018-150/2016 Elektro Gorenjska, d.d.

Številka: 018-150/2016-29

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila »Dobava NN in SN kablov in kabelskega pribora« (sklop številka 3: »SN trižilni 20 kV kabli«) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TELMA TRADE, d. o. o., Motnica 13, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Godec Černeka Nemec odvetniška družba, o. p., d. o. o., Železna cesta 14, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika ELEKTRO GORENJSKA, d. d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 31. 1. 2017

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 27. 7. 2016, se ugodi in se
– v tabeli »DODATNE ZAHTEVE ZA SN TRIŽILNE 20 kV KABLE« (upoštevaje spremembe specifikacij) v sklopu številka 3 razveljavi določba 5. točke, ki se glasi: »Polprevodna plast na izolaciji žile mora biti izdelana iz ekstrudiranega polprevodnega polimera in jo je mogoče enostavno odstraniti – olupiti«
– razveljavi odgovor naročnika »Datum objave: 20.07.2016 09:18«, objavljen na Portalu javnih naročil, v vseh vsebinah, ki se nanašajo na 5. točko tabele »DODATNE ZAHTEVE ZA SN TRIŽILNE 20 kV KABLE«.

V preostalem delu se vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 27. 7. 2016, zavrne.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 4.395,09 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema zadevnega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Preostanek založenega predujma v znesku 620,10 EUR se vlagatelju vrne na transakcijski račun številka SI56 0230 9001 6925 589, odprt pri NLB, d. d..

Obrazložitev

Naročnik je dne 31. 5. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje naročila za dobavo NN in SN kablov in kabelskega pribora (v nadaljevanju: naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 8. 6. 2016 (s številko objave JN002397/2016) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 9. 6. 2016 pa (s številko dokumenta 196074) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2016/S 110.

Naročnik je dne 28. 7. 2016 prejel vlagateljev Zahtevek za revizijo, z dne 27. 7. 2016, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da se razveljavi »razpisna dokumentacija javnega naročila« v delih, ki jih v njem izpostavlja, zahteva pa tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da »je razpisna dokumentacija« […] »v tehničnih specifikacijah (točka VI. razpisne dokumentacije: "TABELE TEHNIČNIH PODATKOV") v tabelah "ZAHTEVANO" za vse tri vrste trižilnih kablov, ki so predmet naročila v sklopu 3« (zlasti v postavki »merila zaslona«), pa tudi v »tabeli "DODATNE ZAHTEVE ZA SN TRIŽILNE 20 kV KABLE"« (4. in 5. točka), diskriminatorna, saj »naročnik brez obstoja utemeljenih in objektivnih tehničnih razlogov zahteva dobavo predmeta s takimi tehničnimi karakteristikami, ki jih izpolnjuje samo oprema enega proizvajalca in ne dopušča dobave enakovredne opreme vlagatelja zahtevka za revizijo«. Vlagatelj zatrjuje tudi, da je pri trižilnem kablu, katerega je nameraval ponuditi v postopku oddaje tega naročila, polprevodno plast na izolaciji žile (izdelano iz ekstrudiranega polprevodnega polimera) mogoče enostavno odstraniti (olupiti) tudi z uporabo specialnega orodja.

Naročnik je dne 8. 8. 2016 sprejel sklep, številka JN16-004/1470237, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo, vložen v sklopu 3: »SN trižilni 20 kV kabli«, kot neutemeljen v celoti zavrnil, obenem pa ni ugodil zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik zavrača zatrjevanja vlagatelja in utemeljuje razloge, zaradi katerih je določil tehnični zahtevi glede prevodnega polnila trižilnih kablov, ki so predmet postopka naročila v sklopu številka 3. Naročnik v zvezi s tem poudarja zlasti, da za aluminij »[v] izpostavljenem okolju ni zagotovila o obstojnosti, ker je njegova obstojnost vezana na lastnosti zemljine (ph)«, zato »nihče ne more zagotoviti, da bo zaslon v celotni življenjski dobi kabla (50 let in več) v takšnem okolju ostal neprekinjen. Zaslon bi lahko bil tudi na različnem potencialu, kot okoliška zemlja (ozemljilni lijak) in bi lahko prišlo tudi do pospešene oksidacije ali prekinitve vodnika«. Predstavljena zatrjevanja naročnik povezuje zlasti s poškodbami zunanjega plašča in zaščitne folije pod plaščem trižilnih kablov (katere naroča v sklopu številka 3). Naročnik zatrjuje tudi, da je ob upoštevanju dolžine polprevodne plasti, ki jo je potrebno zaradi spojke olupiti, z »orodjem, ki potrebuje vsaj 13 cm prostora okoli žile,« to »praktično nemogoče.« […] »V tem primeru se žila (trižilnega) kabla največkrat zvije (oziroma se mora zviti) nad dovoljenim radijem krivljenja, pri čemer se poškoduje tudi izolacija žile (XLPE), kar posledično zmanjša življenjsko dobo kabla«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 10. 8. 2016, naročnik pa je z dopisom z dne 11. 8. 2016, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Naročnik je z dopisom, z dne 12. 8. 2016, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 16. 8. 2016, Državni revizijski komisiji odstopil dodatno, dotlej še neodstopljeno dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega naročila.

Državna revizijska komisija je dne 17. 8. 2016 prejela vlagateljevo »VLOG[O] V SKLADU S PETIM ODSTAVKOM 29. ČLENA ZPVPJN«, z dne 16. 8. 2016 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi vlagatelj nasprotuje vsem navedbam naročnika in se opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom, z dne 19. 8. 2016, pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije, dne 23. 8. 2016 pa je od naročnika prejela dokumentacijo, na odstop katere ga je pozvala.

Državna revizijska komisija je dne 12. 9. 2016 sprejela sklep, s katerim je strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja zaupala mag. V. M., sodnemu izvedencu za elektro stroko – elektroenergetiko (v nadaljevanju: strokovnjak), istega dne pa je sprejela tudi sklep, s katerim je vlagatelju naložila, da mora založiti predujem za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja, Državni revizijski komisiji pa predložiti pisno potrdilo o vplačilu predujma.

Državna revizijska komisija je dne 16. 9. 2016 prejela vlagateljevo vlogo »PREDLOŽITEV POTRDILA O PLAČILU PREDUJMA«, z dne 14. 9. 2016.

Dne 20. 9. 2016 je Državna revizijska komisija strokovnjaku odpremila prošnjo za izdelavo strokovnega mnenja, dne 8. 11. 2016 pa je prejela »IZVEDENSKO MNENJE«, »November 2016« (v nadaljevanju: strokovno mnenje), ki ga je dne 10. 11. 2016 odpremila v izjasnitev vlagatelju in naročniku. Vlagateljevo »IZJASNITEV V ZVEZI Z IZVEDENSKIM MNENJEM«, z dne 18. 11. 2016 (v nadaljevanju: prva izjasnitev o strokovnem mnenju), in naročnikovo »Izjasnitev o strokovnem mnenju (št. 018-150/2016)«, z dne 17. 11. 2016, je Državna revizijska komisija prejela dne 21. 11. 2016.

Državna revizijska komisija je z dopisom, z dne 25. 11. 2016, na predlog vlagatelja vlagatelju podaljšala rok za (dodatno) izjasnitev o strokovnem mnenju (v vsebini, ki predstavlja stališča proizvajalca, ki jih vlagatelj pričakuje), istega dne pa je na posredovanje dokumentacije, vezane na pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, pozvala tudi vlagatelja. Dokumentacijo, na posredovanje katere je pozvala vlagatelja, je Državna revizijska komisija prejela dne 30. 11. 2016, dne 6. 12. 2016 pa je prejela vlagateljevo »DOPOLNITEV OPREDELITVE V ZVEZI Z IZVEDENSKIM MNENJEM«, z dne 5. 12. 2016 (v nadaljevanju: druga izjasnitev o strokovnem mnenju).

Državna revizijska komisija je strokovnjaka dne 8. 12. 2016 zaprosila za pisno opredelitev do izjasnitev glede strokovnega mnenja, »DOPOLNITEV IZVEDENSKEGA MNENJA«, »December 2016« (v nadaljevanju: dopolnitev strokovnega mnenja), pa je prejela dne 19. 12. 2016 in jo istega dne odpremila v izjasnitev vlagatelju in naročniku. »IZJASNITEV V ZVEZI Z DOPOLNITVIJO IZVEDENSKEGA MNENJA«, z dne 27. 12. 2016 (v nadaljevanju: izjasnitev o dopolnitvi strokovnega mnenja), je Državna revizijska komisija s strani vlagatelja prejela dne 28. 12. 2016.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje naročila, po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, po proučitvi strokovnega mnenja, dopolnitve strokovnega mnenja in vseh vlog, prejetih v zadevnem postopku pravnega varstva, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo naročila, kot so določene v sklopu številka 3: »SN trižilni 20 kV kabli« (v nadaljevanju: sklop številka 3).

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je zahtevek za revizijo vložen v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je bilo v zvezi s tehničnimi specifikacijami, ki so v postopku oddaje zadevnega naročila sporne, na Portalu javnih naročil (v smislu petega odstavka 5. člena ZPVPJN) objavljeno opozorilo na očitano kršitev z »Datum[om] objave: 20.07.2016 09:18«.

Upoštevaje izpostavljene uvodne ugotovitve je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

V zvezi z zatrjevanji vlagatelja, ki se nanašajo na strokovnjaka, strokovno mnenje oziroma na dopolnitev strokovnega mnenja, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je bil sklep, številka 018-150/2016-7, s katerim je strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja zaupala strokovnjaku, vročen pooblaščencu vlagatelja, vlagatelj pa se po prejemu zadevnega sklepa ni izjavil v smislu, da bi postavitvi strokovnjaka nasprotoval ali da bi predlagal postavitev drugega strokovnjaka. Vlagatelj morebitne izločitve strokovnjaka tudi ni zahteval do začetka dokazovanja s strokovnjakom, niti ni zahteval njegove izločitve v osmih dneh od prejema sklepa o postavitvi strokovnjaka (primerjaj drugi odstavek 247. člena Zakona o pravdnem postopku – Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP – v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelju ni slediti v njegovem zatrjevanju, da »je večina odgovorov izvedenca povsem pavšalnih, podanih tako rekoč "na pamet"«. Državna revizijska komisija odgovore strokovnjaka označuje za konkretne in jasne, strokovno mnenje pa za prepričljivo in ustrezno utemeljeno tudi brez izvedbe posebnih »testiranj, preizkusov«, […] »empiričnih podatkov in meritev«, kot jih želi vlagatelj. Strokovnjak je vse lastnosti trižilnih kablov, ki jih je potreboval za odgovore na vprašanja, lahko ugotovil s proučitvijo vzorcev, s katerimi je razpolagal, pa tudi s pomočjo svojih izkušenj in posebnega strokovnega znanja, s katerim razpolaga. Državna revizijska komisija kljub vlagateljevim pomislekom glede vzorcev, ki jih je pridobil strokovnjak, ocenjuje, da je strokovnjak s pomočjo vzorcev trižilnih kablov, s katerimi je razpolagal, lahko prepričljivo ugotovil vse lastnosti, ki so pravno relevantne za odločitev o zahtevku za revizijo. V zvezi z zatrjevanjem vlagatelja, da se glede lastnosti vzorca »ne more opredeliti, saj z njim ne razpolaga«, pa Državna revizijska komisija zgolj še pripominja, da je pričakovati, da vlagatelj razpolaga z lastnim vzorcem trižilnega kabla, katerega je nameraval ponuditi v postopku oddaje zadevnega naročila, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo sam zatrjuje, da pri trižilnem kablu, ki ga je nameraval ponuditi »na predmetnem javnem razpisu v sklopu 3«, […] »zaščitni ekran ni vložen v prevodno polnilo«, oziroma »nima aluminijastih žic ekrana obdanih s polprevodnim polnilom«. V posledici Državna revizijska komisija ni sledila zaključku vlagatelja, da gre »za nedopustno omejevanje vlagateljeve pravice do učinkovitega pravnega sredstva«.

Državna revizijska komisija se tudi ne strinja z vlagateljem, da »trditve kot so "če se preveč ukrivi", "več časa"« […] »ni mogoče preizkusiti«. Trditve, ki jih izpostavlja vlagatelj, je namreč z upoštevanjem celotne vsebine strokovnega mnenja in dopolnitve strokovnega mnenja mogoče preizkusiti, zapis »če se preveč ukrivi« pa je mogoče pojasniti že z zapisom »maksimalno ukrivljanje znaša 8 x premer žile« v odgovoru strokovnjaka na 6. vprašanje. Vlagatelj tudi sicer ni ustrezno izkazal svojih zatrjevanj, da o »ključnih tehničnih podrobnostih kablov, ki so predmet tega postopka izvedenec očitno nima nobenih lastnih izkušenj«.

Državna revizijska komisija ni sledila niti stališčem vlagatelja, da »se izvedenec tudi na povsem jasna in enostavna vprašanja namesto jasnih odgovorov skuša izogniti nedvoumnim odgovorom, ki ne bi bili v prid naročniku in skuša z odgovorom zamegliti sicer povsem jasna stališča, ki bi jih moral podati in bi jih lahko podal«. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da so odgovori, ki jih je strokovnjak podal na njena vprašanja, dovolj jasni, da omogočajo sprejem odločitve o zahtevku za revizijo, niti iz njih ni razbrati, da strokovnjak »skuša z odgovorom zamegliti sicer povsem jasna stališča, ki bi jih moral podati in bi jih lahko podal«. Državna revizijska komisija kot nenavadnega ne ocenjuje odgovora »na direktno vprašanje št. 9« (v navezavi na ostale odgovore), stališča strokovnjaka, da »bi moral naročnik diktirati izbor vrste kabla ob upoštevanju usmeritev slovenskega elektrogospodarstva« pa pri svoji odločitvi ni upoštevala.

Državna revizijska komisija kot pristranskosti in »poskus[a] zameglitve sicer povsem jasnih odgovorov« ne ocenjuje niti »izvedenčevega odgovora št. 22«, pač pa ga ocenjuje za odgovor, ki je podan na zastavljeno vprašanje, razumljiv in podan v skladu s strokovnim znanjem, s katerim strokovnjak razpolaga. Vlagatelj tudi ni ustrezno dokazal, da kabel, ki ga strokovnjak navaja v odgovoru na vprašanje številka 22, »ne izpolnjuje niti enega od obeh kumulativnih tehničnih zahtev, ki so v predmetnem postopku sporne«, tudi v primeru, če bi vlagatelj dokazal citirano zatrjevanje, pa to v ničemer ne bi vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije. S strokovnim mnenjem (vključno z dopolnitvijo) v kontradiktornem postopku, kot je bil izveden v revizijskem postopku, tudi ni bilo poseženo »v vlagateljevo pravico do učinkovitega pravnega varstva«, na podlagi zapisa strokovnjaka, da »vztraja pri prvotnem odgovoru«, pa tudi ni mogoče kar na splošno sklepati, da strokovnjak »bodisi nima strokovnega znanja ali argumentov, da bi ovrgel navedbe vlagatelja in proizvajalca, bodisi da se z njimi strinja«. V kolikor bi se strokovnjak z navedbami vlagatelja oziroma proizvajalca strinjal, je na podlagi jezikovne in logične razlage zaključiti, da ne bi zapisal, da »vztraja pri prvotnem odgovoru«.

Državna revizijska komisija tudi ne dvomi v to, da strokovno mnenje (vključno z njegovo dopolnitvijo) temelji na potrebnih izkušnjah in na posebnem strokovnem znanju strokovnjaka, pa tudi na drugih virih, ki jih je strokovnjak v strokovnem mnenju naštel. Metode, po katerih je strokovnjak prišel do odgovorov na zastavljena mu vprašanja, je mogoče iz strokovnega mnenja razbrati smiselno.

Ob upoštevanju doslej predstavljenih dejstev in ugotovitev Državna revizijska komisija ni sledila dokaznemu predlogu vlagatelja »za pridobitev« novega »izvedenskega mnenja«.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da »je razpisna dokumentacija« […] »v tehničnih specifikacijah (točka VI. razpisne dokumentacije: "TABELE TEHNIČNIH PODATKOV") v tabelah "ZAHTEVANO" za vse tri vrste trižilnih kablov, ki so predmet naročila v sklopu 3« (zlasti v postavki »merila zaslona«), pa tudi v »tabeli "DODATNE ZAHTEVE ZA SN TRIŽILNE 20 kV KABLE"« (4. in 5. točka), diskriminatorna, saj »naročnik brez obstoja utemeljenih in objektivnih tehničnih razlogov zahteva dobavo predmeta s takimi tehničnimi karakteristikami, ki jih izpolnjuje samo oprema enega proizvajalca in ne dopušča dobave enakovredne opreme vlagatelja zahtevka za revizijo«. Citirano zatrjevanje utemeljuje z ostalo vsebino zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju sledila dokaznim predlogom vlagatelja v rubriki »Dokaz:« na tretji strani zahtevka za revizijo in najprej vpogledala v dokument »RAZPISNA DOKUMENTACIJA« (v nadaljevanju: Razpisna dokumentacija), pri tem pa je ugotovila, da je naročnik v tretjem odstavku naslova »Ostale zahteve« splošnega dela Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb določil, da morajo biti dobave in storitve, ki so predmet zadevnega naročila, skladne »z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije«. Naročnik je v splošnem delu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb (prvi odstavek 13. točke) še določil, da bodo ponudbe, ki ne bodo v celoti pripravljene v skladu z »razpisno dokumentacijo oziroma ne bodo izpolnjevale pogojev iz te razpisne dokumentacije ali ZJN-3,« […] »izločene kot nedopustne«. V naslovu »VI. TABELE TEHNIČNIH PODATKOV« je naročnik za »TRIŽILNI KABEL 3 x 25/25 mm2 12/20 (24) kV«, »TRIŽILNI KABEL 3 x 150/35 mm2 12/20 (24) kV« in »TRIŽILNI KABEL 3 x 240/50 mm2 12/20 (24) kV« v sklopu številka 3 (upoštevaje spremembe specifikacij) določil med drugim »material zaslona« kablov: »Al ali Cu žice, vložene v prevodno polnilo v električnem stiku z Al ali Cu folijo« (5. točka tehničnih podatkov kabla v tabeli). V tabeli »DODATNE ZAHTEVE ZA SN TRIŽILNE 20 kV KABLE« je naročnik (upoštevaje spremembe specifikacij) določil: »Zaščitni ekran (Al ali CU) mora biti vložen v prevodno polnilo, katero ščiti Al ali Cu vodnike pred zunanjimi vplivi (voda, UV žarki, elektrokemična korozija)« (4. točka), kakor tudi »Polprevodna plast na izolaciji žile mora biti izdelana iz ekstrudiranega polprevodnega polimera in jo je mogoče enostavno odstraniti – olupiti« (5. točka).

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija najprej odločala o tistih vsebinah zahtevka za revizijo, v katerih vlagatelj zatrjuje kršitve naročnika, kot naj bi izhajale iz zahteve naročnika po materialu zaslona kablov (»Al ali Cu žice, vložene v prevodno polnilo v električnem stiku z Al ali Cu folijo«), oziroma iz zahteve naročnika, v kateri je določil, da mora biti »[z]aščitni ekran (Al ali CU)« […] »vložen v prevodno polnilo, katero ščiti Al ali Cu vodnike pred zunanjimi vplivi (voda, UV žarki, elektrokemična korozija)«.

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da pri trižilnem kablu, katerega je nameraval ponuditi »na predmetnem javnem razpisu v sklopu 3«, […] »zaščitni ekran ni vložen v prevodno polnilo«, oziroma »nima aluminijastih žic ekrana obdanih s polprevodnim polnilom«.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da prevodno polnilo, v katerega so vložene aluminijaste žice, služi kot protikorozijska zaščita. Omenjeni podatek izhaja tudi iz tehnične smernice »TRIŽILNI ENERGETSKI KABLI 12/20/24 kV« GIZ TS-3 12/2013 (v nadaljevanju: tehnična smernica GIZ TS-3 12/2013). Njena uporaba je sicer prostovoljna (kar v sedmem odstavku na strani 4 dopolnitve strokovnega mnenja upravičeno izpostavlja tudi strokovnjak), vendar pa ob tem vseeno ne gre prezreti dejstva, da je tehnična smernica GIZ TS-3 12/2013 sprejeta na podlagi preizkušene dobre inženirske prakse in ureja natančnejšo opredelitev bistvenih zahtev z namenom, da se zagotovi zanesljivost objekta ves čas njegove življenjske dobe.

V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik navaja več razlogov, s katerimi utemeljuje svoji zahtevi »material zaslona« kablov: »Al ali Cu žice, vložene v prevodno polnilo v električnem stiku z Al ali Cu folijo« in »Zaščitni ekran (Al ali CU) mora biti vložen v prevodno polnilo, katero ščiti Al ali Cu vodnike pred zunanjimi vplivi (voda, UV žarki, elektrokemična korozija)«. Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjuje, da citirani tehnični zahtevi predmet tega naročila upravičuje iz naslednjih razlogov:
– »[s] posedanjem zemlje se v plašč kabla lahko zarije oster predmet, ki lahko poškoduje tudi aluminijasto folijo pod plaščem (radialna vodna zapora)« (v nadaljevanju: 1. razlog);
– »[p]oškodbe lahko nastanejo« […] »zaradi delovnega stroja, ki zaradi nepazljivosti zadene kabel pri zemeljskih delih« (v nadaljevanju: 2. razlog);
– »[č]loveški faktor« […] »slabša izvedba spojke« […] »ali kabelskega končnika« […] »pri katerih ni vse zatesnjeno« (v nadaljevanju: 3. razlog);
– za aluminij »[v] izpostavljenem okolju ni zagotovila o obstojnosti, ker je njegova obstojnost vezana na lastnosti zemljine (ph)«, zato »nihče ne more zagotoviti, da bo zaslon v celotni življenjski dobi kabla (50 let in več) v takšnem okolju ostal neprekinjen. Zaslon bi lahko bil tudi na različnem potencialu, kot okoliška zemlja (ozemljilni lijak) in bi lahko prišlo tudi do pospešene oksidacije ali prekinitve vodnika« (v nadaljevanju: 4. razlog);
– na razpolago nima »nobenih večletnih raziskav proizvajalca kabla ali druge neodvisne inštitucije, ki bi potrdila, da tak zaslon (brez prevodnega polnila) v izpostavljenem okolju opravlja svojo funkcijo brez težav celotno predvideno življenjsko dobo kabla« (v nadaljevanju: 5. razlog).

Že iz razloga, ker se vsebina vprašanja »Datum objave: 20.07.2016 09:18«, objavljenega na Portalu javnih naročil, ne glasi na način, da bi gospodarski subjekt, ki je vprašanje zastavil, v njem naročnika prosil, da v odgovoru našteje vse objektivno opravičljive razloge za določitev tehničnih specifikacij predmeta zadevnega naročila v vsebini, izpostavljeni v uvodni povedi prejšnjega odstavka tega sklepa Državne revizijske komisije, ni slediti zaključku vlagatelja, da »naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za utemeljitev svoje odločitve, ki jih ni navedel že v odgovoru na opozorilo na nezakonitost razpisne dokumentacije«. Izpostavljeno vprašanje namreč sestavlja ugotovitveni del (prva dva odstavka), pozivni del (tretji in četrti odstavek) ter zaključni del (peti odstavek), gospodarski subjekt, ki je vprašanje zastavil, pa v pozivnem delu naročnika poziva zgolj, da spremeni »točko 5 dodatnih zahtev za SN trižilne 20 kV kable«, oziroma, da uskladi »točko 5 tehničnih zahtev za posamezne trižilne kable« na način, kot ga predlaga.

V posledici predstavljenih dejstev Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelju sporni tehnični zahtevi naročnik utemeljuje z razlogi, ki so povezani s poškodbami zunanjega plašča in zaščitne folije pod plaščem trižilnih kablov (katere naroča v sklopu številka 3). Poškodbe imajo namreč (lahko) za posledico vdor vode v kabel in izpostavljenost (kovine ekrana) koroziji (»[f]aktor korozije se močno poveča, če teče po ekranu tudi električni tok, tj. ko je kabel pod napetostjo. Pod napetostjo pa je 100 % svoje življenjske dobe«). Pri tem ne gre prezreti niti zatrjevanja naročnika, po katerem vlagatelj »v svojih navedbah izhaja iz "idealnega" dejanskega stanja (montaža brez napak, brez vplivov zunanjih dejavnikov idr.), vendar po petdesetletnih naročnikovih izkušnjah je nekaj teorija, nekaj pa praksa. In praksa je, žal, daleč od idealnega stanja«. Državna revizijska komisija v zvezi s tem pritrjuje zatrjevanju naročnika, da je kabel, ko je »enkrat vkopan«, […] »del geološke sestave tal in kot tak dovzeten za poškodbe«.

V navezavi na 1. razlog, s katerim naročnik utemeljuje sporni zahtevi »material zaslona« kablov: »Al ali Cu žice, vložene v prevodno polnilo v električnem stiku z Al ali Cu folijo« in »Zaščitni ekran (Al ali CU) mora biti vložen v prevodno polnilo, katero ščiti Al ali Cu vodnike pred zunanjimi vplivi (voda, UV žarki, elektrokemična korozija)«, Državna revizijska komisija najprej pritrjuje naročniku v tem, da v naravi vsekakor obstaja možnost, da se s »posedanjem zemlje« […] »v plašč kabla lahko zarije oster predmet, ki lahko poškoduje tudi aluminijasto folijo pod plaščem«. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija sledila strokovnemu mnenju v delu, v katerem je strokovnjak zapisal, da bi v primeru, če »bi na določenem mestu prišlo zaradi premika zemljine oziroma do tako velike strižne sile, da bi presegla mehansko trdnost kabla,« […] »lahko prišlo do poškodb kabla«. Strokovnjak sicer navaja, da doslej ni zasledil podatka o tem, da bi v Republiki Sloveniji prišlo do tako velikega »premika zemljine oziroma do tako velike strižne sile, da bi presegla mehansko trdnost kabla«, vendar pa to nikakor ne pomeni, da v prihodnjih letih in desetletjih (v vseh letih življenjske dobe trižilnega kabla) realno do tega ne more priti. Podatek, da do takšnega dogodka doslej (še) ni prišlo, namreč nikakor ne dopušča gotovega zaključka ali vsaj zelo zanesljivega predvidevanja, da do predstavljenega dogodka v vseh letih življenjske dobe trižilnega kabla ne bo prišlo. Gre za nepredvidljive dogodke (kot so na primer potres, obilne padavine s plazovi in številne druge), na katere človek nima vpliva oziroma jih ne more predvideti ali vsaj omejiti njihove sile. V predstavljenem smislu je tako razlagati tudi navedbo strokovnjaka, po kateri »[o]bstaja primer, ko je zaradi plazu prišlo do premika kabla (potisnilo ga je nad površino zemljine), vendar do fizične poškodbe kabla ni prišlo«. Iz predstavljenih razlogov tako ni slediti vlagatelju v njegovem zaključku, da ugotovitev strokovnjaka, da ni zasledil podatka o tem, da bi v Republiki Sloveniji prišlo do tako velikega »premika zemljine oziroma do tako velike strižne sile, da bi presegla mehansko trdnost kabla«, […] »dokazuje neresničnost nasprotnih navedb naročnika (na str. 2 odločitve o zahtevku za revizijo), da premiki zemljine po njenih izkušnjah in izkušnjah drugih elektrodistributerskih podjetij povzročajo vdore vode v kable«. Pretekle »izkušnje v slovenskem prostoru« tudi sicer, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, ne dopuščajo gotovega zaključka ali vsaj zelo zanesljivega predvidevanja, da »do poškodb plašča kabla zaradi posedanja zemljine« v vseh letih življenjske dobe trižilnega kabla (»v praksi«) ne bo prišlo. Glede na navedeno predstavljenih zaključkov v ničemer ne spreminja niti zatrjevanje vlagatelja, po katerem strokovnjak »v zvezi s tem ne ponudi nobenega podatka o tem, da se je to že kdaj zgodilo«. Dejstvo, da strokovnjak »v dopolnitvi mnenja ne navede, da bi v praksi prihajalo ali da je vsaj enkrat že prišlo do poškodbe kabla zaradi posedanja zemljine«, pa tudi ne dopušča zaključka, da so »iz tega razloga vse nadaljnje navedbe o protikorozijskih lastnostih umeščenosti žic ekrana v polnilo« […] »nepomembne«. Če oziroma ko bo do posedanja zemljine dejansko prišlo, bo s stališča naročnika to že prepozno, saj bo škoda, na katero opozarja, zanj že nastala.

Na dosedanje ugotovitve in zaključke iz predstavljenih razlogov v ničemer ne vpliva, da strokovnjak v zvezi s tem ne ponudi »empiričnega podatka o tem, kakšna sila bi bila za to potrebna«. Zadostuje namreč že zaključek, da do »posedanj[a] zemlje«, ko »se v plašč kabla« […] »zarije oster predmet, ki lahko poškoduje tudi aluminijasto folijo pod plaščem«, v naravi s silo, katera je dovolj močna, da trižilne kable, ki so v sklopu številka 3 predmet zadevnega naročila, realno lahko pride. Glede na navedeno se kot pravno nerelevantno za odločitev v tej zadevi kaže tudi zatrjevanje vlagatelja, da strokovnjak ni predstavil, »od kod izvirajo njegovi podatki«, pri čemer vlagatelj ni ustrezno dokazal ne svojega zatrjevanja, da »gre sklepati, da« strokovnjak »podaja trditve "na pamet"«, ne svojega zatrjevanja, da »poškodba kabla zaradi premika zemljine praktično ni mogoča«. Tudi sicer pa ne gre prezreti dejstva, da vlagatelj z besedico »praktično« vseeno dopušča določeno možnost, da do »poškodb[e] kabla zaradi premika zemljine« le pride, saj ne zatrjuje, da »poškodba kabla zaradi premika zemljine ni mogoča«.

Državna revizijska komisija tudi ni sledila zatrjevanju vlagatelja, po katerem si je v primeru, če »celo plaz ni povzročil poškodbe kabla,« […] »nemogoče zamisliti večji premik zemljine, ki pa bi povzročil poškodbo kabla«. Vlagatelj namreč v svojem zatrjevanju ne upošteva dejstva, da poznamo plazove različnega obsega in moči (jakosti), pri tem pa niti ne zatrjuje, da je bil plaz, ki ga izpostavlja, praktično najhujši možni plaz, kar ga premore narava. Kot »večji premik zemljine, ki pa bi povzročil poškodbo kabla«, si je povsem realno mogoče zamisliti tudi (rušilni) potres (ki premika zemljine). Slovenija se, kot je znano, nahaja na potresno ogroženem območju. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ni sledila predlogu vlagatelja, da »naj izvedenec svoje mnenje dopolni s podatki, kakšen premik zemljine oz. kakšna sila bi bila potrebna, da bi prišlo do poškodbe kabla, in ali se je to v praksi že kdaj dejansko zgodilo« (drugi odstavek IV. točke na strani 9 prve izjasnitve o strokovnem mnenju).

Ker ob upoštevanju dosedanjih ugotovitev in zaključkov to ni pravno relevantno, Državna revizijska komisija strokovnjaku tudi ni zastavila »vprašanj v zvezi s pogostostjo poškodb kablov pri izvajanju zemeljskih del in montaži spojk ter obveznimi ravnanji sanacije poškodb s strani elektrodistributerskih podjetij v tem primeru«.

V navezavi na 2. razlog, s katerim naročnik utemeljuje sporni zahtevi »material zaslona« kablov: »Al ali Cu žice, vložene v prevodno polnilo v električnem stiku z Al ali Cu folijo« in »Zaščitni ekran (Al ali CU) mora biti vložen v prevodno polnilo, katero ščiti Al ali Cu vodnike pred zunanjimi vplivi (voda, UV žarki, elektrokemična korozija)«, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v tem, da poškodbe na trižilnih kablih, ki so predmet zadevnega naročila v sklopu številka 3, lahko nastanejo »zaradi delovnega stroja, ki zaradi nepazljivosti zadene kabel pri zemeljskih delih«. Možnosti, da do tega ali česa primerljivega pride, enostavno ni mogoče z gotovostjo izključiti. Pri delu lahko zaradi raznih razlogov in okoliščin delavec naredi napako ter z delovnim strojem na primer »zadene kabel pri zemeljskih delih«. Možnost, da pride do »vsakovrstnih poškodb kablov s strani gradbene mehanizacije« in do podobnih primerov poškodb, v posledici katerih je treba »poškodovani kabel sanirati«, vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja tudi sam.

V navezavi na 3. razlog, s katerim naročnik utemeljuje sporni zahtevi »material zaslona« kablov: »Al ali Cu žice, vložene v prevodno polnilo v električnem stiku z Al ali Cu folijo« in »Zaščitni ekran (Al ali CU) mora biti vložen v prevodno polnilo, katero ščiti Al ali Cu vodnike pred zunanjimi vplivi (voda, UV žarki, elektrokemična korozija)«, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v tem, da poškodbe na trižilnih kablih, ki so predmet zadevnega naročila v sklopu številka 3, lahko nastanejo zaradi slabše izvedbe spojke ali kabelskega končnika, »pri katerih ni vse zatesnjeno«. Možnosti, da do tega ali česa primerljivega pride, enostavno ni mogoče zanesljivo izključiti.

V navezavi na 4. razlog, s katerim naročnik utemeljuje sporni zahtevi »material zaslona« kablov: »Al ali Cu žice, vložene v prevodno polnilo v električnem stiku z Al ali Cu folijo« in »Zaščitni ekran (Al ali CU) mora biti vložen v prevodno polnilo, katero ščiti Al ali Cu vodnike pred zunanjimi vplivi (voda, UV žarki, elektrokemična korozija)«, Državna revizijska komisija sledi strokovnemu mnenju v delu, v katerem je strokovnjak zapisal, da se s tem, ko ima kabel »zaščitni zaslon v svojem prevodnem polnilu (ovoju), torej fizično ločen od prečne zapore,« […] »izogne problemu korozije vodnika zaščitnega zaslona v primeru poškodovanja plašča kabla in vdora vode ali vlage do prečne zapore, ki je v takem primeru neposredno izpostavljena koroziji«. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo sam zatrjuje, da pri trižilnem kablu, katerega je nameraval ponuditi »na predmetnem javnem razpisu v sklopu 3«, […] »zaščitni ekran ni vložen v prevodno polnilo«, oziroma »nima aluminijastih žic ekrana obdanih s polprevodnim polnilom«, je Državna revizijska komisija strokovnemu mnenju sledila tudi v delu, v katerem je strokovnjak zapisal, da v tem delu kabel, katerega je vlagatelj nameraval ponuditi v postopku oddaje zadevnega naročila, ne »izpolnjuje želenega kriterija«, […] »saj je zaščitni zaslon brez zaščite pred korozijo«, ter v delu, v katerem je strokovnjak zapisal, da »so Al žice pod plaščem kabla«, katerega je vlagatelj nameraval ponuditi v postopku oddaje tega naročila, »neizolirane in so v direktnem stiku z Al ekranom (s prečno zaporo)«, s tem pa so žice zaslona »[p]ri vdoru vode v notranjost kabla« […] »neposredno (enako kot prečna zapora) izpostavljene koroziji, zato obstaja večja možnost njihove prekinitve«. Čeprav navedeno ne vpliva na predmetno odločitev Državne revizijske komisije (uporaba tehnične smernice GIZ TS-3 12/2013 je prostovoljna), pa vseeno velja pripomniti, da tudi tehnična smernica GIZ TS-3 12/2013 napotuje na to, da je zaščitni zaslon izveden iz »[a]luminijastih žic, ki so vložene v prevodno polnilo, ki hkrati služi kot protikorozijska zaščita« (točka 4.4.3). Tako je pritrditi naročniku v njegovem zatrjevanju, da se aluminija (kljub njegovi naravni zaščiti z oksidom) v »namene ozemljevanja ne uporablja«.

Državna revizijska komisija sledi strokovnemu mnenju tudi v delu, v katerem strokovnjak navaja, da »aluminij ni primeren za polaganje v zemljo in beton«, saj ima aluminij velik negativni elektrokemijski potencial (-1,67 V), v posledici pa »je Al veliko bolj dovzeten za korozijo«. V tem delu se strokovnjak sklicuje na podatke »Tehnične smernice TSG-N-003:2013« […] »v Tabeli 9« […] »na strani 18«, vendar pa gre v izpostavljenem delu smernice za podatke, ki jih potrjujejo tudi nekateri drugi preverljivi viri na svetovnem spletu. Iz omenjenih virov tako izhaja, da aluminija ni dovoljeno uporabljati, če ni dodatno mehansko zaščiten, oziroma, da aluminij ni uporaben za namestitev v zemljo in na mestih, ki jih ogroža korozija (soli, jedki plini, tekočine in podobno), temu, da »aluminij ni primeren za polaganje v zemljo in beton«, pa vsaj posredno pritrjuje tudi proizvajalec kabla, katerega je vlagatelj nameraval ponuditi v postopku oddaje tega naročila, saj v drugi izjasnitvi o strokovnem mnenju v odgovoru na 11. vprašanje izpostavlja tabelo teh tehničnih smernic, na strokovno mnenje pa se sklicuje še v odgovoru na 12. vprašanje, katerega vsebina se nanaša na (garancije za) obstojnost aluminija v okolju, kot ga opisuje naročnik. Državna revizijska komisija strokovnemu mnenju nadalje sledi v delu, v katerem strokovnjak navaja, da »[z]agotovila za obstojnost Al v katerikoli vrsti zemljine pri poškodovanju (mehanskem preboju) zunanjega plašča kabla ni in to iz razloga, ker je dejansko v naravi nemogoče zagotoviti zemljino s potencialom -1,67 V kot ga ima Al, zato je korozija z odnašanjem materiala« […] »neizbežna«, pa tudi v delu, v katerem strokovnjak zaključuje, da pri kablu, ki ga je v postopku oddaje zadevnega naročila nameraval ponuditi vlagatelj, »izpostavljenosti zaslona koroziji« iz razloga, ker ni »vložen v prevodno polnilo«, »ni možno preprečiti, zato ni zagotovila za neprekinjenost zaslona v življenjski dobi kabla«.

Državna revizijska komisija pritrjuje zatrjevanju vlagatelja, da »v primeru poškodbe kabla« […] »tudi zaslon v prevodnem polnilu ni zaščiten pred korozijo, če se pri poškodbi poškoduje tudi prevodno polnilo«, vendar pa pri tem kot bistveno izpostavlja, da »prevodno polnilo« predstavlja eno (dodatno) zaščitno plast (pred korozijo) več od trižilnega kabla, pri katerem zaščitni zaslon ni vložen v prevodno polnilo. Slednje navedenemu očitno pritrjuje tudi vlagatelj sam, ko to razliko izpostavi na način, da zapiše »če se pri poškodbi poškoduje tudi prevodno polnilo«.

V navezavi na 5. razlog, s katerim naročnik utemeljuje sporni zahtevi »material zaslona« kablov: »Al ali Cu žice, vložene v prevodno polnilo v električnem stiku z Al ali Cu folijo« in »Zaščitni ekran (Al ali CU) mora biti vložen v prevodno polnilo, katero ščiti Al ali Cu vodnike pred zunanjimi vplivi (voda, UV žarki, elektrokemična korozija)«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v postopku pravnega varstva ni predložil dokumenta (študije) o »večletnih raziskav[ah] proizvajalca kabla ali druge neodvisne inštitucije, ki bi potrdila, da tak zaslon (brez prevodnega polnila) v izpostavljenem okolju opravlja svojo funkcijo brez težav celotno predvideno življenjsko dobo kabla«.

Glede zatrjevanja proizvajalca kabla, ki ga je vlagatelj nameraval ponuditi v postopku oddaje zadevnega naročila, po katerem v primeru, če »je poškodovan zunanji ovoj, obstaja tudi verjetnost, da so poškodovani tudi drugi deli v kablu, kot na primer polprevodni sloji na žicah zaslona«, pa Državna revizijska komisija pripominja, da gre zgolj za sklepanje morebitne poškodbe polprevodnega sloja na žicah zaslona, obenem pa ne gre za zanikanje dejstva, da »polprevodni sloji na žicah zaslona« pomenijo prednost (in ni nujno, da v primeru poškodbe zunanjega ovoja v vsakem primeru neizbežno pride do poškodb polprevodnih slojev na žicah zaslona). V odgovoru na 21. vprašanje v zvezi s poškodbami kabla, ki ga je vlagatelj nameraval ponuditi v postopku oddaje tega naročila, v drugi izjasnitvi o strokovnem mnenju proizvajalec kabla vsebinsko primerljivo navaja, da bodo »po vsej verjetnosti« poškodovane »tudi polprevodne zmesi«. Zapisano ne sledi niti (predhodno podanemu) prepričanju vlagatelja samega, po katerem je »v primerih poškodb kabla, pri katerih pride do preboja zunanjega plašča in zaščitne folije, poškodovan tudi zaščitni ekran kabla, ne glede na to, ali je ta vložen v prevodno polnilo ali ne«. Tudi sicer pa vlagatelj že v nadaljevanju opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo dopušča možnost »poškodbe kabla, pri kateri bi se poškodovala aluminijasta folija, aluminijast ekran tik pod njo pa bi ostal nepoškodovan«. Pri tem ne gre prezreti niti dejstva, da se proizvajalec kabla, ki ga je vlagatelj nameraval ponuditi v postopku oddaje tega naročila, v drugi izjasnitvi o strokovnem mnenju na strokovno mnenje sklicuje še v odgovorih na 14., 15. in 16. vprašanje (njihova vsebina se navezuje na vprašanje aluminija in njegovih lastnosti oziroma funkcionalnosti), ter v odgovoru na 17. vprašanje (njegova vsebina se navezuje na vprašanje poškodb kabla zaradi posedanja zemljine). Povsem pavšalno in špekulativno je tako tudi zatrjevanje vlagatelja, da bo (v vsakem primeru) pri »poškodovanju (preboju) kabla z delovnim strojem poškodovano tudi polprevodno polnilo kabla« ponudnika (proizvajalca) konkurenta. Vlagatelj ni ustrezno dokazal niti svojega zatrjevanja, da se »[r]esne poškodbe (take ki bi pomenile izpostavljenost celotne Al zapore)« […] »vselej naznanijo in pravočasno sanirajo tako, da kabel ni izpostavljen koroziji«. V konkretnem primeru ne gre za dejstvo, ki se po zakonu domneva (in ga v posledici ni treba dokazovati), niti ne gre za dejstvo, ki je splošno znano in ga ni treba dokazovati (četrti in peti odstavek 214. člen ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Odgovor strokovnjaka na 21. vprašanje v dopolnitvi strokovnega mnenja je tudi sicer tolmačiti tako, kot je zapisano, torej, da strokovnjak »vztraja pri odgovoru v izdelanem mnenju«, ne pa tako, kot ga tolmači vlagatelj. Poleg tega je strokovnjaka po vsebini razumeti, da je odgovor na 21. vprašanje podal ob upoštevanju strokovnih izkušenj, vlagatelj pa pri tem tudi sam ne ugotavlja, da se do odgovora na 21. vprašanje ne more konkretizirano opredeliti, saj zatrjuje, da se je do tega težko (ne pa nemogoče) »konkretizirano opredeliti«.

Pojma »korozija« in »upornost« nista sopomenki, naročnik pa svojo odločitev glede določitve zahtev »material zaslona« kablov: »Al ali Cu žice, vložene v prevodno polnilo v električnem stiku z Al ali Cu folijo« in »Zaščitni ekran (Al ali CU) mora biti vložen v prevodno polnilo, katero ščiti Al ali Cu vodnike pred zunanjimi vplivi (voda, UV žarki, elektrokemična korozija)« utemeljuje s pomisleki glede korozije zaradi poškodb zunanjega plašča in zaščitne folije pod plaščem trižilnih kablov (katere naroča v sklopu številka 3). V posledici dosedanjih zaključkov in ugotovitev v ničemer ne spreminjajo zatrjevanja vlagatelja, v katerih izpostavlja »zadostno upornost« kabla, katerega je vlagatelj nameraval ponuditi v postopku oddaje tega naročila (na primer odgovor na 13. vprašanje druge izjasnitve o strokovnem mnenju in drugi odstavek na strani 10 izjasnitve o dopolnitvi strokovnega mnenja), v primeru poškodb kabla. Odgovor, vezan na vprašanje zadostne upornosti, pravno relevantno ne vpliva na vprašanje korozije do te mere, da bi bili zaključki Državne revizijske komisije iz tega sklepa drugačni.

Državna revizijska komisija se nadalje strinja s stališčem strokovnjaka, da se proizvajalec kabla, ki ga je vlagatelj nameraval ponuditi v postopku oddaje tega naročila, do (bistvenih) »vprašanj, ki pa so povezana s korozijo,« v pretežnem delu (neposredno) »ni izjasnil, v celoti je prepisal ugotovitve izvedenca«, strinja pa se tudi s stališčem strokovnjaka, po katerem v 19. odgovoru druge izjasnitve o strokovnem mnenju proizvajalec kabla, katerega je vlagatelj nameraval ponuditi v postopku oddaje tega naročila, »ne odgovarja na vprašanje, temveč preusmerja pozornost na debelino prečne zapore in posledično njeno Ohmsko upornost«, zato je citirani »odgovor v povezavi z izpostavljenim vprašanjem glede dodatne zaščite brezpredmeten«. Državna revizijska komisija v posledici ugotavlja, da ne drži zatrjevanje vlagatelja v izjasnitvi o dopolnitvi strokovnega mnenja, po katerem je strokovnjak »tisti, ki ni odgovoril na vprašanje« številka 19, niti ne drži zatrjevanje vlagatelja, da je strokovnjak »v prvotnem mnenju namesto odgovora preusmeril pozornost z navedbami, da naj bi debelejši aluminij zmanjševal fleksibilnost kabla«.

Vlagatelju gre pritrditi v njegovem zatrjevanju, da »je v primeru vsakovrstnih poškodb kablov s strani gradbene mehanizacije (in v podobnih primerih) poškodovani kabel« potrebno »sanirati, kar drži ne glede na to, ali gre za« trižilni kabel, ki ga je v sklopu številka 3 nameraval ponuditi v postopku oddaje zadevnega naročila, ali za trižilni kabel proizvajalca konkurenta, vendar pa je ob tem pripomniti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo sam zatrjuje, da pri trižilnem kablu, ki ga je nameraval ponuditi, »zaščitni ekran ni vložen v prevodno polnilo«, oziroma »nima aluminijastih žic ekrana obdanih s polprevodnim polnilom«, kar je bistveno prav v primerih, ko pride do poškodbe plašča kabla in prečne zapore, saj je zaščitni zaslon trižilnega kabla, ki ga je v sklopu številka 3 nameraval ponuditi v postopku oddaje zadevnega naročila (za razliko od trižilnega kabla proizvajalca konkurenta), »brez zaščite pred korozijo«. V zvezi z zatrjevanjem vlagatelja, da si je nemogoče zamisliti, da bi pri poškodbi (trižilnega) kabla »z mehanizacijo pri izvajanju izkopa nato poškodovan kabel preprosto zasuli brez sanacije, ker ima ta kabel ekran vložen v polprevodno polnilo«, pa je dodati, da vlagatelj že sam dopušča možnost, da bi poškodbe kabla »elektrodistributer« ne zaznal (takšno možnost sicer označuje za zelo malo verjetno oziroma praktično nemogočo).

Dosedanjih ugotovitev in zaključkov iz razlogov, navedenih doslej, v ničemer ne spreminja odgovor na vprašanje, ali je sestava trižilnega kabla, ki ga je vlagatelj nameraval ponuditi v postopku oddaje zadevnega naročila, skladna s standardom SIST HD 620:2, del 10-M, niti zapis strokovnjaka, da »[g]lede na možne opcije, ki jih dovoljuje navedeni standard v delu 10-M lahko rečemo, da« omenjeni kabel »izpolnjuje zahteve tega standarda v izpostavljenem delu, še posebej zato, ker standard dovoljuje različne opcije«. Naročnik namreč lahko, če ustrezno izkaže, da za to obstajajo objektivno opravičljivi razlogi, izbere tudi samo eno od možnih »opci[j], ki jih dovoljuje navedeni standard« (standard SIST HD 620:2) »v delu 10-M«. V zvezi s stališčem proizvajalca kabla, ki ga je vlagatelj nameraval ponuditi v postopku oddaje tega naročila, na 10. vprašanje v drugi izjasnitvi o strokovnem mnenju pa se Državna revizijska komisija strinja z zaključkom strokovnjaka, da ni »pripomb na razlago proizvajalca o konstrukciji njegovega kabla« (le v primeru), če »ne pride do poškodbe zunanjega plašča kabla in do vdora tekočine v notranjost kabla«. Iz citiranega odgovora pa je tudi sicer jasno razvidno, da se nanaša zgolj na stanje, ko »ne pride do poškodbe zunanjega plašča kabla in do vdora tekočine v notranjost kabla«, ne potrjuje pa, da je sestava kabla, ki ga je vlagatelj nameraval ponuditi v postopku oddaje tega naročila, »povsem enakovredna kablu«, ki ga ponuja ponudnik konkurent, tudi v okoliščinah, ko »pride do poškodbe zunanjega plašča kabla in do vdora tekočine v notranjost kabla«.

Ker je v konkretnem primeru bistveno (kot je razumeti tudi naročnika), da v primeru poškodb zunanjega plašča in zaščitne folije pod plaščem trižilnih kablov (ki jih v sklopu številka 3 naroča) ne pride do korozije (naročnik je zahteval: »Zaščitni ekran (Al ali CU) mora biti vložen v prevodno polnilo, katero ščiti Al ali Cu vodnike pred zunanjimi vplivi (voda, UV žarki, elektrokemična korozija)«), tudi niso pravno relevantna zatrjevanja vlagatelja, da debelejša folija (prečne zapore) za »2x podaljša čas korozije preden pride do vdora vode pod aluminijasto folijo«. Podaljšan čas, preden pride do korozije, pomeni, da do korozije vseeno (kljub temu) pride, pa čeprav šele po njegovem poteku.

Kot je bilo to v predmetnem sklepu Državne revizijske komisije povsem jasno ugotovljeno že doslej (jasno pa to izhaja tudi iz strokovnega mnenja in iz dopolnitve strokovnega mnenja), iz razlogov, predstavljenih v tem sklepu, ni slediti zaključku vlagatelja, po katerem »vdor vode v kabel«, ki ga je vlagatelj nameraval ponuditi v postopku oddaje zadevnega naročila, in »s tem korozija materiala tako ni možna« (prvi odstavek na trinajsti strani zahtevka za revizijo, po vsebini primerljivo pa tudi četrti odstavek na isti strani). Vlagatelj se pri tem konkretizirano (in sklicujoč nanj) ni opredelil niti do dokaznega predloga naročnika, ki predstavlja članek »Corrosion of Steel, Aluminum and Copper in Electrical Applications«, kot izhaja iz četrtega odstavka na srani 3 odločitve o zahtevku za revizijo.

Zatrjevanja vlagatelja o razlikah v cenah kablov ponudnika (proizvajalca) konkurenta, ki naj bi bili »med 25 in 30 % dražji od konkurenčnih kablov, ki jih ponuja vlagatelj«, niso pravno relevantna za odločitev o zahtevku za revizijo, obenem pa predstavljajo zgolj vlagateljevo špekulacijo glede cen, ki naj bi bile ponujene v postopku oddaje zadevnega naročila. Za odločitev o zahtevku za revizijo niso pravno relevantna niti zatrjevanja vlagatelja, vezana na dosedanje dobave kablov, ki jih je vlagatelj nameraval ponuditi v postopku oddaje zadevnega naročila, drugim naročnikom, saj ima naročnik v postopku oddaje tega naročila lahko drugačne potrebe in (objektivno opravičljive) zahteve kot drugi naročniki.

V posledici vsega doslej navedenega vlagatelj ni ustrezno dokazal svojega zaključka, da sta naročnikovi zahtevi »material zaslona« kablov: »Al ali Cu žice, vložene v prevodno polnilo v električnem stiku z Al ali Cu folijo« in »Zaščitni ekran (Al ali CU) mora biti vložen v prevodno polnilo, katero ščiti Al ali Cu vodnike pred zunanjimi vplivi (voda, UV žarki, elektrokemična korozija)« nesorazmerni »v smislu 68. člena ZJN-3 z vrednostjo in cilji naročila«. Iz razlogov, predstavljenih doslej, vlagatelju nadalje ni slediti v zaključku, da naročnik »ni podal nobenih objektivno utemeljenih strokovno tehničnih razlogov, zaradi katerih bi bile izpodbijane tehnične specifikacije, s katerimi tako radikalno omejuje konkurenco, upravičene« (prvi odstavek na šesti strani zahtevka za revizijo), v zaključku, da za »v tem zahtevku izpodbijane zahteve« […] »ni nobenega objektivno utemeljenega razloga«, v zaključku, da se »[z]a povsem neutemeljeno in izmišljeno za potrebe morebitnega zahtevka za revizijo« […] »pavšalna obrazložitev naročnika izkaže ob dejstvu, da tehnične specifikacije v isti točki omogočajo izvedbo zaščitnega ekrana bodisi iz aluminija (Al) bodisi iz bakra (Cu)«, niti v zaključku, da »[k]onstrukcijski detajl, ki ga zahteva naročnik izmed štirih enakovrednih načinov izvedbe zaslona kabla, nima nobene relevantne zveze s protikorozijsko zaščito kabla«.

Iz razloga, ker v zvezi z okoliščinami (podatki, dejstvi), o katerih naj bi izpovedali osebi, katerih zaslišanje v četrtem odstavku na tretji strani in v prvih dveh alineah na četrti strani zahtevka za revizijo predlaga vlagatelj, Državna revizijska komisija ni imela pomislekov, omenjenih dokaznih predlogov (kot nepotrebnih) ni izvedla. Glede dokaznega predloga po zaslišanju osebe P. T. v delu, v katerem vlagatelj predlaga njeno zaslišanje »tudi v zvezi z vsemi ostalimi navedbami iz tega zahtevka za revizijo«, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni zadostil standardu obrazloženosti dokaznega predloga, saj ni določno navedel, katero konkretno dejstvo naj bi se z izvedbo tega dokaza ugotavljalo oziroma o čem konkretno naj bi omenjena oseba pričala (236. člen ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Glede na to, da dokazni predlog z zaslišanjem navedene priče ni bil ustrezno substanciran, vlagateljeve nezadostne aktivnosti ni mogla nadomestiti Državna revizijska komisija, saj bi s tem kršila razpravno načelo (7. člen ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Omenjeni dokazni predlog je tudi sicer podan v I. poglavju, poimenovanem »Podatki o javnem naročilu in splošni razlogi za zahtevek«.

V posledici vseh doslej predstavljenih dejstev, ugotovitev in zaključkov je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo, vložen v sklopu številka 3: »SN trižilni 20 kV kabli«, v vsebini, v kateri vlagatelj predlaga razveljavitev določbe
– »material zaslona« kablov: »Al ali Cu žice, vložene v prevodno polnilo v električnem stiku z Al ali Cu folijo«, podane za »TRIŽILNI KABEL 3 x 25/25 mm2 12/20 (24) kV«, za »TRIŽILNI KABEL 3 x 150/35 mm2 12/20 (24) kV« in za »TRIŽILNI KABEL 3 x 240/50 mm2 12/20 (24) kV« v naslovu »VI. TABELE TEHNIČNIH PODATKOV« (5. točka tehničnih podatkov kabla v tabeli)
– »Zaščitni ekran (Al ali CU) mora biti vložen v prevodno polnilo, katero ščiti Al ali Cu vodnike pred zunanjimi vplivi (voda, UV žarki, elektrokemična korozija)«, podane v tabeli »DODATNE ZAHTEVE ZA SN TRIŽILNE 20 kV KABLE« (4. točka),
na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje tudi, da je pri trižilnem kablu, katerega je nameraval ponuditi v postopku oddaje tega naročila, polprevodno plast na izolaciji žile (izdelano iz ekstrudiranega polprevodnega polimera) mogoče enostavno odstraniti (olupiti) tudi z uporabo specialnega orodja.

Kot je bilo to ugotovljeno že doslej, je naročnik v tabeli »DODATNE ZAHTEVE ZA SN TRIŽILNE 20 kV KABLE« (upoštevaje spremembe specifikacij) v sklopu številka 3 določil (med drugim) tudi: »Polprevodna plast na izolaciji žile mora biti izdelana iz ekstrudiranega polprevodnega polimera in jo je mogoče enostavno odstraniti – olupiti« (5. točka). Ob upoštevanju odgovora naročnika »Datum objave: 20.07.2016 09:18« Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje v njegovem zatrjevanju, da »gre zahtevo po enostavni odstranitvi razumeti tako, da je zaslon žile mogoče odstraniti brez specialnega orodja« (druga stran zahtevka za revizijo). Kot je razumeti naročnika, je »osnovno možnost izvedbe polprevodnega sloja izolacije žile« določil »zaradi lažjega in hitrejšega rokovanja s kablom ter posledično zmanjševanja stroškov« (glej odgovor naročnika »Datum objave: 20.07.2016 09:18«, objavljen na Portalu javnih naročil).

Že iz razloga, ker se vsebina vprašanja »Datum objave: 20.07.2016 09:18«, objavljenega na Portalu javnih naročil, ne glasi na način, da bi gospodarski subjekt, ki je vprašanje zastavil, v njem naročnika prosil, da v odgovoru našteje vse objektivno opravičljive razloge za določitev zahteve v vsebini, po kateri mora biti »[p]olprevodna plast na izolaciji žile« […] »izdelana iz ekstrudiranega polprevodnega polimera in jo je mogoče enostavno odstraniti – olupiti«, ni slediti zaključku vlagatelja, po katerem je »[g]lede na to, da naročnik v odgovorih na portalu javnih naročil« […] »ni navajal, da bi zaradi uporabe specialnega orodja prihajalo do poškodb kabla,« […] »izvedensko mnenje v delu, v katerem obravnava potencialne poškodbe kabla pri snemanju polprevodnega sloja irelevantn[o] za odločitev v zadevi«. Izpostavljeno vprašanje namreč sestavlja ugotovitveni del (prva dva odstavka), pozivni del (tretji in četrti odstavek) ter zaključni del (peti odstavek), gospodarski subjekt, ki je vprašanje zastavil, pa v pozivnem delu naročnika poziva zgolj, da spremeni »točko 5 dodatnih zahtev za SN trižilne 20 kV kable«, oziroma, da uskladi »točko 5 tehničnih zahtev za posamezne trižilne kable« na način, kot ga predlaga. Glede na navedeno ne drži zaključek vlagatelja, da so »vse navedbe naročnika v zvezi s tem nedopustne novote, ki jih v predmetnem postopku revizije ni dopustno upoštevati«, prav tako pa tudi niso nepomembni in neupoštevni razlogi, s katerimi naročnik utemeljuje postavitev omenjene zahteve v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjuje, da tehnično zahtevo, po kateri mora biti polprevodno plast na izolaciji žile (iz ekstrudiranega polprevodnega polimera) mogoče enostavno odstraniti – olupiti (zaslon žile je mogoče odstraniti brez specialnega orodja), predmet tega naročila upravičuje iz naslednjih (objektivno opravičljivih) razlogov:
– zaradi načina »odstranitve polprevodne plasti iz žil trižilnega SN kabla«, saj je za »pravilno snemanje trde polprevodne plasti« […] »pomembno, da je žila kabla ravna«, […] »z orodjem, ki potrebuje vsaj 13 cm prostora okoli žile,« pa je to »praktično nemogoče«. Žila trižilnega kabla se namreč v tem primeru »največkrat zvije (oziroma se mora zviti) nad dovoljenim radijem krivljenja, pri čemer se poškoduje tudi izolacija žile (XLPE), kar posledično zmanjša življenjsko dobo kabla« – v nadaljevanju: 1. razlog;
– prednost te zahteve naj bi se pokazala predvsem »pri montaži spojke oziroma končnika« – v nadaljevanju: 2. razlog;
– zaradi »hitrejšega rokovanja s kablom ter posledično zmanjševanja stroškov« (odgovor »Datum objave: 20.07.2016 09:18«, podan na Portalu javnih naročil) – v nadaljevanju: 3. razlog;
– »orodja ni treba dodatno kupovati (za vse skupine monterjev), ga ni treba vzdrževati in menjati izrabljenih rezil« (četrti odstavek na strani 5) – v nadaljevanju: 4. razlog.

V navezavi na 1. razlog, s katerim naročnik utemeljuje sporno tehnično zahtevo, po kateri mora biti mogoče polprevodno plast na izolaciji žile (iz ekstrudiranega polprevodnega polimera) enostavno odstraniti – olupiti (zaslon žile je mogoče odstraniti brez specialnega orodja), Državna revizijska komisija najprej (kot bistveno) ugotavlja, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo postavitev sporne tehnične zahteve utemeljuje z orodjem, ki »potrebuje vsaj 13 cm prostora okoli žile«, ne pa z orodjem »intercable« oziroma z orodjem »Intercable tool«. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je iz strokovnega mnenja razvidno, da je (tehnična) prednost tega, da »je možno polprevodno plast odstraniti z izolacije vodnikov (žil) brez uporabe posebnega orodja (z roko)« v tem, da »ne more priti do poškodovanja izolacije žile«. Problem namreč »nastane, če nož ne posname vse polprevodne plasti (ta mora biti v celoti odstranjena, saj so lahko ostanki le-te vzrok za preboj po zunanji strani izolacije žile - nevarnost plazilnih tokov«, z »ukrivljenostjo žile, s katere se snema polprevodno plast,« pa se povečuje tudi »možnost poškodbe osnovne izolacije žile«. Vendar pa je izhodišče predstavljenih zaključkov strokovnjaka orodje, ki »potrebuje vsaj 13 cm prostora okoli žile«. Državna revizijska komisija (tudi na podlagi prvega in drugega odstavka 32. člena ZPVPJN) opozarja, da strokovnjak v strokovnem mnenju sam navaja, da »s poskusom snemanja polprevodne plasti s klasičnim nožem in pogledom pod lupo ne more potrditi niti ovreči« zatrjevanja proizvajalca, da »je ekstrudirana polprevodna plast njegovega kabla sestavljena iz dveh plasti in sicer 50% polprevodne plasti (črne barve) in 50% prozorne izolativne plasti«. Poleg tega proizvajalec v 4. točki odgovora na 1. vprašanje v drugi izjasnitvi o strokovnem mnenju navaja, da je za »odstranjevanje vezanega zunanjega polprevodnega sloja« […] »potrebno uporabiti posebno orodje, vendar nikoli nož«, pač pa je »[b]oljša izbira za ta trižilni kabel AXALJ-TT« […] »orodje "intercable"«. V odgovoru na 6. vprašanje v drugi izjasnitvi o strokovnem mnenju proizvajalec tudi dodatno zatrjuje, da pri uporabi orodja »intercable« […] »ločene žile niso upognjen[e] čez mejo«.

Državna revizijska komisija pri tem kot ključno izpostavlja, da v dopolnitvi strokovnega mnenja strokovnjak izrecno poudarja, da je bilo strokovno mnenje »izdelano na podlagi podatkov o specialnem o rodju«, […] »ki so bili pridobljeni od dobavitelja kabla«, pa tudi, da »specialno orodje, imenovano "Intercable tool"«, […] »rabi le 8 cm prostora okrog žile. Z uporabo tega orodja se situacija glede prekomernega ukrivljanja žil v postopku snemanja polprevodne plasti z izolacije žile spremeni. Namreč ob upoštevanju novih dejstev ni potrebno ukrivljati žil preko dovoljenega polmera 8xD žile za pripravo kabla za namestitev hibridne spojke Cellpack« (drugi odstavek na strani 3). Strokovnjak v zvezi s tem dodatno navaja, da »proizvajalec pri delu izpostavlja uporabo takoimenovanega "Intercable" specialnega orodja (8 cm prostora okrog žile in ne 13 cm kot je pri orodju za uporabo pri enožilnih kablih), ki dopušča za dosego cilja (snetje polprevodne plasti v ustrezni dolžini) manjšo ukrivljenost žile«.

Glede na zapisano naročnik z navedbami oziroma zatrjevanji, s katerimi utemeljuje 1. razlog za postavitev tehnične zahteve, po kateri mora biti polprevodno plast na izolaciji žile (iz ekstrudiranega polprevodnega polimera) mogoče enostavno odstraniti – olupiti (zaslon žile je mogoče odstraniti brez specialnega orodja), v vsebini, kot jih je navedel v tem postopku, ni ustrezno dokazal objektivno opravičljivega razloga za njeno postavitev, niti ni dokazal, da se z njeno postavitvijo v konkretnih okoliščinah dejanskega stanja naročanje izvaja sorazmerno predmetu javnega naročanja glede izbire in določitve zahtev.

V navezavi na 2. razlog, s katerim naročnik utemeljuje sporno tehnično zahtevo, po kateri mora biti mogoče polprevodno plast na izolaciji žile (iz ekstrudiranega polprevodnega polimera) enostavno odstraniti – olupiti (zaslon žile je mogoče odstraniti brez specialnega orodja), Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnih okoliščinah dejanskega stanja (z argumenti, ki jih je navedel v postopku oddaje zadevnega naročila in v odločitvi o zahtevku za revizijo) naročnik ni ustrezno dokazal, da se prednost navedene zahteve pokaže predvsem »pri montaži spojke oziroma končnika«. Naročnik za svojo trditev v odločitvi o zahtevku za revizijo ni predložil nobenega pravno relevantnega dokaza. V strokovnem mnenju je na vprašanje, ali ima zadevna zahteva tehnične prednosti (in če, katere so te tehnične prednosti), ki se pokažejo zlasti pri montaži spojke oziroma končnika, strokovnjak kot tehnično prednost sicer izpostavil lastnost, po kateri »je možno polprevodno plast odstraniti z izolacije vodnikov (žil) brez uporabe posebnega orodja (z roko)«, saj »pri tem ne more priti do poškodovanja izolacije žile«, vendar pa ob tem v odgovoru na to vprašanje ni izrecno in nedvoumno zapisal, da se prednost te zahteve pokaže predvsem »pri montaži spojke oziroma končnika«. V prvem odstavku dopolnitve strokovnega mnenja strokovnjak ob tem sicer navaja, da se z »morebitnim drugačnim orodjem« […] »zaradi manjše ukrivljenosti žil pri snemanju polprevodne plasti« […] »le zmanjšuje globino rezanja kanalov, le ti pa še vedno niso eliminirani«, vendar pa pri tem izvzema orodje »Intercable tool« (kar izhaja iz besedne zveze »morebitnim drugačnim orodjem, razen "Intercable tool"«). Tudi v slučaju, če je razumeti, da se zapis »[t]akšni zračni kanali pa lahko pripeljejo do parcialnih praznjenj in v končni fazi tudi do preboja v sami spojki« vseeno nanaša na orodje »Intercable tool«, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik z vsebinami, kot jih je navedel v tem postopku, ni dokazal, da se monterji, s katerimi razpolaga in od katerih se pričakuje, da pri svojem delu ravnajo s skrbjo dobrega strokovnjaka, natančno ter odgovorno, z uporabo specialnega orodja (kot je na primer orodje »Intercable tool«) ne bi mogli izogniti posledice, to je parcialnih praznjenj in »preboja v sami spojki«. Specialno orodje (na primer tudi orodje »Intercable tool«) je namreč izdelano prav za ta namen, naročnik pa v tem postopku pravnega varstva ni nasprotoval stališčem strokovnjaka v dopolnitvi strokovnega mnenja.

Glede na zapisano naročnik z navedbami oziroma zatrjevanji, s katerimi utemeljuje 2. razlog za postavitev tehnične zahteve, po kateri mora biti polprevodno plast na izolaciji žile (iz ekstrudiranega polprevodnega polimera) mogoče enostavno odstraniti – olupiti (zaslon žile je mogoče odstraniti brez specialnega orodja), v vsebini, kot jih je navedel v tem postopku, ni ustrezno dokazal objektivno opravičljivega razloga za njeno postavitev, niti ni dokazal, da se z njeno postavitvijo v konkretnih okoliščinah dejanskega stanja naročanje izvaja sorazmerno predmetu javnega naročanja glede izbire in določitve zahtev.

V navezavi na 3. razlog, s katerim naročnik utemeljuje sporno tehnično zahtevo, po kateri je mogoče polprevodno plast na izolaciji žile (iz ekstrudiranega polprevodnega polimera) enostavno odstraniti – olupiti (zaslon žile je mogoče odstraniti brez specialnega orodja), Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da »morebitnih nekaj minut prihranka pri snemanju polprevodne plasti na izolaciji žile ne more pomeniti relevantnega prihranka časa, zaradi katerega bi bila izpodbijana tehnična zahteva« […] »sorazmerna v smislu 68. člena ZJN-3«. Kot izhaja iz strokovnega mnenja je namreč (v običajnih razmerah in v pričakovanih okoliščinah) za odstranitev polprevodne plasti na izolaciji žile, izdelane iz ekstrudiranega polprevodnega polimera, potrebno »[m]anj kot pol minute po žili«. V posledici predstavljenega zaključka se Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni še dodatno opredeljevala do zatrjevanj vlagatelja, ki se nanašajo na hitrost snemanja polprevodne plasti z izolacije žile.

Naročnik postavitve tehnične zahteve, po kateri je polprevodno plast na izolaciji žile (iz ekstrudiranega polprevodnega polimera) mogoče enostavno odstraniti – olupiti (zaslon žile je mogoče odstraniti brez specialnega orodja), ni ustrezno utemeljil niti z navedbami oziroma zatrjevanji (v vsebini, kot jih je navedel v tem postopku), s katerimi utemeljuje 4. razlog za njeno postavitev. Naročnik namreč ni dokazal, da se v posledici zatrjevanja, da »orodja ni treba dodatno kupovati (za vse skupine monterjev), ga ni treba vzdrževati in menjati izrabljenih rezil«, v konkretnih okoliščinah dejanskega stanja naročanje izvaja sorazmerno predmetu javnega naročanja glede izbire in določitve zahtev (primerjaj 8. člen ZJN-3). Naročnik pri tem ni ustrezno dokazal niti »posledičn[ega] zmanjševanja stroškov«, saj ni znano niti, koliko naj bi za trižilne kable (primerjalno, glede na ostale proizvajalce trižilnih kablov) plačal (vlagatelj tako zatrjuje, da naj bi bili kabli ponudnika (proizvajalca) konkurenta »med 25 in 30 % dražji od konkurenčnih kablov, ki jih ponuja vlagatelj«).

Glede na navedeno je vlagatelj izkazal zatrjevanja, da naročnik »za predmetno izpodbijano tehnično zahtevo ne izkazuje nobenega objektivno utemeljenega strokovno-tehničnega razloga«, dokazal pa je tudi, da je naročnik s postavitvijo sporne tehnične zahteve kršil četrti odstavek 68. člen ZJN-3, v povezavi s 5. in z 8. členom ZJN-3. Naročnik namreč z razlogi, s katerimi utemeljuje, da predmet zadevnega naročila upravičuje postavitev tehnične zahteve, da je polprevodno plast na izolaciji žile (iz ekstrudiranega polprevodnega polimera) mogoče enostavno odstraniti – olupiti (zaslon žile je mogoče odstraniti brez specialnega orodja), ni ustrezno dokazal, da z omenjeno tehnično zahtevo neupravičeno ne ovira odpiranja javnih naročil konkurenci, niti naročnik ni ustrezno dokazal, da je zagotovil, da se zadevno naročilo izvaja sorazmerno predmetu javnega naročanja glede izbire in določitve zahtev. Državna revizijska komisija v posledici (kot nepotrebnega za odločitev o zahtevku za revizijo) ni izvedla dokaznega predloga, s katerim vlagatelj »ponovno predlaga dopolnitev izvedenčevega mnenja« […] »primarno pa postavitev novega izvedenca« (tretji odstavek na strani 6 izjasnitve o dopolnitvi strokovnega mnenja), niti ni sledila predlogu vlagatelja, da »izvedenec dopolni svoje mnenje s komentarjem« […] »skice«, kot nepotrebnih pa tudi ni izvedla ostalih dokaznih predlogov vlagatelja.

V posledici predstavljenih dejstev, ugotovitev in zaključkov je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo, vloženem v sklopu številka 3: »SN trižilni 20 kV kabli«, v izpostavljeni vsebini na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in
– v tabeli »DODATNE ZAHTEVE ZA SN TRIŽILNE 20 kV KABLE« (upoštevaje spremembe specifikacij) v sklopu številka 3 razveljavila določbo 5. točke, ki se glasi: »Polprevodna plast na izolaciji žile mora biti izdelana iz ekstrudiranega polprevodnega polimera in jo je mogoče enostavno odstraniti – olupiti«;
– razveljavila odgovor naročnika »Datum objave: 20.07.2016 09:18«, objavljen na Portalu javnih naročil, v vseh vsebinah, ki se nanašajo na 5. točko tabele »DODATNE ZAHTEVE ZA SN TRIŽILNE 20 kV KABLE«, kot je bila razveljavljena (glej prejšnjo alineo).

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje zadevnega naročila v sklopu številka 3 v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje naročila v sklopu številka 3 upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da dejanski nastali potrebni stroški strokovnjaka za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja v konkretnem primeru znašajo 1.879,90 EUR.

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
– strošek dolžne plačane takse (za postopek pravnega varstva) v znesku 3.500,00 EUR,
– strošek strokovnjaka za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja v znesku 1.879,90 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 1.377,00 EUR (3.000 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa),
– strošek odvetniške storitve za prvo izjasnitev o strokovnem mnenju v znesku 688,50 EUR (1.500 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 2. točke tarifne številke 40 Odvetniške tarife (»Obrazložene vloge med postopkom − 50 % iz 1. točke tarifne številke 18« Odvetniške tarife),
– strošek odvetniške storitve za izjasnitev o dopolnitvi strokovnega mnenja v znesku 688,50 EUR (1.500 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 2. točke tarifne številke 40 Odvetniške tarife (»Obrazložene vloge med postopkom − 50 % iz 1. točke tarifne številke 18« Odvetniške tarife),
– izdatke za zahtevek za revizijo, za prvo izjasnitev o strokovnem mnenju in za izjasnitev o dopolnitvi strokovnega mnenja v pavšalnem znesku 41,31 EUR (40 točk + 25 točk + 25 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife,
– 22 % davek na dodano vrednost v znesku 614,97 EUR na strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo, za prvo izjasnitev o strokovnem mnenju in za izjasnitev o dopolnitvi strokovnega mnenja, pa tudi na izdatke, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006 in sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – pravne osebe«, dostopnega na spletni strani Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, je namreč razbrati, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec,
skupaj torej 8.790,18 EUR.

Državna revizijska komisija ugotovila, da ostali stroški, za katere je vlagatelj v tem postopku pravnega varstva zahteval povračilo, v konkretnem primeru niso potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). V navezavi na stroške, priglašene v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ti niso bili potrebni iz razloga, ker v konkretnem primeru prispevek vlagatelja k rešitvi zadeve v vsebini, kot izhaja iz opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v sorazmerju z doseženim uspehom v postopku pravnega varstva po določbah ZPVPJN (drugi odstavek 154. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), ki ga Državna revizijska komisija ocenjuje na eno polovico (vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel v eni od dveh zatrjevanih kršitev naročnika), upravičen do povračila stroškov v znesku 4.395,09 EUR

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 4.395,09 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker znesek predujma, ki ga je za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja na podlagi sklepa Državne revizijske komisije, številka 018-150/2016-8, založil vlagatelj, znaša 2.500,00 EUR, dejanski nastali potrebni stroški strokovnjaka za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja pa v konkretnem primeru znašajo 1.879,90 EUR, se razlika preostanka založenega predujma v znesku 620,10 EUR vlagatelju vrne na njegov transakcijski račun.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 31. 1. 2017


Predsednica senata
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije
























Vročiti:
– ELEKTRO GORENJSKA, d. d., Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj
– Godec Černeka Nemec odvetniška družba, o. p., d. o. o., Železna cesta 14, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
– finančna služba – tu

Vložiti:
– v spis zadeve, tu