018-257/2016 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor

Številka: 018-257/2016-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava strokovnih podlag za namen operativnega programa varstva pred hrupom za območji Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Epi Spektrum, varstvo okolja, informacijski sistemi in storitve, d.o.o., Strossmayerjeva ulica 11, 2000 Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.1.2017

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, št. 430-209/2015/81 z dne 23.11.2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 1.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Naročnik je dne 2.11.2015 na portalu javnih naročil pod številko NMV6978/2015 objavil obvestilo o javnem naročilu »Izdelava strokovnih podlag za namen operativnega programa varstva pred hrupom za območji Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor«, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti (30a. člen Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2).

Naročnik je javno naročilo z »Odločitvijo o oddaji naročila«, št. 430-209/2015-49 z dne 5.5.2016, oddal ponudniku Detajling, d.o.o., Vrbanska cesta 83, Kamnica, omenjena odločitev pa je bila na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo z dne 16.5.2016 razveljavljena s sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-97/2016-4 z dne 29.6.2016.

Po razveljavitvi naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila se je postopek javnega naročanja v skladu s prvim odstavkom 70. člena ZJN-2 vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb.

Dne 23.11.2016 je naročnik izdal dokument »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, št. 430-209/2015/81, iz katerega izhaja, da je po izvedenem pregledu in preverjanju popolnosti ponudb vse pravočasno prejete ponudbe ocenil kot nepopolne in postopek javnega naročanja zaključil brez izbire najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj je zoper omenjeno odločitev naročnika vložil zahtevek za revizijo z dne 2.12.2016. Zatrjuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, naj ponudnik z izpolnitvijo Obrazca 2 »Prijava« izkaže, da je kot glavni izvajalec, podizvajalec ali partner v skupnem nastopu uspešno izdelal vsaj eno študijo zmanjševanja hrupa na nivoju aglomeracije z minimalno 50.000 prebivalci v zadnjih sedmih letih, šteto od objave javnega naročila. Vlagatelj je izpolnil dva Obrazca 2 »Prijava«, pri čemer je v tabelah pod točko 5.2 navedel dva referenčna posla, enega partnerja PNZ, d.o.o., in drugega partnerja Epi Spektrum, d.o.o., s katerima je uveljavljal izpolnjevanje omenjene referenčne zahteve. Kot izhaja iz izpodbijane odločitve, je naročnik obravnaval samo referenco partnerja PNZ, d.o.o., in zaključil, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje pogojev oziroma referenčnih zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji, saj naj v študiji ne bi bili obravnavani vsi potrebni segmenti. Vendar pa naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila ni pojasnil, kateri so tisti segmenti, ki jih šteje kot potrebne za izpolnjevanje navedenega referenčnega pogoja, niti ni obrazložil, katere konkretne segmente pogreša v študiji partnerja PNZ, d.o.o. Odločitev naročnika o izločitvi vlagateljeve ponudbe je posledično arbitrarna in pavšalna do te mere, da se vlagatelj do nje ne more opredeliti. V nadaljevanju vlagatelj navaja razloge, na podlagi katerih je po njegovem mnenju mogoče zaključiti, da je z referenco partnerja PNZ, d.o.o. (študija z naslovom »Izvedba obratovalnega monitoringa obremenitev s hrupom za omrežje cest, ki so v upravljanju DARS d.d.«, ki vključuje »Zvezek 6: Analiza učinkov omejevanja hitrosti in težkega tovornega prometa na zmanjšanje hrupa na območju MO Ljubljana«), omenjeni referenčni pogoj v celoti izpolnjen. Po zatrjevanju vlagatelja je naročnik nepopolnost njegove ponudbe ugotovil izključno na podlagi domnevne neustreznosti ene izmed dveh priglašenih referenc. Četudi je bila v razpisni dokumentaciji zahtevana predložitev zgolj ene reference in je naročnik določil, da je mogoče zahtevo izpolniti skupaj s partnerjem, iz izpodbijane odločitve izhaja, da je naročnik izpolnjevanje referenčnega pogoja presojal izključno na podlagi reference partnerja PNZ, d.o.o., do druge predložene reference, s katero je referenčni pogoj prav tako v celoti izpolnjen, tj. reference vlagatelja (študija z naslovom »Strokovne podlage za strategijo zmanjšanja prekomernega hrupa železniškega prometa v Republiki Sloveniji«), pa se naročnik v odločitvi o izločitvi vlagateljeve ponudbe ni opredelil (vlagatelj ne ve niti tega, ali jo je sploh obravnaval), zato izpodbijane odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti. Po zatrjevanju vlagatelja bi namreč naročnik šele ob ugotovitvi, da nobena od predloženih referenc ni ustrezna, lahko (oziroma moral) ugotoviti, da je vlagateljeva ponudba formalno nepopolna, posledično pa vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 pozvati k dopolnitvi oziroma spremembi ponudbe. Ker je naročnik vlagatelja šele v odločitvi o izločitvi njegove ponudbe seznanil s svojo ugotovitvijo o neustreznosti predloženih referenc in ga posledično ni pozval k spremembi ponudbe v delu, ki ni popolna, je kršil 78. in 79. člen ZJN-2. Glede na navedeno vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi in izpodbijano odločitev naročnika razveljavi, poleg tega pa zahteva povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je zahtevek za revizijo z »Odločitvijo o zahtevku za revizijo«, št. 430-209/2015/86 z dne 20.12.2016, zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Navaja, da je v razpisni dokumentaciji konkretnega javnega naročila med drugim zahteval, da ponudnik izkaže uspešno izvedbo ene študije zmanjševanja hrupa na nivoju aglomeracije z minimalno 50.000 prebivalci v zadnjih sedmih letih, šteto od objave javnega naročila. V odgovoru na vprašanje na portalu javnih naročil je naročnik dne 25.11.2015 ob 12.13 uri odgovoril, da bo upošteval reference, ki predvidevajo uporabo protihrupnih ukrepov na nivoju aglomeracije z minimalno 50.000 prebivalci, ki se nanašajo na zmanjševanje hrupa cestnega ali železniškega prometa, iz katerih bo razvidno, da obravnavajo problematiko zmanjševanja hrupa za predmetno območje na celosten način, tj. na način, ki je skladen z Direktivo 2002/49/EC. Iz omenjene direktive je razvidno, da je primarna obveznost države članice pripraviti strateške karte hrupa in na njihovi podlagi operativne programe varstva pred hrupom. Ker morajo operativni programi izpolnjevati določbe iz Priloge V, vključno z naborom ukrepov, je študija zmanjševanja hrupa, ki je bila zahtevana kot referenca, skladna z Direktivo 2002/49/EC le tedaj, ko vključuje vse elemente iz 1. točke Priloge V. Četudi je naročnik navedel, da mora biti študija skladna z določili iz Priloge V, pa v odgovoru z dne 25.11.2015 ni določil, da bi morala vsebovati vse ukrepe iz 2. točke Priloge V. Iz priglašene študije vlagatelja (»Zvezek 6: Analiza učinkov omejevanja hitrosti in težkega tovornega prometa na zmanjšanje hrupa na območju MO Ljubljana«) je razvidno, da le-ta sicer obravnava cestni promet, vendar zgolj na območju tistih pomembnih cest, ki jih uvrščamo med hitre ceste, medtem ko cest ostalih kategorij, ki se prav tako nahajajo na območju mesta Ljubljane, ne obravnava. Po zatrjevanju naročnika iz omenjene študije vlagatelja niso razvidni niti osnovni elementi iz 1. točke Priloge V niti analiza učinkov na promet znotraj poselitvenega območja kot posledica dveh potencialno predloženih variant v primerjavi z obstoječim stanjem, saj študija obravnava le ljubljanski avtocestni obroč in ne cestnega prometa na območju MO Ljubljana v širšem obsegu, zato je referenčni posel po oceni naročnika neustrezen. Dalje naročnik navaja, da se do referenčnega posla vlagatelja (»Strokovne podlage za strategijo zmanjšanja prekomernega hrupa železniškega prometa v Republiki Sloveniji«) v odločitvi o izločitvi vlagateljeve ponudbe ni opredelil, ker slednji ne izpolnjuje zahtev v zvezi z razpisnimi pogoji, saj prvenstveno obravnava obremenitev okolja s hrupom zaradi prometa po pomembnih železniških progah, in sicer na način, da iz poročila izhajajo generirani podatki o površini, številu stavb z varovanimi prostori ter številu prebivalcev na območjih v bližini železniških prog, kjer so presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju. Poleg tega omenjena študija ne vsebuje konkretnih predlogov oziroma ukrepov, ki bi bili potrebni za zmanjševanje hrupa zaradi železniškega prometa na območju Slovenije, železniških prog pa ne obravnava na način, ki bi bil skladen z določili Priloge V Direktive 2002/49/EC. Naročnik je vlagatelja dne 21.10. 2016 z dopisom št. 430-209/2015/73 (»Poziv k pojasnitvi, spremembi oziroma dopolnitvi ponudbe za javno naročilo: Izdelava strokovnih podlag za namen operativnega programa varstva pred hrupom za območji Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor«) pozval k pojasnitvi, dopolnitvi oziroma spremembi ponudbe v delih, v katerih je ugotovil, da ni popolna, zato je imel vlagatelj vse možnosti, da bi predložil novo referenčno potrdilo. Iz omenjenega dopisa je bilo namreč razvidno, v katerem delu je naročnik ponudbo vlagatelja pregledoval in mu ni bila jasna. Ker ZJN-2 naročniku nalaga zgolj, da mora ponudnike obvestiti o razlogih za izločitev ponudb, pri čemer ne določa, da morajo biti ti razlogi obrazloženi in v kakšni meri, ni nujno, da bi bila obrazložitev vseobsežna, temveč zadostuje, da so v odločitvi navedena bistvena dejstva. Glede na navedeno zahtevku za revizijo vlagatelja po mnenju naročnika ni mogoče ugoditi.

Vlagatelj se je v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN v vlogi, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 28.12.2016, opredelil do navedb naročnika, podanih v odločitvi o zahtevku za revizijo. V omenjeni vlogi vlagatelj vztraja pri že podanih navedbah ter dokaznih predlogih.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da naročnik v skladu z določbami ZJN-2 zaključi postopek brez oddaje javnega naročila, v kolikor ne prejme nobene ponudbe ali prejme samo nepopolne ponudbe, ki jih na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izloči iz postopka oddaje javnega naročila ter v odločitvi o izločitvi (med drugim) navede razloge za izločitev, ali pa v kolikor prejme (tudi) popolne ponudbe, vendar se po poteku roka za odpiranje ponudb zaradi različnih razlogov na njegovi strani odloči, da bo skladno s tretjim odstavkom 80. člena ZJN-2 zavrnil vse ponudbe.

Iz naročnikove »Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb«, št. 430-209/2015/81 z dne 23.11.2016, izhaja, da se je naročnik po razveljavitvi njegove odločitve o oddaji javnega naročila, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 430-209/2015-49 z dne 5.5.2016, odločil, da bo postopek oddaje javnega naročila nadaljeval, zato je v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb preverjal popolnost vsake od petih prejetih ponudb. Kot je razvidno iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, je naročnik ugotovil, da so vse prejete ponudbe obremenjene z različnimi pomanjkljivostmi, zato je po preverjanju popolnosti iz nadaljnjega postopka izločil vse ponudbe. Ker je torej naročnik z izpodbijano odločitvijo obravnavani postopek oddaje javnega naročila zaključil z izločitvijo vseh prejetih ponudb kot nepopolnih, omenjena odločitev nima narave odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, kot jo je napačno naslovil naročnik, temveč v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 predstavlja odločitev o izločitvi vseh ponudb.

Med strankama revizijskega postopka je v obravnavani zadevi sporna zakonitost naročnikove odločitve o izločitvi vseh ponudb.

Odločitev o izločitvi vseh ponudb je urejena v prvem odstavku 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti ponudbe, ki niso popolne. Če je ponudba formalno nepopolna, naročnik v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna. V kolikor ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni ali spremeni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. V odločitvi, s katero se ponudnika izloči iz postopka oddaje javnega naročila, mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločenega ponudnika opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena ZJN-2, vključno z razlogi za izločitev.

Četudi naročnik utemeljeno navaja, da ZJN-2 ne določa kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o (ne)oddaji javnega naročila, pa je slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. odločitve v zadevah, št. 018-139/2012, 018-237/2013, 018-234/2015, 018-096/2016 itd.) mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge do te mere, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Čeravno ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o (ne)oddaji naročila, pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo pravno ter dejansko podstat naročnikove odločitve.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji pod poglavjem »Tehnična in kadrovska sposobnost« določil:

»7.2. Ponudnik izkaže, da je kot glavni izvajalec, podizvajalec ali partner v skupnem nastopu uspešno izdelal vsaj:
- /…/,
- eno študijo zmanjševanja hrupa na nivoju aglomeracije z minimalno 50.000 prebivalci v zadnjih sedmih (7) letih, šteto od objave javnega naročila,
- /…/«.

V odgovoru na vprašanje, dne 25.11.2015 ob 12.13 uri objavljenem na portalu javnih naročil, ki se v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 šteje za del razpisne dokumentacije, je naročnik navedel:

»/…/Naročnik bo upošteval reference, ki predvidevajo uporabo protihrupnih ukrepov na nivoju aglomeracije z minimalno 50.000 prebivalci, ki se nanašajo na zmanjšanje hrupa cestnega ali železniškega prometa, iz katerih bo razvidno, da obravnavajo problematiko zmanjševanja hrupa za predmetno območje na celosten način, se pravi na način, ki je skladen z Direktivo 2002/49./…/«.

Kot dokazilo za izpolnjevanje navedenega pogoja sta bila pod točko »7.2.«, v razpisni dokumentaciji zajeti pod poglavjem »Tehnična in kadrovska sposobnost«, določena izpolnitev ter podpis Obrazca 2 (»Prijava«).

Iz naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe, št. 430-209/2015/81 z dne 23.11.2015, izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila izločil zato, ker je po dopolnitvi ponudbe s predložitvijo zahtevanih dokumentov (tj. »Zvezka 6«) ocenil, da priglašena referenca ne ustreza pogoju, kot ga je v razpisni dokumentaciji določil pod drugo alinejo točke »7.2.« poglavja »Tehnična in kadrovska sposobnost«.

V obrazložitvi odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe je namreč naročnik navedel, da vlagateljeva ponudba »/…/ni popolna, ker navedena referenca obravnava le določene segmente, ki bi jih morala vsebovati študija zmanjševanja hrupa na nivoju aglomeracije in katere je pri izdelavi operativnih programov varstva pred hrupom načeloma potrebno obravnavati, da bi bila le-ta skladna z zahtevami Priloge 5 Direktive 2002/49/EC, zato je naročnik ponudbo v skladu z 80. členom ZJN-2 izločil iz nadaljnjega postopka ocenjevanja ponudb ter jo ocenil kot neustrezno./…/«.

Na podlagi preučitve obrazložitve izpodbijane odločitve Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je navedel, da je ponudba vlagatelja neustrezna, saj obravnava le določene segmente, ki bi jih morala vsebovati študija zmanjševanja hrupa na nivoju aglomeracije, ki jih je pri izdelavi operativnih programov varstva pred hrupom načeloma potrebno obravnavati, podal zgolj zaključek svojih ugotovitev, katerega pravna posledica se je odrazila v oceni o nepopolnosti ter posledični izločitvi vlagateljeve ponudbe, ni pa navedel konkretnih dejstev oziroma konkretnih okoliščin danega primera, ki so ga vodili k sprejemu omenjenega zaključka. Iz obrazložitve izpodbijane odločitve namreč ni mogoče razbrati, kateri so tisti konkretni zahtevani segmenti, ki jih vlagateljeva študija po mnenju naročnika ne obravnava.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagateljeva navedba o neobrazloženosti naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe kot nepopolne utemeljena, saj naročnik v slednji ni navedel konkretnih razlogov, na podlagi katerih je vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka javnega naročanja.

Naročnik je šele v predrevizijskem postopku navedel nekatere konkretne razloge za oceno o neustreznosti reference, navedene v ponudbi vlagatelja (tj. študija z naslovom »Izvedba obratovalnega monitoringa obremenitev s hrupom za omrežje cest, ki so v upravljanju DARS d.d.«, ki vključuje »Zvezek 6: Analiza učinkov omejevanja hitrosti in težkega tovornega prometa na zmanjšanje hrupa na območju MO Ljubljana«). Naročnik je namreč v odločitvi o zahtevku za revizijo prvič pojasnil, da je iz »Zvezka 6« razvidno, da slednji sicer obravnava cestni promet, vendar le na območju tistih pomembnih cest, ki jih uvrščamo med hitre ceste, medtem ko cest ostalih kategorij, ki se prav tako nahajajo na območju mesta Ljubljane, ne obravnava. Poleg navedenega je naročnik šele v postopku pravnega varstva navedel, da iz omenjene študije niso razvidni niti osnovni elementi iz 1. točke Priloge V Direktive 2002/49/EC niti analiza učinkov na promet znotraj poselitvenega območja kot posledica dveh potencialno predloženih variant v primerjavi z obstoječim stanjem, saj študija obravnava le ljubljanski avtocestni obroč, ne pa cestnega prometa na območju Mestne občine Ljubljana v širšem obsegu.

Ker pa vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo praviloma ne sme navajati novih dejstev in kršitev ter predlagati novih dokazov (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo ne sme navajati novih razlogov za utemeljitev svoje odločitve, saj bi bil v nasprotnem primeru vlagatelj onemogočen v možnosti učinkovitega pravnega varstva. V posledici navedenega Državna revizijska komisija pri odločanju ni mogla upoštevati razlogov, ki jih je naročnik prvič navedel šele v odločitvi o zahtevku za revizijo in se do njih zato tudi ni opredelila.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v dopis »Poziv k pojasnitvi, spremembi oziroma dopolnitvi ponudbe za javno naročilo: Izdelava strokovnih podlag za namen operativnega programa varstva pred hrupom za območji Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor«, št. 430-209/2015/73, ki ga je naročnik dne 21.10.2016 poslal vlagatelju, pripominja še, da slednjega ni mogoče šteti za poziv vlagatelju k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe v smislu prvega odstavka 78. člena ZJN-2, kot to zatrjuje naročnik, temveč za poziv k predložitvi dokumentacije z namenom preverjanja navedb v ponudbi v zvezi z referenco, tj. študijo z naslovom »Izvedba obratovalnega monitoringa obremenitev s hrupom za omrežje cest, ki so v upravljanju DARS d.d.«, ki vključuje »Zvezek 6: Analiza učinkov omejevanja hitrosti in težkega tovornega prometa na zmanjšanje hrupa na območju MO Ljubljana«.

Ne glede na samo poimenovanje omenjenega poziva in ne glede na navedbe naročnika v pozivu, da je ugotovil formalno nepopolnost vlagateljeve ponudbe, zato vlagatelja poziva »/…/k pojasnitvi, dopolnitvi oziroma spremembi ponudbe v delih, v katerih ni popolna/…/«, iz vsebine navedenega poziva izhaja, da naročnik v trenutku pošiljanja poziva (kljub nasprotni navedbi v pozivu) vendarle še ni ocenil ustreznosti omenjene reference in posledično (še) ni ugotovil formalne nepopolnosti vlagateljeve ponudbe. Iz vsebine omenjenega poziva je namreč razbrati, da naročnik vlagatelju poziv pošilja prav z namenom preverjanja navedb v ponudbi (v okviru katere je sicer vlagatelj predložil vso, v razpisni dokumentaciji zahtevano dokumentacijo oziroma dokazila, kar med strankama revizijskega postopka ni sporno), zato zahteva predložitev dokumenta »Zvezek 6: Analiza učinkov omejevanja hitrosti in težkega tovornega prometa na zmanjšanje hrupa na območju MO Ljubljana« ter drugih morebitnih dokazil, »/…/iz katerih bo nedvoumno razvidno, da je navedena referenca ustrezna./…/«. Omenjeni zaključek dodatno potrjuje naročnikova navedba, da je iz omenjenega poziva nedoumno razvidno, v katerem delu je naročnik vlagateljevo ponudbo pregledoval in mu ni bila jasna.

Glede na navedeno je pritrditi vlagatelju, da omenjenega poziva naročnika z dne 21.10.2016 ni mogoče opredeliti kot poziv k dopolnitvi ponudbe (in vlagateljeve predložitve »Zvezka 6« ni mogoče šteti za dopolnitev formalne nepopolne ponudbe), temveč ga je razumeti kot poziv k predložitvi dokumentacije z namenom preverjanja navedb v vlagateljevi ponudbi, ki se nanašajo na priglašeno referenco, tj. za poziv k predložitvi dokumentacije zaradi preverjanja ponudbe, kot je urejen v 77. členu ZJN-2.

Vlagatelj tudi utemeljeno opozarja, da se v ponudbi ni skliceval le na eno, pač pa na dve referenci. Iz Obrazca 2 (»Prijava«) je namreč razvidno, da je vlagatelj poleg omenjene študije kot referenco v povezavi z drugo alinejo točke »7.2.« poglavja »Tehnična in kadrovska sposobnost« razpisne dokumentacije navedel še študijo z naslovom »Strokovne podlage za strategijo zmanjšanja prekomernega hrupa železniškega prometa v Republiki Sloveniji«. Ker je razpisna dokumentacija v zvezi z omenjenim referenčnim pogojem zahtevala zgolj eno referenco, vlagatelj pa je priglasil dve, Državna revizijska komisija pritrjuje vlagateljevi navedbi, da bi moral naročnik po sprejemu ocene o prvi referenci kot neustrezni pred izločitvijo ponudbe vlagatelja ugotavljati še ustreznost druge priglašene reference, tj. študije z naslovom »Strokovne podlage za strategijo zmanjšanja prekomernega hrupa železniškega prometa v Republiki Sloveniji« ter v primeru ugotovitve neustreznosti omenjene reference ponudbo vlagatelja presojati še z vidika določb o formalni nepopolnosti ponudbe ter morebitni dopustnosti njenega dopolnjevanja (78. člen ZJN-2).

Naročnik sicer zatrjuje, da je ugotavljal tudi ustreznost omenjene reference, vendar ocene o (ne)ustreznosti slednje iz odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe ni razbrati, naročnik pa v odločitvi o zahtevku za revizijo tudi sam priznava, da se do druge priglašene reference vlagatelja, tj. študije z naslovom »Strokovne podlage za strategijo zmanjšanja prekomernega hrupa železniškega prometa v Republiki Sloveniji«, ni opredelil.

Naročnik je sicer v predrevizijskem postopku navedel, da omenjena študija obravnava le strategijo ukrepov na način uporabe splošno znanih ukrepov, primere dobre prakse pri pripravi programov zmanjšanja hrupa železniškega prometa, ne pa tudi konkretnih predlogov oziroma ukrepov, potrebnih za namen zmanjšanja hrupa zaradi železniškega prometa na območju Slovenije. Ker pa je naročnik navedene razloge za oceno o neustreznosti omenjene reference podal šele v odločitvi o zahtevku za revizijo in s tem v skladu s smiselno razlago petega odstavka 29. člena ZPVPJN prepozno, jih Državna revizijska komisija pri odločanju ni upoštevala.

Glede na navedeno je ugotoviti, da je naročnik ponudbo vlagatelja izločil iz postopka javnega naročanja na podlagi ocene o neustreznosti ene od dveh priglašenih referenc, pri čemer se do druge reference ni opredelil, vlagateljeve ponudbe pa tudi ni obravnaval v smislu določb 78. člena ZJN-2 in vlagatelju pred izločitvijo ni dal možnosti dopolnitve ponudbe, poleg tega pa odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe ni obrazložil, s čimer vse je kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2 v povezavi z 78. členom ZJN-2.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, št. 430-209/2015/81 z dne 23.11.2016, pri čemer se do navedb strank revizijskega postopka v zvezi z (ne)popolnostjo vlagateljeve ponudbe ni opredelila, saj slednje ne bi več mogle vplivati na njeno odločitev.

Z razveljavitvijo odločitve o izločitvi vseh ponudb kot nepopolnih se postopek pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (prvi odstavek 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Naročnik mora pri svojem postopanju upoštevati zlasti, da mora pred odločitvijo o (ne)oddaji javnega naročila pri preverjanju popolnosti ponudbe vlagatelja ugotavljati ustreznost obeh priglašenih referenc ter v primeru ugotovitve neustreznosti slednjih vlagateljevo ponudbo presojati z vidika določb 78. člena ZJN-2. V kolikor se odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora upoštevati obveznosti, ki mu jih nalagajo določila 80. člena ZJN-2, v vsakem primeru pa mora svojo odločitev o (ne)izbiri najugodnejšega ponudnika ustrezno obrazložiti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Državna revizijska komisija je glede na navedeno vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN kot potreben priznala priglašeni strošek takse za predrevizijski ter revizijski postopek v višini 1.000,00 EUR, ki mu ga je naročnik v skladu z drugim in tretjim odstavkom 313. Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN dolžan povrniti v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 19.1.2017

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Epi Spektrum, varstvo okolja, informacijski sistemi in storitve, d.o.o., Strossmayerjeva ulica 11, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.