ponudniki izpolniti s predmetom referenčne dobave, z obdobjem izvajanja dobav in njihovo vrednostjo ter s podatki o referenčnem naročniku in njegovi kontaktni osebi za preverjanje reference.

Iz zgoraj navedenih zahtev je razvidno, da so morali ponudniki (sami ali v sodelovanju s podizvajalci) izkazati dve referenčni dobavi pralnih sredstev, opravljeni preko sistema avtomatskega doziranja, ki sta bili izvedeni v obdobju zadnjih treh let pred objavo obvestila, v letni vrednosti vsaj 25.000,00 EUR brez DDV. Ponudniki so morali zahtevane referenčne podatke vpisati v referenčni obrazec. Potrdil referenčnih naročnikov ponudnikom ni bilo potrebno predložiti, pač pa so morali navesti podatke o kontaktni osebi referenčnega naročnika, pri katerih bo naročnik reference lahko preveril sam.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je ravnal v skladu z vsemi zgoraj citiranimi zahtevami naročnika. V ponudbi je predložil referenčni obrazec 3.5 (Reference ponudnika), v katerega je vpisal dve referenci in vse ostale zahtevane podatke. Prva referenca je bila opravljena za referenčnega naročnika SVZ Hrastovec, Lenart v Slovenskih Goricah, in sicer v obdobju od 01.05.2014 do 31.12.2015, v skupni vrednosti 58.704,21 EUR brez DDV. Druga (in sporna) referenca je bila opravljena za referenčnega naročnika Karat Servis d.o.o., Ljubljana, v obdobju od 01.10.2014 do 20.09.2016, v skupni vrednosti 54.105,10 EUR brez DDV.

Iz odstopljene dokumentacije je razvidno, da je naročnik poizvedbe v zvezi s sporno referenco najprej (dne 08.12.2016) opravil po telefonu. Ker je bila kontaktna oseba na terenu, sta se zmenila, da bo naročnik še istega dne pripravil dopis in ga poslal po elektronski pošti.

Predstavnica naročnika je v dopisu, z dne 08.12.2016, zapisala:

»Kot sem vam omenila že telefonsko, v postopku javnega naročila za dobave pralnih sredstev preverjamo reference posameznih ponudnikov.

Eden od ponudnikov - Kimi d.o.o., Planjava 1, Trzin je za drugo zahtevano referenco navedel vaše podjetje, Karat servis d.o.o., Cesta dveh cesarjev 387c, Ljubljana. Zaradi visoke vrednosti zneska na referenci, bi jo želeli preveriti.

Ponudnik je za vas, kot kupca, navedel dobave pralnih sredstev za avtomatsko doziranje v pralne stroje, v obdobju 01.10.2014 - 20.09.2016, v višini 54.105,10 EUR brez DDV.

Glede na javno dostopne podatke, podjetje Karat servis d.o.o. obratuje od 17.02.2015. Datum ustanovitve podjetja torej nastopi več kot štiri mesece po datumu na referenci, ki predstavlja pričetek dobav pralnih sredstev. Podatek o pravnem nasledstvu morebitnega predhodnega subjekta v referenci ni naveden.

Glede na naše poznavanje velikih pralnic (dve imamo v naših enotah zavoda), zahtevano višino reference, torej dobave pralnih sredstev v višini 25.000 EUR brez DDV letno, lahko dosežejo le pralnice s 6 ali več profesionalnimi pralnimi stroji, zmogljivosti 24 kg ali več, ob polni obremenjenosti. Za porabo pralnih sredstev v taki višini, je ocena količine opranega perila na letni ravni minimalno 300.000 kilogramov (3.000 ton perila). Še v tem primeru bi moral biti strošek pralnih sredstev precej visok. Glede na v javnih bazah objavljene finančne podatke za vaše podjetje je razvidno, da vaš servis teh kapacitet ne dosega oz. ne koristi.

Zaradi zgoraj navedenih dejstev bi želeli navedeno referenco preveriti pri vas, kot odgovorni osebi za potrditev.«

Kontaktna oseba naročnika je še istega dne (08.12.2016) po elektronski pošti naročniku odgovorila:

»Samo na hitro, ker sem na terenu. Poslujem od 07.03.2006, bilo je drugo ime in pod s.p..«

Naslednjo poizvedbo je naročnik kontaktni osebi (po elektronski pošti) poslal dne 12.12.2016, in sicer:

»Skušam vas doklicati po telefonu, a mi ne uspe, zato se na vas še enkrat obračam kar preko elektronske pošte.

V prilogi vam posredujem obrazec potrditve/nepotrditve reference za razpis Sukcesivna dobava pralnih sredstev. Prosim vas, da na obrazcu označite eno izmed možnosti, ga datirate, požigosate in podpišete ter vrnete na naš elektronski naslov. Original bi želeli prejeti po pošti.

Upoštevane bodo reference, ki nam bodo vrnjene do torka, 13.12.2016, do 12:00 ure.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prvi poziv naročnika nejasen in nekonsistenten. Iz njega je mogoče ugotoviti, da se je naročnik odločil za preverjanje sporne reference zlasti in predvsem iz razloga, ker je dvomil o tem, ali je bilo podjetje referenčnega naročnika ustanovljeno pred ali po izvedeni referenčni dobavi (kot je navedel naročnik, se referenca nanaša na obdobje od 01.10.2014 do 20.09.2016, podjetje referenčnega naročnika pa je na trgu prisotno šele od 17.02.2015), kakor tudi v kapacitete pralnice referenčnega naročnika (v zvezi s tem je pojasnil, da z referenco zahtevano kapaciteto perila lahko dosežejo le pralnice s 6 ali več profesionalnimi pralnimi stroji, zmogljivosti 24 kg ali več, podjetje referenčnega naročnika pa, glede na javno objavljene finančne podatke, teh kapacitet ne dosega). Ob navedenem gre ugotoviti, da je prišlo pri preverjanju referenčnega posla med naročnikom in referenčnim naročnikom (vsaj) do nesporazuma, oziroma da je referenčni naročnik upravičeno domneval, da naročnik dejansko preverja njegovo podjetje in ne referenčne dobave. Kontaktna oseba referenčnega naročnika je namreč v odgovoru (z dne 08.12.2016) navedla, da poslujejo že od leta 2006, le da je pred ustanovitvijo družbe Karat Servis d.o.o., Ljubljana podjetje poslovalo pod drugim imenom in v okviru s.p. Da pri preverjanju reference naročnik ni postavil jasnih zahtev je še toliko bolj očitno v obravnavanem primeru, saj ne le, da je (tudi) kontaktna oseba referenčnega naročnika naročnikov dopis razumela (kakor je navedla v dokumentu, z dne 20.12.2016) »kot dvom v lastno poslovanje in ne v vlagateljevo kakovost«, pač pa je sporno referenco tudi potrdila. Kontaktna oseba je namreč zapisala, da vlagatelj njenemu podjetju (Karat servis d.o.o., Ljubljana) »že zadnjih nekaj let dobavlja pralna sredstva na letnem nivoju več kot 30.000,00 - 35.000.00 EUR, da so z njim zelo zadovoljni - da je blago kvalitetno, da so zadovoljni z učinkom pranja, da se držijo dobavnih rokov, in da so vedno na razpolago, če je potrebno kaj nastaviti ali spremeniti«.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da se odločitev št. 018-199/2016 (na katero se v zvezi s tem očitkom sklicuje vlagatelj) nanaša na drugačno dejansko stanje, saj je v navedeni revizijski zadevi presojala, ali je enodnevni rok za dopolnitev ponudbe, ki ga je dal takratni naročnik vlagatelju (in torej ne referenčnemu naročniku, kot v obravnavanem primeru) dovolj dolg. Ne glede na to, pa je potrebno ugotoviti, da je referenčni naročnik na naročnikovo (prvo) nespretno poizvedovanje odgovoril še istega dne, zato ponovnega poizvedovanja očitno niti ni pričakoval.

Ob navedenem se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem, da njegova ponudba v obravnavanem delu iz razlogov, ki jih je navedel naročnik, ni nedopustna. Nastala situacija je namreč zgolj posledica naročnikove nejasne komunikacije z referenčnim naročnikom.


Drugi vlagateljev očitek se nanaša na neusklajenost med predloženim certifikatom za kemotermično dezinfekcijo in med ponujeno recepturo za kemotermično dezinfekcijo. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba v tem delu dopustna, pri čemer opozarja, da imata tudi ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika Inter Koop d.o.o., Maribor istovrstne pomanjkljivosti. Navaja, da bi morala biti ob enako blagi presoji ponujenih sredstev s certificiranimi, tudi njegova ponudba dopustna.

Naročnik je v 2.1.12 točki Navodila ponudnikom za izdelavo ponudb postavil naslednjo zahtevo:

»Ponudnik mora predložiti ustrezne listine, s katerimi dokazuje, da so artikli, za katere je zahtevano v specifikaciji predračuna, uvrščeni na RKI ali VAH/DGHM listo.«

Eden izmed potencialnih ponudnikov je naročnika opozoril, da je zahteva po točno določenih certifikatih nezakonita. Naročnik je podal naslednji odgovor (opozorilo ponudnika in naročnikov odgovor nanj, sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 08.11.2016 in dne 21.11.2016):

»Naročnik za artikle, za katere je v razpisni dokumentaciji zahtevano, da so uvrščeni na RKI ali VAH/DGHM listo, za dokazovanje ustreznosti dopušča predložitev ustreznih certifikatov, ki dokazujejo, da so ti izdelki testirani po standardih in metodah RKI oz. VAH/DGHM, ki jih izdajo s strani ILAC MRA akreditirane mednarodne institucije za certificiranje po RKI ali VAH/DGHM metodi.

Obvezna priloga ponudbe je kopija originalnega certifikata, iz katerega je razviden postopek testiranja, temperatura pranja, pri kateri je bilo izvedeno testiranje, čas pranja, pri katerem je bila zagotovljena dezinfekcija, potrebna koncentracija pralnih sredstev ter potrebno flotno razmerje.«

Iz zgoraj citiranega odgovora, ki je (skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3) postal del razpisne dokumentacije, je razvidno, da je naročnik zahtevo, ki se nanaša na certifikate, omilil in po novem dopustil, da so ponujeni izdelki lahko testirani (tudi) po standardih in metodah RKI oz. VAH/DGHM, ki jih izdajo s strani ILAC MRA akreditirane mednarodne institucije za certificiranje po RKI ali VAH/DGHM metodi. Ponudniki pa so morali v zvezi s tem predložiti kopijo originalnega certifikata, iz katerega je razviden postopek testiranja, temperatura pranja, pri kateri je bilo izvedeno testiranje, čas pranja, pri katerem je bila zagotovljena dezinfekcija, potrebna koncentracija pralnih sredstev ter potrebno flotno razmerje.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je vlagatelj predložil poročilo (Expert Report) inštituta Institute for Hygiene and Microbiology - Dr. Brill + Partner GmbH, z dne 04.11.2011, iz katerega je razvidno, da je bila v enokopelnem postopku testirana kombinacija štirih sredstev, iz ponudbenega predračuna pa je razvidno, da vlagatelj pri enokopelnem pranju postopke termične dezinfekcije izvaja s kombinacijo zgolj treh od štirih sredstev, ki so navedena v poročilu.

Iz navedenega razloga je naročnik zaprosil za strokovno mnenje. Naročnik je prejel dve strokovni mnenji, ki ju je podala Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za tiskanje tekstilij in nego oblačil.

Naročnik je dne 30.11.2016 zaprosil za naslednje pojasnilo:

»Poizvedba se nanaša na ponudbo iz javnega razpisa, ki po naši presoji vzbuja dvom. Ponudnik je v prijavi podal uspešno opravljen test dezinfekcije perila po DGHM testiranju za kombinacijo štirih sredstev. V samih programih pranja pa dezinfekcijo obljublja z uporabo zgolj treh sredstev. Eno od sredstev iz testiranja pri samem glavnem pranju ni dozirano. Podrobnejše opise testiranih sredstev ter podrobnosti o postopku testiranja vam bomo poslali naknadno, v kolikor se boste odločili, da nam nudite vašo pomoč.«

Naročnik je 01.12.2016 prejel naslednji odgovor:

»Popolnoma razumemo vaše pomisleke. Ponudnik pralnih in razkuževalnih sredstev izkazuje nivo učinkovitosti s preizkušanjem in poročilom, ki ga je izdala neodvisna ustanova. Vendar je ob tem potrebno izpostaviti, da se poročilo o doseženem razkuževalnem učinku nanaša samo na preskušane pogoje: na vrsto in količino uporabljenih sredstev, čas delovanja, temperaturo delovanja in kopelno razmerje. Tudi v RKI listi so zraven imena navedeni pogoji, pod katerimi je bilo pralno in razkuževalno sredstvo preskušeno. V primeru, da kateregakoli izmed naštetih parametrov spremenite ali izvzamete potem praviloma velja, da poročilo ni več veljavno, kar mora biti sestavni del poročila.«

Po prejemu zgoraj citiranega mnenja je naročnik (dne 07.12.2016) navedeni strokovni instituciji v zvezi s tem posredoval še podrobnejše informacije ter jo zaprosil za strokovno mnenje, in sicer:

»Ponudnik je v svoji ponudbi predložil poročilo (Expert Report), izdano s strani Inštituta Dr. Brill+Partner GmbH, Hamburg, kjer se je testiranje tudi izvajalo. Testirali so učinkovitost Sredstva O za postopek termokemične dezinfekcije perila. Test se je izvedel po DGHM standardni metodi, čas pranja 15 minut, temperatura vode 60ºC ali več.

Sredstvo O se je testiralo v kombinaciji s še tremi sredstvi, poimenujmo jih Sredstvo T, Sredstvo L in Sredstvo C.

V ponudbenem predračunu smo od ponudnikov zahtevali navedbo uporabljenih sredstev za učinkovito pranje po različnih vrstah perila, torej po pranjih z različnimi programi. Če se osredotočimo na pranje belega fekalnega perila, kjer smo zahtevali glavno pranje z beljenjem in kemotermično dezinfekcijo, je ponudnik v glavnem pranju ponudil doziranje Sredstva O, Sredstva T in Sredstva L, pri temperaturi 70ºC. Sredstvo C pri tem glavnem pranju ni prisotno. Prisotno je zgolj v predpranju tega programa. Kot naročnik se sprašujemo, ali to doziranje še zagotavlja kemotermično dezinfekcijo, čeprav v programu pranja ni dozirana taka kombinacija sredstev, kot je bila testirana na inštitutu, ki je izdal priloženo poročilo.«

Naročnik je dne 12.12.2016 prejel naslednji odgovor:

»Glede na vaš mail in obsežnost podatkov upam, da vam bomo z odgovorom vsaj nekoliko pomagali pri razrešitvi nastalih nejasnosti. Vsak kemijsko-termični postopek pranja (temperatura pranja pri 70ºC in manj) mora vsebovati naslednje podatke: kopelno razmerje, temperaturo razkuževanja, čas delovanja razkuževalnih sredstev, koncentracijo pralnega oz. razkuževalnega sredstva (v enotah ml/l ali g/l), in sicer glede na kopelno razmerje v predpranju in glavnem pranju ter področje delovanja (najprimernejše je področje AB, ki zagotavlja uničenje vegetativnih oblik bakterij, vključno z mikrobakterijami, glivami in sporami gliv ter inaktiviranje virusov).

To velja za vse temperature pranja, saj se vrste uporabljenih sredstev in njihove koncentracije glede na temperaturo pranja spreminjajo (torej ne moremo spremeniti temperaturo pranja, vse ostale parametre pa pustiti nespremenjene, saj so parametri temperature, kemije, časa in mehanike medsebojno soodvisni - ko se spremeni en parameter, se temu primerno prilagodijo ostali trije). Za doseganje primernega razkuževalnega učinka in s tem doseganja pokritosti področja AB, mora pri temperaturi 70ºC čas razkuževanja trajati 10 minut, pri 60ºC pa 15 minut, seveda s primerno koncentracijo pralnih in razkuževalnih sredstev. Pranje kužnega perila in perila, kjer obstaja sum kužnosti, pod temperaturo 60ºC ni priporočljivo.

Zelo pomembna je navedba koncentracije uporabljenega pralnega (v vašem primeru sredstvo T) in razkuževalnega sredstva (v vašem primeru sredstva O), saj ti dve sredstvi zagotavljata rezultat primerne čistosti in razkuženosti opranega perila (ne glede na temperaturo pranja). Sredstvo L vsebuje alkalije, kar pomeni, da zaradi svoje sestave zviša alkalnost pralnega medija, pospeši nabrekanje vlaken in s tem pomembno vpliva na hitrost samega procesa pranja (ga torej pospeši). Sredstvo C ponudnik uporablja kot belilno sredstvo (in verjetno tudi razkuževalno sredstvo) pri nižjih temperaturah pranja, saj vsa belilna sredstva niso primerna za pranje pri nižjih temperaturah, ker se zaradi nižjih temperatur ne doseže njihova aktivacija in torej tudi ne primerna učinkovitost. Koncentracija belilnih sredstev se dozira tudi glede na stopnjo umazanosti perila, kar pomeni, da se s primerno koncentracijo le-teh zagotovi zadostna količina aktivnih snovi, ki oksidirajo prisotne nečistoče/madeže.

Če povzamemo, mora vsak kemijsko-termični postopek pranja nedvoumno vsebovati zgoraj v alinejah omenjene parametre, in prav tako dokazovati primerno učinkovitost glede čistosti ter higieničnosti perila, kar se dokazuje s predhodnimi testiranji postopkov pranja. Če podatki o učinkovitosti niso razvidni, niti niso potrjeni, potem je učinkovitost postopka pranja vprašljiva.«

Med naročnikom in vlagateljem ni spora o tem, da je vlagatelj v 1. postavki ponudbenega predračuna (belo, zelo umazano fekalno perilo) ni ponudil takšne kombinacije sredstev, kot je bila testirana na inštitutu, ki je izdal certifikat. Iz poročila o testiranju je razvidno, da je po standardih in metodah RKI oziroma VAH/DGHM za kemotermično dezinfekcijo pri temperaturah na in nad 60ºC testirana kombinacija sredstev Perikim Oxy, Perikim T, Perikom L in Perikim C, vlagatelj pa v svoji ponudbi ni ponudil kombinacije vseh teh sredstev, saj ni ponudil sredstva Perikim C. Naročnik je iz navedenega razloga pridobil obe zgoraj citirani strokovni mnenji. Iz prvega je razvidno, da se poročilo o doseženem razkuževalnem učinku nanaša samo na preskušane pogoje (to je na vrsto in količino uporabljenih sredstev, čas delovanja, temperaturo delovanja in kopelno razmerje), ter da je tudi v RKI listi navedeno, da v primeru, če se kateregakoli izmed naštetih parametrov spremeni ali izvzame, poročilo praviloma ni več veljavno. Tudi iz drugega strokovnega mnenja izhaja podobna ugotovitev, pri čemer slednji temelji na podrobnejših podatkih o certificirani in ponujeni recepturi, ki jo je ponudil vlagatelj. Iz strokovnega mnenja je razvidno, da mora vsak kemijsko-termični postopek pranja (temperatura pranja pri 70ºC in manj) vsebovati naslednje podatke: kopelno razmerje, temperaturo razkuževanja, čas delovanja razkuževalnih sredstev, koncentracijo pralnega/razkuževalnega sredstva (v enotah ml/l ali g/l), in sicer glede na kopelno razmerje v predpranju in glavnem pranju ter področje delovanja. To velja za vse temperature pranja, saj se vrste uporabljenih sredstev in njihove koncentracije glede na temperaturo pranja spreminjajo. To pa pomeni, da se ne more (npr.) spremeniti le temperatura pranja (pri nespremenjenih ostalih parametrih), saj so parametri temperature, kemije, časa in mehanike medsebojno soodvisni - če se spremeni eden izmed njih, se temu primerno prilagodijo tudi ostali.

Čeprav je naročnik vlagateljevo ponudbo (kot nedopustno) zavrnil iz razloga, ker se podatki o certificirani in ponujeni recepturi razlikujejo oziroma zato, ker (v 1. postavki ponudbenega predračuna) ni ponudil vseh pralnih sredstev, ki so navedeni v poročilu (certifikatu), pa je po drugi strani ponudbo izbranega ponudnika izbral kot najugodnejšo, čeprav naj bi tudi ta ponudba ne bila skladna s predloženim certifikatom. Vlagatelj je namreč v zahtevku za revizijo navedel, da je izbrani ponudnik ponudil recepture z bistveno nižjimi koncentracijami, in sicer v tistih delih ponudbenega predračuna, ki se nanaša na programe v postavkah št. 3, 6, 7, 8, 9, 10 in 11. Poleg tega je tudi navedel, da je izbrani ponudnik v programih 7, 10, 11 in 12 ponudil nižjo temperaturo pranja, ta pa ni skladna z izdanim certifikatom, kjer je predpisana temperatura pranja 60ºC. Izbrani ponudnik pa naj bi, kot zatrjuje vlagatelj (naročnik mu je namreč odrekel vpogled v nazive oziroma recepture s strani izbranega ponudnika ponujenih artiklov), v programu (postavki) št. 11 ponudbenega predračuna v ponujeno recepturo dodal novo, četrto sredstvo, kar pomeni še dodatno odstopanje od certificirane recepture.

Čeprav je naročnik vlagatelju odrekel vpogled v nazive oziroma recepture s strani izbranega ponudnika ponujenih izdelkov iz ponudbenega predračuna (vlagatelj v zvezi s tem pravilno opozarja, da so specifikacije ponujenega blaga, skladno z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3, javni podatki), in kljub jasnim in konkretnim vlagateljevim očitkom, jih je naročnik zavrnil s pavšalno ugotovitvijo, »da so vlagateljeve navedbe v revizijskem zahtevku zgolj hipotetične in popolnoma neupravičene, saj na vpogledu v izbrano ponudbo dostopa do teh podatkov ni imel«. Čeprav iz obeh pridobljenih strokovnih mnenj izhaja, da predstavljajo tako vrsta, kakor tudi koncentracija uporabljenih sredstev in temperatura pranja tiste parametre pranja, ki jih (glede na certificirane recepture) ni mogoče poljubno spreminjati, ju naročnik pri presoji ponudbe izbranega ponudnika (za razliko od vlagateljeve ponudbe) očitno ni upošteval, saj je v zvezi s tem le še navedel, »da vlagatelj ti dve odstopanji od certificiranih receptur med seboj enači, čemur naročnik oporeka«. Kljub temu torej, da je bila vlagateljeva ponudba izločena iz razloga, ker (kot je navedel naročnik tako v obrazložitvi izpodbijane odločitve, kakor tudi v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo) izsledki poročila lahko vzdržijo le pod pogojem, če so izpolnjeni vsi v testnem poročilu navedeni pogoji, in kljub temu, da je iz obeh strokovnih mnenj (ki ju naročnik, vsaj kar se tiče vlagateljeve ponudbe, v celoti sprejema) razvidno, da je eden izmed parametrov pranja, ki ga ni mogoče poljubno spreminjati, tudi koncentracija pralnih sredstev, je naročnik navedel, da tega parametra ni mogoče enačiti s kombinacijo pralnih sredstev. O očitkih, ki se nanašajo na s strani izbranega ponudnika dodano novo sredstvo (v postavki št. 11 ponudbenega predračuna) in na temperature pranja (v postavkah 7, 10, 11 in 12 ponudbenega predračuna), pa se sploh ni izrekel oziroma ju je (kot že izhaja iz te obrazložitve) zgolj pavšalno zavrnil.

Ker je vlagatelj uspel izkazati, da naročnik ni enakopravno obravnaval izbranega ponudnika in vlagatelja, oziroma da lastnih zahtev iz razpisne dokumentacije ni obravnaval enako strogo do vseh sodelujočih ponudnikov (s čimer je kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 7. člena ZJN-3), ter tudi iz razloga, ker je vlagateljeve konkretne navedbe, ki se nanašajo na istovrstne pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika, zgolj pavšalno zavrnil (oziroma je nekatere izmed njih celo spregledal), je Državna revizijska komisija sledila tudi temu vlagateljevemu očitku.

Ob vsem navedenem je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija očitka vlagatelja, ki se nanaša na ponudnika Inter Koop d.o.o., ni obravnavala. Presoja slednjega namreč ne bi mogla več vplivati niti na vlagateljev položaj, niti na drugačno odločitev Državne revizijske komisije. Poleg tega ponudnik Inter Kopp d.o.o. v postopku oddaje predmetnega javnega naročila v nobenem primeru ne bi mogel biti izbran kot najugodnejši ponudnik, saj je ponudil višjo ceno od vlagatelja in izbranega ponudnika, najnižja cena pa v obravnavanem primeru predstavlja edino merilo za izbor najugodnejše ponudbe (točka 2.1.30 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudb).

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da naj v primeru, če bo nadaljeval in zaključil postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe, upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa. Zlasti pa naj naročnik v tem primeru zagotovi enakopravno obravnavo ponudnikov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je odločila, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je vlagatelju, kot potrebne, priznala vse priglašene stroške, oziroma strošek plačane takse v višini 845,94 EUR. Naročnik je vlagatelju priznane stroške v višini 845,94 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 07.02.2017



predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:

- Dom upokojencev Podbrdo, Podbrdo 33, Podbrdo,
- KIMI d.o.o., Planjava 1, Trzin,
- ECOLAB d.o.o., Vajngerlova 4, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.